POROČILO o zunanjih odnosih na področju energetike

11.9.2007 - (2007/2000(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Jacek Saryusz-Wolski
Pripravljavka mnenja (*):
Lena Ek, Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 47 Poslovnika

Postopek : 2007/2000(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0312/2007

Predložena besedila :

A6-0312/2007

Razprave :

PV 25/09/2007 - 15
CRE 25/09/2007 - 15

Glasovanja :

PV 26/09/2007 - 6.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0413

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za razvoj
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zunanjih odnosih na področju energetike

(2007/2000(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo“ (KOM(2006)0105),

– ob upoštevanju prvega srečanja mreže dopisnikov EU za varno oskrbo z energijo (NESCO), ki je potekalo 10. maja 2007 v Bruslju,

– ob upoštevanju skupnega dokumenta Komisije in visokega predstavnika Sveta o zunanjih vidikih energetske politike, predloženega Evropskemu svetu na vrhu 15. in 16. junija 2006,

– ob upoštevanju resolucije z dne 18. maja 2006 o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Pogodbe o Energetski skupnosti s strani Evropske skupnosti[1],

– ob upoštevanju resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji[2],

– ob upoštevanju resolucije z dne 1. junija 2006 o energetski učinkovitosti ali „Narediti več z manj“ – zelena knjiga[3],

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. oktobra 2006 z naslovom „Zunanji odnosi na področju energetike – od načel k dejanjem“ (KOM(2006)0590),

– ob upoštevanju resolucije z dne 14. decembra 2006 o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – zelena knjiga[4],

– ob upoštevanju resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije[5], še posebej njenega drugega dela,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. marca 2006 o potrditvi zelene knjige o energetski politiki za Evropo in sklepov Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2006 o skupnem dokumentu Komisije in visokega predstavnika o zunanjih vidikih energetske varnosti,

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 22. junija 2007 o pooblastilih medvladne konference za oblikovanje prenovljene pogodbe, ki bi spremenila obstoječe pogodbe,

– ob upoštevanju Pogodbe o ustavi za Evropo, v skladu s katero je energija področje deljene pristojnosti z državami članicami,

– ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Energetska politika za Evropo“ (KOM(2007)0001),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 ter akcijskega načrta Evropskega sveta o energetski politiki za Evropo (2007–2009),

– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje“ (KOM(2007)0160),

– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0312/2007),

A. ker je treba energetsko varnost obravnavati kot bistven del splošne varnosti Evropske unije ter kot ključno prvino prizadevanja za gospodarski in socialni razvoj v Evropi, za katerega pa še vedno ni pogodbenih temeljev,

B. ker so se prizadevanja za zagotovitev varnosti oskrbe izključno na nacionalni ravni, ki so bila sprožena zaradi vse večje odvisnosti oskrbe z energijo od zelo nestabilnih in nedemokratičnih držav, izkazala za nezadostna in ker ne ustrezajo dolgoročnim interesom vseh držav članic EU; ker je zunanja energetska politika EU tesno povezana z notranjo in je treba oblikovati skupno politiko ob upoštevanju ureditve notranjega trga in zunanjih vidikov, ki vključujejo politične in gospodarske interese vseh držav članic,

C. ker je EU trenutno energetsko zelo ranljiva in odvisna od držav, kjer vladajo avtoritativni režimi, kar močno spodkopava razvoj verodostojne, učinkovite in skladne skupne zunanje in varnostne politike, še posebej kar zadeva spoštovanje, podporo in spodbujanje vrednot, na katerih EU temelji,

D. ker lahko načela notranjega energetskega trga v EU služijo kot temelj za tvorno politiko sodelovanja z zunanjimi energetskimi partnerji EU, pri kateri se upoštevajo posebne značilnosti tretjih držav in katere cilj je zlasti podpora trajnostnemu energetskemu razvoju, vključno z razvojem energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije,

E. ker je treba varnost oskrbe po dostopnih in predvidljivih cenah na evropski ravni zagotoviti s tesnim političnim sodelovanjem in nadaljnjimi ukrepi za liberalizacijo energetskega sektorja ter tako dokončnim oblikovanjem notranjega energetskega trga,

F. ker se energije ne sme uporabljati kot orodja za izvajanje političnega pritiska na tranzitne države in države prejemnice,

G. ker je sektor plina trenutno zelo izpostavljen zunanjim grožnjam; ker države izvoznice plina razvijajo nove oblike tesnejšega sodelovanja, ki bi lahko ogrozilo evropsko energetsko varnost,

H. ker bi skupna evropska zunanja energetska politika, ki bi temeljila na solidarnosti, diverzifikaciji in spodbujanju trajnosti, ustvarila sinergijo, ki bi zagotovila varno oskrbo za Evropsko unijo ter okrepila njeno moč, zmožnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost v svetu,

I. ker je treba zagotoviti trajnostno in zanesljivo oskrbo po dostopnih cenah; ker so svetovne cene nafte in plina zelo spremenljive, zato bi zunanja energetska politika EU koristila njenim državljanom,

J. ker je tesno sodelovanje na področju oskrbe z energijo eden od najučinkovitejših in nujnih ukrepov za krepitev zaupanja v odnosih med Evropsko unijo in sosednjimi državami,

K. ker lahko postane solidarnost, zasnovana na področju energetske politike, primer solidarnosti na drugih področjih in tako pomaga krepiti vlogo EU v mednarodnih odnosih,

L. ker je treba kot del zunanje energetske politike EU podati zanesljivo oceno tveganja za energetsko varnost in ker mora pri tem odločilno vlogo igrati nedavno ustanovljena mreža NESCO, v sklopu katere morajo biti oblikovani potrebni nadzorovalni mehanizmi za delovanje sistema zgodnjega opozarjanja,

M. ker je treba tako znotraj EU kot v sodelovanju z zunanjimi partnerji in tretjimi državami povečati napore na področju raziskav in uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti,

1. poziva k razvoju skupne evropske zunanje energetske politike, ki bi bistveno prispevala k zagotavljanju energetske varnosti za celotno EU in hkrati sledila cilju trajnostnega razvoja na svetovni ravni in s tem ustvarila znatno dodano vrednost za državljane EU v prizadevanjih na nacionalni ravni;

2. meni, da mora biti energetska politika sestavni in pomembni del skupne zunanje politike in bi jo bilo treba upoštevati v vseh zunanjepolitičnih okvirih;

3. poudarja, da morajo države članice ohraniti svojo suvereno pravico do sprejemanja strateških odločitev v zvezi z mešanico energetskih virov, izrabljanja svojih energetskih virov in odločanja o strukturah oskrbe, hkrati pa je treba pripraviti konkretne določbe, ki bodo vključene v pogodbe, kar bo vodilo k oblikovanju skupne evropske zunanje energetske politike, ki bo obsegala varno oskrbo, tranzit in naložbe, ter k spodbujanju energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter čistih in obnovljivih virov energije, še posebej v zvezi s tretjimi državami, v katerih energetska poraba hitro narašča;

4. poziva k oblikovanju ustrezne pogodbene osnove za vprašanje energije in energetske varnosti;

5. poudarja, da mora celostna zunanja energetska politika EU prispevati k spodbujanju in uresničevanju vrednot in interesov Evropske unije ter glavnih ciljev njene zunanje politike, ki so varovanje miru ter utrjevanje glavnega pomena človekovih pravic, demokracije in pravne države; priznava, da lahko odvisnost EU od uvožene energije pomembno ogrozi njeno neodvisnost pri odločanju na drugih področjih politik;

6. meni, da mora EU ostati vodilna v svetovnem boju proti podnebnim spremembam, ki lahko med drugim povzročijo obsežna preseljevanja in ogrozijo varnost, in si prizadevati za doseganje ciljev kjotskega protokola; ob tem popolnoma podpira trenutna prizadevanja za oblikovanje večstranskega okvira za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov po letu 2012; meni, da je treba prizadevanja EU za razvoj obnovljivih in čistih virov energije ter tehnologij za prihranke energije vključiti v celotne zunanje odnose;

7. pozdravlja oblikovanje mreže NESCO; poziva države članice in Komisijo, naj utrdijo dejavnosti mreže, da bi v polni meri razvili njene operativne zmogljivosti in jo uporabili kot učinkovit sistem zgodnjega opozarjanja v primeru varnostnih groženj ter tudi kot sistem izmenjave podatkov na področju energije;

8. podpira pristop postopnega približevanja skupni evropski zunanji energetski politiki;

9. poziva Svet in Komisijo, naj do konca leta 2007 izdelata natančen časovni načrt, ki vodi k oblikovanju omenjene politike in v katerem so navedeni srednje in dolgoročni cilji ter koraki, s posebnim časovnim okvirom za njihovo izvajanje;

10. poziva Komisijo, da predloži letno poročilo o napredku v zvezi z izvajanjem omenjenih ciljev, da bo lahko Evropski parlament tesno sodeloval pri spremljanju skupne evropske zunanje energetske politike;

11. poziva Komisijo, da pripravi letna poročila o tem, ali družbe iz tretjih držav, zlasti glavni dobavitelji, in vse njihove odvisne družbe spoštujejo pravila, ki urejajo notranji trg energetskega sektorja, predvsem v zvezi s preglednostjo in skladnostjo z zakonodajo EU o konkurenčnosti; pozdravlja poziv Komisiji, izrečen na evropskem vrhu 8. in 9. marca 2007, naj oceni učinek, ki ga imajo na notranji trg vertikalno integrirana energetska podjetja iz tretjih držav, ter preuči izvajanje načela vzajemnosti;

12. podpira namero Komisije, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nenadzorovanih vlaganj tujih državnih podjetij v energetski sektor, še posebej v plinska in električna omrežja;

13. poziva k tesnejšemu sodelovanju med predsedstvom, Komisijo in visokim predstavnikom, da bi v zvezi z vprašanji skupne zunanje energetske politike zagovarjali enotno stališče in enotno ukrepali; meni, da je treba v prihodnji reviziji pogodb okrepiti vlogo Komisije in Evropskega parlamenta pri oblikovanju skupne zunanje energetske politike; predlaga, da bi, potem ko začne veljati prenovljena pogodba, s privolitvijo Sveta in Komisije imenovali posebnega predstavnika za zunanjo energetsko politiko. Ta bi imel dvojno vlogo in bi bil podrejen visokemu predstavniku EU za zunanjo in varnostno politiko, ki naj bi imel nov, okrepljen položaj in naj bi bil tudi podpredsednik Komisije, s čimer bi bil zasidran tako v Svetu kot v Komisiji. Posebni predstavnik za zunanjo energetsko politiko bi bil odgovoren za usklajevanje vseh politik, povezanih s skupno zunanjo energetsko politiko EU, in bi pomagal okrepiti sposobnost EU za zaščito svojih interesov varne oskrbe v pogajanjih z zunanjimi partnerji;

14. je prepričan, da mora biti Pogodba o energetski listini temelj skupne evropske zunanje energetske politike, ker je najpomembnejši instrument mednarodne skupnosti za spodbujanje sodelovanja v energetskem sektorju, nudi podlago za pošteno in pravično obravnavo ter zagotavlja varnost naložb in pravico do odškodnine v primeru razlastitve in/ali nacionalizacije; poziva Komisijo in Svet, da odločno zahtevata uporabo Pogodbe o energetski listini in vključitev Protokola o tranzitu v vse pogodbe in sporazume z energetskimi partnerji;

15. spodbuja države članice in Komisijo k nadaljnjim prizadevanjem, da bi v sodelovanju s tretjimi državami v soseščini EU spodbujali širjenje načel in pravil notranjega trga; poziva Komisijo, da za zagotovitev zanesljive oskrbe preuči možnosti razširitve evropske energetske skupnosti, ki zajema EU in jugovzhodno Evropo, na druge, primerne tretje države ter možnosti oblikovanja novih regionalnih energetskih trgov po vzoru omenjene skupnosti, kot je evropsko-sredozemska energetska skupnost;

Temeljna načela in priporočila za ukrepe skupne evropske zunanje energetske politike

A. Diverzifikacija

16. meni, da je upoštevanje vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti bistveno za podporo prednostih pobud, usmerjenih v njihovo diverzifikacijo, tako geografsko kot z razvijanjem trajnostnih alternativ; meni, da je treba posebno pozornost nameniti okolju neškodljivim in obnovljivim virom energije; meni, da mora biti eden izmed glavnih ciljev EU varnost oskrbe po dostopnih in predvidljivih cenah;

17. podpira prednostno razvrščanje vseh projektov diverzifikacije energetskih virov, uresničenih v soseščini -zlasti tistih, namenjenih ustvarjanju novih transportnih koridorjev, ki uvajajo raznovrstnost dobaviteljev in poti, kot je energetski koridor Kaspijsko morje – Črno morje – EU, še zlasti projektov gradnje plinovoda Nabucco, infrastrukture za utekočinjeni zemeljski plin, povezav električnih omrežij in dokončanja obročev plinske in električne infrastrukture ter novih projektov naftne infrastrukture, ki so v evropskem interesu, kot je projekt Odesa–Gdansk, ki bi ga bilo treba vključiti med glavne prednostne projekte evropskega interesa;

18. pozdravlja imenovanje koordinatorjev EU za prednostne projekte evropskega interesa, kot so bili opredeljeni v sklepih Evropskega sveta iz marca 2007, še zlasti projekt Nabucco in projekt električne povezave med Nemčijo, Poljsko in Litvo;

19. poziva Komisijo in države članice, naj na najvišji politični ravni dejavno izvajajo politiko za diverzifikacijo virov oskrbe z naravnim plinom v Skupnosti; pričakuje, da bo vso sodelovanje med državami izvoznicami plina v skladu s pravili odprtega, preglednega in konkurenčnega trga; meni, da je pobuda za oblikovanje organizacije držav izvoznic plina po vzoru OPEC v nasprotju z omenjenimi pravili;

20. ugotavlja, da je bistveno storiti več kot zgolj podati izjave in odprte ponudbe za konkretne prednostne projekte, in zahteva, da postane poseben predstavnik EU za zunanjo energetsko politiko ob svojem imenovanju odgovoren tudi za usklajevanje sodelovanja pri razvoju zunanje energetske infrastrukture, kot sta projekta Nabucco in Odesa–Gdansk; hkrati poziva Komisijo, predsedstvo in visokega predstavnika, naj skupaj z evropskimi koordinatorji okrepijo svoja prizadevanja za razvoj zunanje energetske infrastrukure;

21. meni, da mora biti uresničitev projektov diverzifikacije ena od prednostnih nalog okrepljene evropske sosedske politike, in poziva k večji podpori za izboljšanje naložbenega ozračja in ureditvenega okvira na podlagi načel Pogodbe o energetski listini v energetskih sektorjih držav proizvajalk in tranzitnih držav;

22. poziva k priznavanju raznolikosti razmer v različnih državah članicah v zvezi z mešanicami energetskih virov, odvisnostjo od uvoza in infrastrukturo ter podpira vsa prizadevanja, katerih namen je premagati sedanjo odvisnost držav članic od prevladujočih dobaviteljev, infrastrukturnih omejitev, virov energije z visoko vsebnostjo ogljika in uvoza energije iz držav, ki vztrajno kršijo določbe listine ZN;

23. podpira vsa prizadevanja za uvedbo novih virov financiranja vseh pomembnih podjetij, vključno s posebnimi posojili Evropske investicijske banke in označevanjem posebnih proračunskih postavk v proračunu EU le v ta namen, če ne ogrožajo varnosti katere od držav članic;

24. poziva k izboljšanju sodelovanja z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj, z namenom uporabe finančnih instrumentov za podporo prednostnih projektov;

25. meni, da potencialna odvisnost od uvoza biogoriv povzroča prav takšno zaskrbljenost kot odvisnost od dobave nafte oziroma zemeljskega plina; poziva Komisijo, naj s partnerji EU razvije enotni postopek podeljevanja certifikatov, ki lahko skupaj s standardi za faze gojenja in predelave pa tudi za ravnovesje v celotnem življenjskem ciklusu toplogrednih plinov zagotovi trajnost proizvodnje in uporabe biogoriv, ki ne bi ogrožali biotske raznovrstnosti;

B. Enotnost pri zagovarjanju interesov EU

26. meni, da mora Svet razviti dolgoročno strategijo in okvir, ki vodita k oblikovanju skupne zunanje energetske politike, da se sprejme močnejše stališče v dialogu z glavnimi državami dobaviteljicami in poveča usklajenost v razpravah na ravni EU, držav članic in industrije, kar bo služilo kot izhodišče za solidarnost na drugih področjih politik in utrdilo zunanjo vlogo Unije;

27. kratkoročno poziva države članice, da druga drugo in Komisijo obvestijo in se med seboj in z njo tudi posvetujejo o strateških odločitvah, preden sklenejo kakšen pomemben dvostranski sporazum s tretjimi državami o energetskih projektih, ki bi lahko vplivali na interese drugih držav članic in celotne EU, kakor bi bilo sicer treba storiti tudi pri vseh drugih zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa; v primerih, ko so bili sklenjeni dvostranski sporazumi, ki so v nasprotju z interesi ostalih držav članic in EU kot celote, poziva države članice in po potrebi Komisijo k skupnem delovanju za dosego dogovora, ki bi v skladu z načelom solidarnosti preprečil negativne posledice, še posebej kar zadeva okolje;

28. poziva države članice in Komisijo, da zagotovijo temeljito oceno posledic za okolje, preden sprejmejo odločitev o nadaljnjih velikih naložbah v infrastrukturo; zlasti jih poziva, naj preučijo, kakšno grožnjo za ekosistem in človekovo življenje predstavlja načrtovani severnoevropski plinovod (North Stream) po dnu Baltskega morja, saj vzdolž načrtovanega plinovoda ležijo odlagališča streliva in orožja; poudarja, da bodo vpletene strani nosile odgovornost, če bo prišlo do ekološke katastrofe;

29. srednjeročno zahteva, da se Komisiji zaupa institucionalna pristojnost za pogajanja o okvirnih sporazumih EU s tretjimi državami o oskrbi z energijo;

C. Solidarnost v kriznih razmerah

30. ob upoštevanju, da sta solidarnost in energetska varnost potrebna za nemoteno delovanje notranjega trga, vključno z enakim dostopom do energije za vse gospodarske subjekte, poziva Svet in države članice, da oblikujejo mehanizem solidarnosti - v skladu z duhom solidarnosti med državami članicami, omenjenim v novi prenovljeni pogodbi, o kateri se je Evropski svet dogovoril na vrhu junija 2007, ki bo omogočal, da EU učinkovito, hitro in usklajeno ukrepa v kriznih razmerah, ki jih povzročijo motnje oskrbe, poškodovana kritična infrastruktura ali karkoli drugega;

31. poziva Komisijo, da podpre vključitev tako imenovane „klavzule o energetski varnosti“ v trgovinske in pridružitvene sporazume ter sporazume o partnerstvu in sodelovanju z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami, v kateri bi lahko bil določen kodeks ravnanja in jasno opisani ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj dobave ali enostranskih odločitev o spremembi pogojev s strani enega od partnerjev;

32. podpira oblikovanje učinkovitega mehanizma, ki bi vključeval NESCO, za odziv v primeru motenj oskrbe, vključno z ukrepi za učinkovito uporabo sistemov opozarjanja in postavitev povezujoče infrastrukture EU za primer energetske krize, zlasti za plin in elektriko, ki bi se lahko uporabljala za pomoč ogroženim državam članicam, pri čemer je treba upoštevati geološke in geografske značilnosti držav članic, posebej kar zadeva njihove zmogljivosti skladiščenja in bližino virom oskrbe z energijo;

D. Okrepljeno sodelovanje z glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami

33. poziva EU in države članice k nadaljnjemu dejavnemu sodelovanju v tesnem dialogu med EU in vsemi glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami ter še posebej k poglobitvi odnosov z energetskim sektorjem v Alžiriji, Egiptu in drugih državah proizvajalkah Mašreka in Magreba;

34. podpira vse ukrepe za spodbujanje preglednosti, zagotavljanje vladavine prava in boljše upravljanje v energetskem sektorju prek energetskih partnerstev s tretjimi državami, s ciljem ustvariti vzajemno koristne, odprte, pregledne, nediskriminatorne in stabilne zakonske pogoje za dostop do sredstev ter naložbe in trgovanje na področju energetike, ki temeljijo na načelu vzajemnosti in pošteni ter pregledni konkurenci, da bi tako zagotovili, da prihodki iz trgovine z energijo niso narobe uporabljeni in da se z njimi ne financira terorizma;

35. poudarja, da si je treba prizadevati za raziskovalna in razvojna partnerstva z glavnimi državami potrošnicami in državami tranzita zunaj EU, za rešitev vprašanja segrevanja ozračja ter razvoj nadomestnih in obnovljivih energetskih virov; poudarja, da je treba pri okrepljenem energetskem sodelovanju s tretjimi državami, med njimi ZDA, posebej upoštevati razvoj tehnologij energetske učinkovitosti in spodbujanje skupne proizvodnje toplote in energije iz obnovljivih virov ter trajnostne proizvodnje in uporabe biomase;

36. poziva EU, naj ustvari dialog o energetskih vprašanjih z državami v razvoju, da bi povečali decentralizacijo obnovljivih virov energije, energetske dostopnosti in trajnosti ter energetske infrastrukture v skupnem interesu;

37. zlasti poudarja pomen okrepljenega dialoga o energiji z ZDA in drugimi najpomembnejšimi partnerji, ki zagovarjajo iste vrednote kot EU; poziva institucije Skupnosti k prizadevanjem za vzpostavitev partnerstva za energetsko varnost z ZDA;

38. poziva k temu, da v zunanji energetski politiki EU dejavno sodelujejo evropske države, ki niso članice EU, kot je Norveška;

39. poziva k skladni energetski politiki na vseh področjih evropske zunanje politike, kot so severna dimenzija, sinergija Črnega morja in evro-sredozemsko partnerstvo;

40. podpira pobude Komisije za razvoj tesnejšega energetskega dialoga z državami južnega Kavkaza, kaspijske in osrednjeazijske regije, kot tudi sredozemske regije in Bližnjega vzhoda; pozdravlja, da je EU pristopila h „kritičnemu in konstruktivnemu dialogu“ z državami regije, ki vzpostavlja ravnovesje med interesom EU za diverzifikacijo lastne oskrbe z nafto in plinom ter ciljem doseganja političnih reform v teh državah;

41. poziva k razvoju sedanjih mehanizmov in oblikovanju novih v evropski sosedski politiki in v okviru sinergije Črnega morja, ki vodijo k poglabljanju sodelovanja s tranzitnimi državami – Ukrajino, Belorusijo, Moldavijo, državami južnega Kavkaza ter državami Mašreka in Magreba – da se omogoči večja preglednost dejavnosti na trgu ter zagotovi stabilnost oskrbe in tranzita;

42. poudarja pomen, ki ga ima Turčija kot tranzitno vozlišče za diverzifikacijo dobave plina do EU; pričakuje, da bo Turčija v polni meri sodelovala z EU pri omogočanju tranzita;

43. spodbuja Turčijo, naj se kot polnopravna članica pridruži Evropski energetski skupnosti, ki trenutno zajema države jugovzhodne Evrope in zagotavlja strukturiran regulativni okvir za poglobitev regionalnega sodelovanja na področju energetike, ter tako izboljša energetsko varnost in okrepi naložbe; podpira vloge Ukrajine, Norveške in Moldavije za članstvo v tej skupnosti;

44. poziva NESCO in tudi Komisijo, da razvijeta orodja in mehanizme, ki omogočajo boljše sodelovanje s sosednjimi državami pri analiziranju in spremljanju razmer na tranzitnih območjih ter tako povečujejo sposobnost EU za preprečevanje kriznih razmer ter učinkovitejše in hitrejše odzivanje na krize;

45. poudarja pomen energetskega partnerstva EU z Rusijo, hkrati pa opozarja, da je izvoz ruske energije še vedno skoraj v celoti odvisen od evropskega trga in njegovih velikih posameznih potrošnikov; poziva EU, da v pogovrih z Rusijo glede vprašanj energetike izpostavi medsebojno odvisnost; opozarja na dejstvo, da lahko partnerstvo med EU in Rusijo na področju energije temelji le na načelu nediskriminacije, pravične obravnave in enakih pogojev dostopa na trg;

46. poudarja, da Rusijo že zavezuje Pogodba o energetski listini v skladu z njenim členom 45[6]; je prepričan, da je poleg tega, da Rusija ratificira Evropsko energetsko listino, potrebno, da se Evropa v okviru novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju z državo pogodi o uradnem okvirnem dokumentu o odnosih na področju energetike; meni, da zgolj prenos načel Pogodbe o energetski listini v sporazum o partnerstvu in sodelovanju ni potreben, obenem pa priznava dodano vrednost določb, ki pojasnjujejo ali dopolnjujejo obveznosti iz Pogodbe o energetski listini, še posebej tistih iz Protokola o tranzitu;

47. poudarja, da bi bila ratifikacija Pogodbe o energetski listini viden in oprijemljiv dokaz zavezanosti Rusije zanesljivi oskrbi z energijo ter energetskemu sodelovanju, zasnovanemu na skupnih načelih in vrednotah;

48. poziva Svet in Komisijo, da uporabita svojo moč in prepričata Rusijo, da se zaveže k odprtim, poštenim in preglednim trgom za proizvodnjo energije in oskrbo z njo; meni, da bi ratifikacija Pogodbe o energetski listini in Protokola o tranzitu s strani Rusije pozitivno vplivala na podporo Evropske unije pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

49. izraža zaskrbljenost zaradi splošne neučinkovitosti ruskega energetskega sistema, kar zadeva izkoriščanje in prevoz ter porabo v industriji in gospodinjstvih, saj lahko resno vpliva na obveznosti Rusije glede dobave; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava v sklopu svojega tehničnega sodelovanja z državo;

50. poudarja, da bi bilo treba načelo razvoja okolju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologij vključiti v nov sporazum med EU in Rusijo; poudarja pomen vedno večjega sodelovanja na področju okoljskih zadev med EU in Rusijo v okviru severne dimenzije;

51. poziva Komisijo, naj v dialogu z glavnimi dobavitelji ogljikovodikov za EU zahteva enako obravnavanje evropskih podjetij, ki bo osnovano izključno na ekonomskih merilih, ne da bi prišlo do političnega vmešavanja pri določanju nabavnih cen;

52 poziva Komisijo, da pripravi poročilo o klavzulah o namembnosti v zvezi z oskrbo s plinom, ki dejansko preprečujejo ponovni izvoz plina z notranjega trga, in zahteva, da Komisija odpravi vse takšne klavzule v vseh pogodbah za naravni plin na trgu EU, ki jih zakonodaja EU prepoveduje;

53. poziva h krepitvi dialoga s Kitajsko, Indijo, Brazilijo in drugimi nastajajočimi gospodarskimi silami ter državami v razvoju za vzpostavitev stabilnega in predvidljivega svetovnega energetskega trga, ki temelji na poštenih in preglednih pravilih in katerega cilj so tudi skupna prizadevanja v boju proti segrevanju ozračja in ohranjanju trajnostnega razvoja;

54. poziva k okrepljenemu sodelovanju v energetskem sektorju z državami Bližnjega vzhoda in severne Afrike; izpostavlja pomen energetskega partnerstva med EU in Afriko, ki naj bi bilo ustanovljeno na vrhu EU in Afrike 7. in 8. decembra v Lizboni, saj je to ena glavnih pobud iz skupne strategije EU in Afrike; meni, da bi s sodelovanjem na področju energetike okrepili dialog med Afriko in EU v zvezi z dostopom do energije in energetske varnosti, povečali naložbe v energetsko infrastrukturo, obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost, namenili več prihodkov od nafte in plina razvoju, spodbujali preglednost ter dali vprašanju podnebnih sprememb poglavitno mesto v energetskem in razvojnem sodelovanju;

55. poziva Komisijo, naj v okviru STO deluje v prid posebnih pravil o preglednosti energetskega trga, še posebej v zvezi z ukrepi, ki povzročajo izkrivljanje trga, in na ta način spodbuja lojalno mednarodno konkurenco;

56. predlaga Komisiji, naj v okviru STO oceni možnost pogajanj o večstranskih sporazumih za specifične energetske trge, kot je trg za biogoriva, in naj o tem čim prej poroča Evropskemu parlamentu;

57. poziva Komisijo in Svet, da dejavno in odločno preprečita vsako oligopolno težnjo, kot je nevarnost oblikovanja plinskega kartela;

58. spodbuja države članice, ki so tudi članice G8, in Komisijo, naj ta forum uporabijo za podporo interesov EU na energetskem področju, tudi v sestavi G8+5, ki združuje ključne proizvajalce in potrošnike;

59. podpira vse ukrepe za krepitev večstranskih tehničnih pobud, kot so svetovno partnerstvo za zmanjšanje zgorevanja plina na baklah, pobuda za preglednost v sektorju ekstraktivne industrije, projektna skupina za finančno ukrepanje, načela Equator Mednarodne finančne korporacije in program Inogate;

60. poudarja, da evropska zunanja energetska politika sama po sebi ne zadostuje in da je treba razviti skupno evropsko energetsko politiko, ki bi morala vključevati skupno evropsko politiko o raziskavah in tehnologiji v zvezi z energijo;

61. poziva Svet, da oblikuje strategijo za zaščito kritične energetske infrastrukture pred terorističnimi grožnjami v EU in njeni neposredni soseščini;

62. poziva Komisijo, da predloži predloge za reformo zakonodaje na podlagi najboljših praks, ugotovljenih v posameznih državah članicah, in zlasti za jasnejše ločevanje proizvodnje od prenosa in distribucije energije, bolj neodvisen nacionalni regulativni nadzor ter boljše usklajevanje regulativnih organov na ravni EU s ciljem spodbujanja razvoja novih in obnovljivih virov energije in jasnega okvira za obsežnejše naložbe v infrastrukturo za prenos;

63. poudarja, da bo oblikovanje interoperabilnih energetskih omrežij prek dobro usklajenih evropskih energetskih omrežij prispevalo h konkurenčnosti na električnih trgih in trgih plina, okrepilo varnost oskrbe in okoljsko zaščito ter utrdilo položaj EU v njenem odnosu do držav dobaviteljic in tranzitnih držav;

64. poudarja, da lahko onesnaževanje, ki je posledica izkoriščanja energetskih virov, zlasti nafte, poleg resne in nepopravljive okoljske škode prinaša tudi veliko tveganje za varnost na regionalni in svetovni ravni, kot na primer na Bližnjem vzhodu; poziva k oblikovanju novih zaščitnih ukrepov ter večji varnosti in učinkovitosti pri izkoriščanju energetskih virov;

65. poziva k javni razpravi za povečanje ozaveščenosti o skupni evropski zunanji energetski politiki med državljani in poudarjanje pozitivnih vidikov takšne politike s kampanjo obveščanja;

o o

66. naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL C 297 E, 7.12.2006, str. 340.
[2] UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112.
[3] UL C 298 E, 8.12.2006.
[4] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0603.
[5] UL C 314 E, 21.12.2006, str. 330.
[6] Člen 45(1) Pogodbe o energetski listini določa, da pogodba države, ki so jo podpisale, vendar je niso ratificirale, zavezuje začasno, in sicer od podpisa do ratifikacije, razen če so to zahtevo zavrnile v skladu s členom 45.

OBRAZLOŽITEV

V zadnjih letih se energetska varnost uvršča v vrh politične agende Evropske unije. To pa vseeno ni popolnoma nov pojav, saj se je potreba po skupnem političnem pristopu na področju energije odražala že v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo iz leta 1952 in v Pogodbi Euratom iz leta 1957. Svetovni energetski trgi in geopolitično stanje so se od takrat bistveno spremenili. Obstajajo številni razlogi, zaradi katerih energetska varnost postaja glavna tema, vendar kot enega pomembnejših lahko obravnavamo spor o dobavi plina med Ukrajino in Rusijo z januarja 2006 ter posledično krizo oskrbe, ki je prizadela številne države članice. Ta spor je resnično predramil EU. Skoraj čez noč smo se zavedli, da energija ni zgolj proizvod, ki je nujen za naš trajen gospodarski razvoj in blaginjo, vendar se lahko uporabi tudi kot politično orodje, instrument političnega pritiska. V tem kontekstu je zaskrbljujoča rast odvisnosti EU od zunanje oskrbe z energijo, večinoma iz nedemokratičnih in nestabilnih držav ter predvsem odvisnost od uvoza plina iz Rusije, saj lahko ogrozi dolgoročne gospodarske in politične interese držav članic ter tudi varnost celotne Evropske unije. Vsaka težava, tudi začasna, ki povzroči zmanjšanje oskrbe z energijo iz tretjih držav, povzroči tudi resne motnje v gospodarskih dejavnostih Unije.

Poleg tega pa narašča tudi svetovni pritisk na energetske vire. Vzpon svetovnih gospodarskih sil kot sta Kitajska in Indija, neprekinjena rast potreb ZDA po energiji in nestabilnost v ključnih regijah, ki izvažajo nafto, občutno vplivajo na mednarodne energetske trge. Možnosti stabilne proizvodnje so vedno tesneje povezane z mednarodnimi političnimi vprašanji in z regionalnimi ambicijami večjih dobaviteljev. Ta dinamika lahko vpliva na svetovno ravnotežje moči, saj je varnost oskrbe z energijo postala glavni dejavnik na področju nacionalne varnosti in gospodarskega razvoja držav.

Nova politika bi morala obsegati vse geografske smeri oskrbe z energijo v vzhodnem in južnem sosedstvu, osrednji Aziji, sredozemski regiji in na Bližnjem vzhodu. Poudariti je treba pomen prihodnjega energetskega partnerstva med EU in Afriko ter okrepitve dialoga o dostopu do energije in zanesljivi oskrbi z energijo.

Evropski odgovor na izzive

Rastoča odvisnost EU od uvoza energije je povečala pomen politik na področju varne oskrbe z energijo. Tudi če se je EU sposobna premakniti v smer energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v naslednjih dveh desetletjih, se naša odvisnost od nafte in plina ne bo bistveno zmanjšala. To odvisnost lahko zmanjšamo, ne moremo pa se ji izogniti. Zato bomo morali iskati vire zunaj naših meja in vedno bolj bomo tekmovali za energijo. To odvisnost je treba obravnavati preko zunanje energetske politike z ustreznimi instrumenti. Nekateri večji porabniki (ZDA, Kitajska) so varnost oskrbe z energijo izpostavili v svojih zunanjih in varnostnih politikah. Nekatere države članice EU so že sledile temu pristopu. Kljub temu pa na ravni EU Skupnost trenutno ni pristojna za zunanje zadeve na področju energije in enotno stališče ostaja cilj, ki je močno oddaljen od realnosti.

Vseeno pa osveščenost glede strateškega pomena in geopolitičnih razsežnosti varnostnih zadev, povezanih z energijo, raste. V dokumentu Zunanja politika v službi energetskih interesov Evrope, ki ga je leta 2006 naslovil na Evropski svet, je visoki predstavnik to vprašanje izpostavil, ko je pozval k širšemu razmisleku, ki naj bi vodil k skupnemu akcijskemu načrtu. Svet je dokument sprejel marca 2007, kar je nedvomno prispevalo k utrditvi notranjega energetskega trga, napredek na področju zunanje energetske politike pa je bil resnično skromen ter je temeljil zgolj na izjavah in ne na konkretnemu načrtu za dosego nove ambiciozne politike.

Skupni evropski zunanji energetski politiki naproti

Poročevalec meni, da je treba energetsko varnost obravnavati kot ključni sestavni del celotne politike Evropske unije. Obžaluje, da za to še vedno ne obstaja neka pogodbena osnova. Zato pozdravlja dejstvo, da mandat medvladne konference za novo reformno pogodbo, ki jo je Evropski svet sprejel junija 2007, predvideva nove določbe o energetski solidarnosti.

Poročevalec pa prav tako meni, da je čas, da presežemo obstoječe okvire in poziva k izvajanju skupne evropske zunanje energetske politike, ki bo podprta z ustreznimi instrumenti. Nova politika naj temelji na solidarnosti in raznovrstnosti ter na spodbujanju trajnosti. Biti mora dosledna (podpirati jo morajo vse politike Unije, države članice in industrija) in skladna s širšimi cilji zunanje politike EU, kot je preprečevanje sporov in spodbujanje spoštovanja človekovih pravic. Njena učinkovitost bo odvisna od zmožnosti EU, da zbere svoje znatne skupne vire in jih da na razpolago glede na skupne interese. Zato bi bilo treba sodelovati z državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami ter okrepiti energetsko diplomacijo. Vseh 27 držav članic EU mora energetsko enostranskost nadomestiti z novo skupno politiko energetske solidarnosti. Samo s skupnim delovanjem se bo Evropa lahko enakovredno soočila z glavnimi dobavitelji. Nova politika bi zato morala ustvariti sinergijo, ki bi zagotovila varno oskrbo za Evropsko unijo ter okrepila njeno moč in zmožnost ukrepanja na področju zunanje politike ter verodostojnost v svetu.

Pomembno je poudariti, da bi razvoj skladne in usmerjene skupne zunanje energetske politike povečal skupno varnost zunanje oskrbe z energijo in zmožnost EU, da se bolj učinkovito sooči s trenutnimi izzivi, pri tem pa morajo posamezne države članice ohraniti zakonito in suvereno pravico, da izberejo svojo notranjo energetsko mešanico ter da odločajo o strukturi oskrbe itd.

Poročevalec je prepričan, da bi razvoj takšne politike naporom na nacionalni ravni prinesel občutno dodano vrednost v skladu z načelom subsidiarnosti in da je to pravi način za reševanje vprašanja energetske politike. V zvezi s tem ponuja številne konkretne predloge ter izraža podporo postopnemu oblikovanje skupne evropske zunanje energetske politike glede na dejstvo, da bi morala skupna evropska energetska politika temeljiti na načelih kot so raznolikost virov, enotnost pri obrambi interesov EU, solidarnost v kriznih situacijah in okrepljeno sodelovanje z večjimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami.

Predlaga vrsto inovativnih zamisli, ki bi pomagale pri izvajanju tega ambicioznega projekta:

· Oblikovanje mesta visokega uradnika za zunanjo energetsko politiko z dvojno vlogo, ki bi bil zadolžen za usklajevanje vseh politik, povezanih z vsemi zunanjimi vidiki energetske varnosti (npr. energija, okolje, trgovina, promet, konkurenca). Skladno ustvarjenje sinergij bi zagotovo okrepilo sposobnost EU, da zaščiti svoje interese na področju energetske varnosti. Ta institucionalna novost predstavlja pomembno orodje. Spominjamo se izjave Jeana Monneta, da nič ne deluje brez institucionalnega sidra.

· Komisijo poziva, naj do konca leta 2007 izdela natančen časovni načrt, ki vodi k oblikovanju skupne zunanje energetske politike in v katerem so navedeni kratko, srednje in dolgoročni cilji ter koraki, s posebnim časovnim okvirom za njihovo izvajanje. Poročevalec meni, da je to potrebno za zagotovitev notranje dinamičnosti in da od izjav preidemo na dejanja. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu predloži letno poročilo o napredku pri izvajanju glavnih ciljev nove politike, vključno z oceno, kako tretje države spoštujejo pravila notranjega trga EU, kot so preglednost, načelo recipročnosti in spoštovanje konkurenčnega prava EU. Poročevalec vztraja, da mora EP pozorno spremljati napredek pri razvoju nove politike.

· Razviti je treba široko energetsko diplomacijo, ki ne sme biti osredotočena zgolj na varnost oskrbe EU. Energetska varnost bi morala predstavljati enega od temeljnih kamnov sosedske politike. Tesno sodelovanje na področju energije in možnost delitve energetskih rezerv predstavljata enega najbolj učinkovitih in nepogrešljivih ukrepov za krepitev zaupanja.

· V pogodbe je treba vključiti konkretne določbe, ki bi zajemale varnost oskrbe, tranzit in naložbe, kot je že nakazano v pogajalskem mandatu za novo reformno pogodbo. Želja poročevalca je pravzaprav, da bi EU pridobila institucionalno pristojnost za pogajanja o celotnem okviru politike energetske varnosti z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami.

· Države članice se morajo s Komisijo posvetovati o strateških odločitvah, ki zadevajo večje dvostranske sporazume s tretjimi državami; poročevalec predlaga, naj Komisija in države članice sodelujejo pri nevtralizaciji negativnih učinkov sklenjenih dvostranskih sporazumov, ki so v nasprotju z interesi EU kot celote ali drugih držav članic. To je praktični razmislek o načelu solidarnosti in se nanaša na odločitve, ki so že bile sprejete, kot je na primer gradnja baltskega plinovoda. Posebno pozornost je treba posvetiti krepitvi krizne energetske infrastrukture, še posebej za plin, ki bi služila državam članicam v sili.

· V vse sporazume z državami proizvajalkami in tranzitnimi državami, ki določajo kodeks ravnanja in vsebujejo jasno opisane ukrepe, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj dobave s strani enega od partnerjev, je treba vključiti tako imenovane „klavzule o energetski varnosti“.

· Prednost je treba dati vsem projektom za povečanje raznolikosti virov, s katerimi se ustvarjajo novi prometni koridorji, kot na primer koridor osrednja Azija - južni Kavkaz - Evropa, še posebej gradnji plinovoda Nabucco, medsebojni povezavi električnih omrežij in dokončnemu oblikovanjem evro-sredozemskega električnega in plinskega infrastrukturnega obroča ter projekta Odesa–Gdansk. Uporaba vseh instrumentov od političnega dialoga in politik Skupnosti, kot so trgovina, razvoj, konkurenca, raziskave in okolje do finančnih podpor in posojil, vključno s tistimi, ki jih ponujata Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj, mora biti skladna, da bi pospešili zaključek teh infrastrukturnih projektov.

Nadalje poročevalec:

· podpira vse ukrepe za spodbujanje preglednosti in vladavine prava ter boljše upravljanje v energetskem sektorju prek energetskih partnerstev s tretjimi državami, s ciljem ustvariti vzajemno koristne, odprte, pregledne, nediskriminatorne in stabilne zakonske pogoje za naložbe in trgovanje na področju energetike, ki temeljijo na načelu vzajemnosti; v zvezi s tem poročevalec poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nenadzorovanih vlaganj tujih državnih podjetij v energetski sektor EU, še posebej v plinska in električna omrežja;

· vztraja, da morajo večji energetski partnerji EU izvrševati Pogodbo o energetski listini, vključno s Protokolom o tranzitu, ter opozarja, da Rusijo ta pogodba, ki bi morala biti temeljni kamen skupne evropske zunanje energetske politike, že zavezuje; poročilo poziva Rusijo, naj ratificira listino, ter priznava, da bi se morala EU pogajati tudi o formalnem okvirnem dokumentu v kontekstu novih pogajanj o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, z namenom pojasnitve obveznosti, ki jih nalaga pogodba, še zlasti Protokol o tranzitu; nadalje meni, da bi ratifikacija Pogodbe o energetski listini in Protokola o tranzitu s strani Rusije pozitivno vplivala na podporo EU pristopu Rusije k Svetovni trgovinski organizaciji.

Poročevalec se zaveda, da je do vzpostavitve nove skupne zunanje energetske politike EU še dolga in težavna pot in da, kot se ponavadi zgodi z novimi idejami, lahko pride do upora in strahu pri prenašanju odgovornosti na Komisijo na tem strateško pomembnem področju. Vseeno pa je za skupne grožnje varnosti oskrbe z energijo potreben skupni odgovor in to je edini učinkovit način za zadovoljevanje dolgoročnih interesov Unije kot celote in njenih držav članic. To bi služilo tudi kot dodaten zagon za večjo evropsko integracijo. Realnost trenutnih izzivov kliče k ambicioznemu in pogumnemu pristopu.

Današnja Evropska unija je zgrajena na konkretnih dosežkih, z vizijo in instrumenti za njeno izvajanje. Cilj tega poročila je omogočiti, da bi se to lahko ponovno zgodilo!

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (3.7.2007)

za Odbor za zunanje zadeve

Zunanji odnosi na področju energetike
(2007/2000(INI))

Pripravljavka mnenja: Lena Ek

(*)

Okrepljeno sodelovanje med odbori – člen 47 Poslovnika

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je zunanja energetska politika EU tesno povezana z njeno notranjo energetsko politiko, in poudarja potrebo po oblikovanju skupne energetske politike v zvezi z ureditvijo notranjega trga in zunanjimi vidiki, pri čemer je treba upoštevati gospodarske in politične interese vseh držav članic; prav tako je mnenja, da je skupna zunanja in varnostna politika pogoj, ki Evropi omogoča potrebno verodostojnost v prizadevanjih za ohranitev svojih energetskih interesov v svetu;

2. poziva države članice, naj na naslednji medvladni konferenci načela skupne energetske politike vključijo v Pogodbo o ES, da bo ustvarjena trdna podlaga za skupno ukrepanje na področju energetike proti tretjim državam;

3. poudarja, da bo vzpostavitev usklajenega evropskega energetskega omrežja ter resnično konkurenčnega notranjega energetskega trga okrepila položaj EU v odnosu do zunanjih dobaviteljev;

4. zato poziva Komisijo, da predloži predloge za reformo zakonodaje na podlagi najboljših praks, določenih v vsaki državi članici, in zlasti za razbitje popolnega lastništva pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije, večji neodvisni nacionalni regulativni nadzor ter boljše usklajevanje regulativnih organov na ravni EU s ciljem spodbujanja razvoja novih in obnovljivih virov energije in jasen okvir za večje naložbe v infrastrukture za prenos; poziva tudi k oblikovanju večletnega načrta prednostnih naložb v infrastrukturo (terminali za utekočinjeni metan, plinovodi, visokonapetostni daljnovodi, decentralizirani obrati elektrarn itd.) na ravni EU, da se opredelijo naložbene prednostne naloge za instrumente Skupnosti (Evropska investicijska banka, strukturni skladi);

5. poudarja, kako pomembno je sprejeti enoten pristop k tretjim državam, da se zagotovi posredovanje enotnega sporočila na ravni EU, držav članic in industrije;

6. poziva k skupni strategiji za varno oskrbo in tranzitne poti, ki zagotavlja solidarnost v EU; v zvezi s tem poziva k bolje opredeljenim solidarnostnim mehanizmom in tehničnim standardom za zagotovitev hitre pomoči državam članicam, ki imajo težave pri oskrbi z energijo; prav tako poziva k celostnemu mehanizmu EU za večjo varnost oskrbe z nafto in zemeljskim plinom v izrednih razmerah;

7. poudarja, da je treba spodbujati mednarodno sodelovanje z raziskovalnimi središči v tretjih državah pri razvoju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti, pasivne stanovanjske gradnje in trajnostnih mest ter tehnologij čistega premoga in biogoriva brez škodljivih posledic za okolje, zlasti v manj razvitih državah; meni, da bi bilo treba v te države prenesti znanje in izkušnje EU v zvezi z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo;

8. poziva Komisijo, da preuči možnosti razširitve energetske skupnosti, ki vključuje EU in jugovzhodno Evropo, na druge tretje države ter možnosti oblikovanja novih regionalnih energetskih trgov po vzoru energetske skupnosti jugovzhodne Evrope s sosednjimi državami, kot je evropsko-sredozemska energetska skupnost, da bi tako zagotovili varno oskrbo; poziva k boljšemu sodelovanju z drugimi državami, kot so ZDA, na področju energetike, zlasti v zvezi s tehnologijami energetske učinkovitosti in spodbujanjem skupne proizvodnje toplote in elektrike iz obnovljivih virov ter trajnostne proizvodnje in uporabe biomase; opozarja na dejstvo, da lahko partnerstvo med Rusko federacijo in Evropsko unijo na področju energije temelji le na nediskriminaciji ter načelu pravične obravnave in enakih tržnih pogojev; poziva, naj EU v svojih politikah sodelovanja prednostno obravnava dostop do trajnostnih virov energije v Afriki in državah v razvoju ter njihovo razumno uporabo;

9. meni, da potencialna odvisnost od uvoza biogoriv povzroča prav takšno zaskrbljenost kot odvisnost od dobave nafte oziroma zemeljskega plina; poziva Komisijo, naj s partnerji EU razvije enotni postopek podeljevanja certifikatov, ki lahko zagotovi trajnost proizvodnje in uporabe biogoriv, ki ne bi ogrožala biotske raznovrstnosti, skupaj s standardi za faze gojenja in predelave pa tudi za ravnovesje v celotnem življenjskem ciklusu toplogrednih plinov;

10. zagovarja stališče, da je treba sporazume o partnerstvu in sodelovanju z regijami, ki proizvajajo nafto in zemeljski plin, uporabiti za zagotavljanje preglednosti, vzajemnosti in dostopa do trga v državah dobaviteljicah, da se spodbudijo naložbe v izkoriščanje in prometno infrastrukturo ter da se zagotovi dolgoročna oskrba;

11. poziva, naj naslednji sporazumi o sodelovanju na področju energetike med EU in Rusko federacijo vsebujejo določbo o vzajemnem dostopu do infrastrukture in se spoprimejo z vprašanjem tehničnih okvar v tretjih državah, ki vplivajo na čezmejno dobavo državam članicam; poudarja, da sta ratifikacija in izvajanje tranzitnega protokola ter pogodbe o energetski listini s strani Ruske federacije koristen pripomoček za zagotavljanje bodočih naložb v energetsko infrastrukturo te države in za zagotavljanje ustrezne dobave zemeljskega plina EU v prihodnosti;

12. opozarja na obveznost Ruske federacije, da izvaja pogodbo o energetski listini, katere začasna podpisnica je v skladu z členom 45(1); odločno poziva Komisijo in Svet, naj od Ruske federacije zahtevata, da deluje v skladu s svojimi obveznostmi na področju energetike;

13. upa, da je Ruska federacija pripravljena na odprto in temeljito razpravo, katere cilj je oblikovanje pravičnih in obojestransko sprejemljivih odnosov z EU na področju energetike;

14. priznava, da odvisnost EU od uvožene energije pomembno vpliva na neodvisnost njenega odločanja na drugih področjih politik; zato poudarja, da je treba odločno ukrepati pri podpiranju razvoja in uporabe domačih energetskih virov z nizko vsebnostjo ogljika; opozarja, da je še zlasti treba preprečiti enostransko odvisnost;

15. meni, da je nesprejemljivo, če se dobava energije uporablja kot orodje za uresničevanje političnih ciljev; poziva Svet in Komisijo, naj se na ta dejanja odzoveta skupaj in dokažeta svojo podporo zadevnim državam članicam in solidarnost z njimi;

16. priznava odvisnost EU od tradicionalnih energetskih zalog, kot sta nafta in zemeljski plin; obžaluje, da je nafta tako pomembna za gospodarstvo EU, in poziva k zmanjšanju odvisnosti od njenega uvoza; poudarja, da je treba za večjo varnost oskrbe z energijo v EU in manjšo občutljivost v primeru prekinitev oskrbe diverzificirati vire oskrbe z nafto med več držav in po več poteh; poziva k večji uporabi alternativnih vrst goriva, k ukrepom za varčevanje z energijo in k raziskavam na teh področjih (sektorji gradbeništva, prevoza in predelave energije);

17. se zaveda, da je zemeljski plin vedno bolj pomemben in da je treba diverzificirati oskrbo z zemeljskim plinom in poti, vključno z izgradnjo na primer terminalov za utekočinjeni zemeljski plin ter skladišč in novih plinovodov, in pozdravlja navedbo v sklepih predsedstva Evropskega sveta v Bruslju (8. in 9. marca 2007), v kateri je poudarjen velik pomen plinovoda Nabucco kot projekta evropskega interesa;

18. je zaskrbljen zaradi nedavnega poteka dogodkov, in sicer domnevne pobude za oblikovanje mednarodnega plinskega kartela, saj bi to lahko zmanjšalo sposobnost Unije za diverzifikacijo svojih dobaviteljev zemeljskega plina in tranzitnih poti; poziva Komisijo in države članice, naj na najvišji politični ravni dejavno izvajajo politiko, da se Uniji omogoči diverzifikacijo virov oskrbe z naravnim plinom;

19. poziva države članice in Komisijo, da temeljito preučijo okoljske vidike, preden odobrijo nadaljnje velike naložbe v infrastrukturo; zlasti jih poziva, naj preučijo, kakšno grožnjo za ekosistem in človekovo življenje pomeni načrtovani severnoevropski plinovod (North Stream), saj vzdolž njega na dnu Baltskega morja ležijo odlagališča streliva in orožja;

20. meni, da mora EU ostati vodilna v svetovnem boju proti podnebnim spremembam in si prizadevati za doseganje ciljev kjotskega protokola, ob tem pa opozarja na zaključke Sternovega poročila o gospodarskih priložnostih, povezanih z spoštovanjem kjotskih meril in s tveganji za gospodarstva v razvoju; meni, da je treba v vse zunanje odnose vključiti prizadevanja EU za razvoj obnovljivih in čistih virov energije ter tehnologij za prihranke energije in energetsko učinkovitost.

POSTOPEK

Naslov	Zunanji odnosi na področju energetike
Št. postopka	2007/2000(INI)
Pristojni odbor	AFET
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 18.1.2007
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	18.1.2007
Pripravljavec(-ka) mnenja Datum imenovanja	Lena Ek 27.2.2007
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja	Jacek Saryusz-Wolski
Obravnava v odboru	11.4.2007		3.5.2007	25.6.2007
Datum sprejetja	26.6.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Silvia Ciornei, Vera Pilar del Castillo, Den Dover, Lena Ek, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, Rebecca Harms, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Romano Maria La Russa, Pia Elda Locatelli, Teresa Riera Madurell, Eugenijus Maldeikis, Angelika Niebler, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Andres Tarand, Britta Thomsen, Radu Ţîrle, Catherine Trautmann, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Christian Ehler, John Purvis, Hannes Swoboda, Silvia-Adriana Ţicău
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

MNENJE Odbora za razvoj (3.5.2007)

za Odbor za zunanje zadeve

o zunanjih odnosih na področju energetike
(2007/2000(INI))

Pripravljavec mnenja: Anders Wijkman

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja sporočilo Komisije Evropskemu svetu z naslovom Zunanji odnosi na področju energetike – od načel k dejanjem, ki vključuje programa o podnebnih spremembah in energetski varnosti pa tudi energetsko in razvojno politiko; poudarja, da mora Evropska unija pri načrtovanju in izvajanju svoje energetske politike spoštovati načela, ki podpirajo politiko razvojnega sodelovanja; obžaluje, da so bila namensko razporejena premajhna finančna sredstva za soočanje z energetskim in razvojnim izzivom;

2. poudarja, da mora sodelovanje EU z državami v razvoju na področju oskrbe z energijo vključevati vidik trajnosti; meni, da bi moral biti eden od ciljev zagotoviti, da so države v razvoju pri postopkih odločanja na nacionalni ravni sposobne upoštevati pomisleke o podnebnih razmerah, da imajo delujoče energetske trge, da lahko sodelujejo v mednarodnih institucijah in da so sposobne razviti trajnostne energetske politike, ki dajejo prednost tako učinkovitosti kot obnovljivim virom;

3. poudarja, da je področje energetike večplastno vprašanje z velikimi razvojnimi možnostmi, saj je dostop do cenovno sprejemljivih energetskih storitev nujen za zadovoljevanje osnovnih potreb ter zagotavljanje delovanja številnih naprav, ki prihranijo delo, in možnosti za ustvarjanje prihodka;

4. poudarja, da gospodarski razvoj ne sme nujno pomeniti ponavljanja praks onesnaževanja industrijsko razvitih držav; poziva k dodatni krepitvi zmogljivosti trajnostne energije in tehnološkemu sodelovanju; poudarja možne koristi, ki bi jih lahko države v razvoju imele od dostopa do tehnologij, ki jih je razvila ali jih razvija Evropska unija, ter do njenih programov na področjih proizvodnje energije in upravljanja s tržnim povpraševanjem; poziva k vzpostavitvi energetskega partnerstva z dovolj velikimi finančnimi sredstvi z državami, kot sta Kitajska in Indija, kjer hitro naraščanje emisij toplogrednih plinov močno ogroža stabilnost podnebja in s tem tudi razvoj; meni, da bi morala imeti ta partnerstva za cilj doseganje trajnostnega razvoja in ne bi smela niti nadomeščati razvojnega sodelovanja niti šteti kot del ciljnih ravni pomoči, h katerim se je EU zavezala;

5. poudarja, da imajo številne države v razvoju odlične pogoje za tehnologije obnovljivih virov energije, ki omogočajo učinkovito kritje rastočih stroškov za nafto; predlaga, da bi morala biti podpora proizvodnji energije iz obnovljivih virov v partnerskih državah – na podlagi strogih trajnostnih meril – najpomembnejša prednostna naloga za večstranske finančne ustanove;

6. pozdravlja energetsko partnerstvo EU in Afrike; poudarja, da bi se bilo treba zlasti osredotočiti na dobavo cenovno sprejemljive energije za zmanjšanje revščine, ki bi temeljilo na učinkovitosti in obnovljivih virih energije, ne pa na zagotavljanju evropske oskrbe z energijo;

7. poudarja visoko izpostavljenost prebivalstva v številnih državah z nizkimi dohodki vremenskim naravnim nesrečam, ki so posledica podnebnih sprememb; zlasti izraža svojo zaskrbljenost zaradi resnih groženj razvoju in doseganju razvojnih ciljev tisočletja zaradi pričakovanega porasta pogostosti hudih neurij in poplav, vse večjega pomanjkanja sveže vode pa tudi zviševanja morske gladine; nujno poziva k vključitvi preprečevanja nesreč in zmanjševanja tveganj v strategije za zmanjševanje revščine;

8. poziva Komisijo, naj spodbuja krepitev z energijo povezanih vidikov delovanja večstranskih organizacij s področja trgovine, financ in razvoja ter zlasti Svetovne trgovinske organizacije, Svetovne banke in njenega investicijskega okvira za čisto energijo in trajnostni razvoj; Mednarodne finančne korporacije in pa okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah ter naj ponudi večjo podporo večstranskim tehničnim pobudam, kot so partnerstvo za zmanjšanje izgorevanja presežnega plina na črpališčih (Global Gas Flaring Reduction Partnership), pobuda za transparentnost v sektorju ekstraktivne industrije (EITI), projektna skupina za finančno ukrepanje, načela Equator Mednarodne finančne korporacije in Inogate;

9. poudarja, da utegnejo negotove energetske in podnebne razmere sprožiti mednarodne krize in konflikte s pogubnimi posledicami za demokracijo, človekove pravice in razvoj, kot ponazarja konflikt v Darfurju; zato poziva mednarodno skupnost, naj v večji meri prizna varnostno razsežnost energetskih in podnebnih izzivov, skupaj z njihovimi gospodarskimi, okoljskimi in razvojnimi vidiki;

10. ugotavlja vodilno vlogo Evropske unije pri razvojni pomoči; poudarja, da bi morali razvojne politike in programi sodelovanja temeljiti na partnerskih odnosih z državami v razvoju; donatorska politika in ukrepi bi morali spodbuditi vzajemno koristne odnose z državami prejemnicami in bi morali upoštevati tesno povezavo med energetsko politiko in politikami drugih sektorjev, kot so kmetijstvo, trgovina, okolje, demografija, zdravstvo in izobraževanje;

11. poudarja nesprejemljive razmere v številnih državah proizvajalkah nafte in plina, kar zadeva pomanjkanje preglednosti pri uporabi naftnih in plinskih virov ter pomanjkanje razvojnih koristi iz takšnega bogastva energetskih virov; zato poziva EU k jasnim pobudam, da se dobro upravljanje pomakne v središče energetske varnosti; poziva k preglednosti pri upravljanju ekstraktivnih industrij, kot je denimo proizvodnja nafte, tako s strani vlad kot podjetij ter zahteva, da postane popolno razkritje uporabe naftnih in plinskih dohodkov predpogoj za uvoz teh virov v EU; poleg tega poziva k pametnim sankcijam proti korupciji v državah proizvajalkah nafte in plina;

12. poziva države članice, naj prevzamejo odgovornost na področju trajnostne energije v svojih odnosih z državami v razvoju kot del skupne evropske energetske strategije.

POSTOPEK

Naslov	Zunanji odnosi na področju energetike
Št. postopka	2007/2000(INI)
Pristojni odbor	AFET
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 18.1.2007
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Anders Wijkman 30.1.2007
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	2.5.2007		10.4.2007
Datum sprejetja	3.5.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrietus van den Berg, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Thierry Cornillet, Ryszard Czarnecki, Emanuel Jardim Fernandes, Filip Kaczmarek, Maria Martens, Miguel Portas, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Feleknas Uca, Anna Záborská, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Milan Gaľa, Ana Maria Gomes, Alain Hutchinson, Manolis Mavrommatis, Ralf Walter, Anders Wijkman, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Michael Gahler
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (2.3.2007)

za Odbor za zunanje zadeve

o zunanji razsežnosti evropske energetske politike
(2006/2000(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Pierre Audy

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja pomembno vlogo mednarodnega trgovinskega sistema in trgovinskih sporazumov pri uvajanju trdnega zakonodajnega okvira, s katerim bi ustvarili okolje, ugodno za iskanje novih in inovativnih energetskih rešitev, zlasti obnovljivih in trajnostnih;

2. spodbuja medsebojne naložbe, medsebojno odprtje trgov, upoštevanje pravil konkurenčnosti in strateških vizij za dolgoročne pogodbe;

3. podpira načelo širitve energetske skupnosti, da se oblikuje vseevropska energetska skupnost s preglednimi pravili tržne ekonomije;

4. poziva Komisijo, naj v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO) deluje v prid posebnih pravil o preglednosti energetskega trga, še posebej pri ukrepih, ki povzročajo izkrivljanje trga, in na ta način spodbuja lojalno mednarodno konkurenco;

5. predlaga, naj Komisija v okviru STO oceni možnost pogajanj o večstranskih sporazumih za specifične energetske trge, kot je trg za biogoriva, in naj o tem čim prej poroča Evropskemu parlamentu;

6. meni, da je treba v vse nove trgovinske sporazume EU vključiti poglavje o energiji;

7. poziva Komisijo, naj pripravi srečanja na visoki ravni med glavnimi državami uvoznicami in tistimi, ki oskrbujejo Evropsko unijo, najprej z nafto in plinom;

8. pričakuje, da se bo zaradi zvišanja cen energije povečalo svetovno povpraševanje po znanstvenem raziskovanju na področju energije; ocenjuje, da lahko posebej evropski proizvajalci na tem področju zaradi svojega tehnološkega napredka to povpraševanje zadovoljijo; zato poziva Komisijo, naj skupaj s proizvajalci in državami članicami sprejme ukrepe za podporo znanstvenim raziskavam na področju energije in še zlasti raziskavam za širšo uporabo obnovljivih virov energije in vodika ter za podporo mednarodnemu termonuklearnemu poskusnemu reaktorju (ITER), ki poleg EU povezuje še ZDA, Japonsko, Rusijo, Kitajsko, Indijo in Korejo;

9. poudarja, da mora biti prednostna naloga zunanje energetske politike EU zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, ki jih zagotavlja majhno število velikih dobaviteljev, in da je treba oblikovati dolgoročno strategijo za iskanje drugih energetskih virov;

10. je prepričan, da bi svetovni sistem omejevanja in trgovanja z dovoljenji za emisije ogljikovega dioksida v okviru kjotskega sporazuma omejil naraščajoče svetovno povpraševanje po energiji; poudarja, da bi moral tak sistem temeljiti na načelu Organizacije združenih narodov o "zoženosti in zbliževanja", po katerem bi sčasoma vse države imele enake svetovne deleže emisij na prebivalca; meni tudi, da bo zmanjšanje emisij iz ladij in letal prispevalo k zgoraj omenjenemu cilju;

11. poziva Komisijo, naj v svoji trgovinski politiki bolj upošteva povezave med energetsko politiko in podnebjem;

12. poudarja, da je treba še naprej spodbujati uporabo čistih virov, dostopnih na lokalni ravni, zlasti s preusmerjanjem dela evropske kmetijske proizvodnje za spodbujanje trajnostne uporabe biomase in razvoja biogoriv druge generacije, da se zmanjša odvisnost od izvoza, kot tudi s povečanjem števila hidroelektrarn, in pozdravlja nedavni predlog Komisije o določitvi minimalnega zavezujočega cilja za biogoriva, in sicer 10 % delež goriv za vozila do leta 2020;

13. poudarja, da mora Evropska unija še naprej krepiti enotni evropski glas na mednarodni ravni in tako podpreti cilje energetske politike.

POSTOPEK

Naslov	Zunanja razsežnost evropske energetske politike
Št. postopka	2007/2000(INI)
Pristojni odbor	AFET
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	INTA 18.1.2007
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Jean-Pierre Audy 18.12.2006
Obravnava v odboru	23.1.2007	27.2.2007
Datum sprejetja	27.2.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		18 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Françoise Castex, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Eduard Raul Hellvig, Jacky Henin, Sajjad Karim, Ģirts Valdis Kristovskis, Marusya Ivanova Lyubcheva, Albert Jan Maat, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Panagiotis Beglitis, Elisa Ferreira, Jens Holm, Javier Moreno Sánchez, Carl Schlyter

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (11.6.2007)

za Odbor za zunanje zadeve

Zunanji odnosi na področju energetike
(2007/2000(INI))

Pripravljavec mnenja: Umberto Guidoni

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrano poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja sklepe predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 8. in 9. marca 2007, ki jasno navajajo, da je treba izzive podnebnih sprememb obravnavati učinkovito in nujno; zato meni, da je treba pripraviti okvir za ukrepanje;

2. priznava pomembnost možnih tveganj za mednarodno varnost, povezanih s podnebnimi spremembami, ki jih med drugim povzročajo vse večje pomanjkanje sladkovodnih virov, množično preseljevanje ter asimetrije med regijami, ki najbolj čutijo posledice podnebnih sprememb, in regijami, ki so pretežno odgovorne za emisije; pozdravlja prvo razpravo Varnostnega sveta ZN o grožnjah svetovni varnosti, ki so povezane s podnebnimi spremembami;

3. ponovno poziva, naj boj proti podnebnim spremembam ne bo več le zadeva za diplomate na področju podnebja in okoljevarstvene aktiviste, temveč naj se vključi v zunanjo in trgovinsko politiko ter v druga politična področja in postavi v središče dejavnosti EU in njenih držav članic;

4. poziva EU, naj svoje dejavnosti in finančna sredstva prilagodi izzivom energetske in podnebne politike;

5. pozdravlja načrte za vzpostavitev mreže dopisnikov na področju energetike, ki bodo pomagali pri hitrem odzivu EU v primeru krize energetske varnosti; poudarja pomen zagotavljanja sistemov zgodnjega opozarjanja na okoljske grožnje;

6. poudarja, da sta proizvodnja in poraba energije glavna vira emisij toplogrednih plinov, in opozarja, da je za uresničitev ciljev trajnostne energetske politike za Evropo potreben celosten pristop k okolju ter energetiki, in sicer:

– zasledovanje okoljskih ciljev in boj proti podnebnim spremembam, kar je že poudaril Parlament v svoji resoluciji z dne 14. februarja 2007[1],

– povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in zaviranje rasti cen energije,

– spodbujanje sodelovanja med evropskimi državami in njihovimi sosedami, med drugim v skladu s pogodbe o ustanovitvi skupnosti za energijo, saj trenutno na evropskem energetskem trgu ni zaslediti pravične konkurence;

7. poudarja pomen integriranega pristopa, ki je ključni element za zagotavljanje skladnosti med notranjimi in zunanjimi vidiki energetske politike ter med energetsko politiko in ostalimi politikami, ki so z njo povezane; poudarja, da ima odvisnost EU od uvožene energije resne posledice za njeno neodvisnost pri odločanju na področjih drugih politik; zato poudarja potrebo po odločnih ukrepih za podporo razvoja in uporabe domačih virov energije;

8. poziva EU, naj s skupno zunanjo politiko, ki vključuje tudi energetska vprašanja, okrepi svojo verodostojnost;

9. opozarja na potrebo po oblikovanju bolj povezanega in integriranega notranjega trga za plin in elektriko, da se doseže učinkovita in skupna evropsko zunanjo politiko na področju energetike; poudarja pomen enotnega nastopanja v odnosih s tretjimi državami, da se zagotovi enotno sporočilo v razpravah na ravni EU, držav članic ali panoge;

10. poziva k večji odprtosti in posvetovanjem, da se izpolnjevanje okoljskih in varnostnih zahtev zagotovi pred začetkom gradnje novih plinovodov in naftovodov, vključno s podvodnim plinovodom v Baltskem morju;

11. poziva EU, naj zagotovi, da gradnjo plinovoda v Baltskem morju med Rusijo in Nemčijo že od začetka spremljajo izčrpne okoljske študije (na primer glede orožja in streliva, ki je še vedno na morskem dnu), ki bodo izključile vsa tveganja za varnost okolja; ugotavlja, da je treba v primeru izvedbe načrta upoštevati veljavne okoljske standarde;

12. poziva države članice, naj spodbujajo znatno povečanje energetske učinkovitosti z oprijemljivimi ukrepi za izpolnjevaje tega cilja, kot je odprava DDV na učinkovite ukrepe za energetsko učinkovitost kot na primer izolacijo, preprečevanje razsipavanja energije ter razvoj obnovljivih virov energije in virov energije z nizkimi emisijami, saj je to najučinkovitejša politika;

13. meni, da se lahko z dobro uravnoteženim nacionalnim davčnim sistemom/sistemom dajatev poveča energetska učinkovitost v državah članicah in prepreči nepotrebna poraba energije;

14. poudarja pomen preprečevanja prevelike porabe energije in zato poziva države članice, naj spodbujajo javni prevoz in razvoj infrastrukture za javni prevoz, pa tudi razvoj in posodabljanje daljinskega ogrevanja; v zvezi s tem poudarja, da je v primeru energetske krize lažje doseči prehod na drugačen vir energije, če se uporablja daljinsko ogrevanje;

15. v zvezi s spodbudami za uporabo biogoriv ali biomase v EU je nujno, da je EU prepričana, da se s to uporabo ne ogroža zanesljivosti svetovne oskrbe s hrano, povzroča povečanega pritiska na naravne gozdove, širi monokultur ali eksotičnih rastlinskih vrst ali da to ne vodi k poslabšanju podnebnih sprememb zaradi krčenja tropskih gozdov;

16. poziva EU, naj sproži skupne mednarodne ukrepe za zmanjšanje nevzdržne rasti povpraševanja po energiji in opravi prehod na gospodarstvo z nizkimi ravnmi ogljika; takšni ukrepi bi morali prispevati k naslednjim ciljem:

- določitvi zelo ambicioznih, količinsko opredeljenih ciljev v vsakem zadevnem sektorju, ki so povezani z energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije in uporabo biogoriv, kar bi omogočilo EU, da je v ospredju boja proti podnebnim spremembam in da prevzame vodilno vlogo v svetu pri razvoju okolju prijaznih in najsodobnejših energetskih tehnologij;

- podpori razvoju in uporabi obnovljivih virov energije (vetra, sonca, biomase, vode in geotermalne energije) v EU in v tretjih državah, skupaj z vključevanjem več programov za čisto in učinkovito energijo v razvojno politiko EU, kar bi zagotovilo pravičen prenos tehnologij in prineslo koristi v smislu vodstva pri razvoju mednarodnih trgov, čeprav je treba opozoriti, da je pri razvoju in uporabi omenjenih obnovljivih virov energije potreben določen časovni zamik preden postanejo donosne;

17. poziva EU, naj začne dialog z Združenimi državami Amerike in Azijskimi državami o znatnem povečanju energetske učinkovitosti ter izvaja večji vpliv na države vzhodne in srednje Azije;

18. poziva EU, naj z državami v razvoju vzpostavi poseben dialog o energetskih vprašanjih in uporabi instrumente Skupnosti (kot je nedavno sprejet svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije) za iskanje dodatnih finančnih sredstev za krepitev razvoja decentraliziranih obnovljivih virov energije, energetske dostopnosti in trajnosti v teh državah, pa tudi energetske infrastrukture v skupnem interesu, pri čemer naj spodbuja energetsko učinkovite tehnologije z nizkimi emisijami ogljika;

19. poziva EU, naj poleg zagotavljanja finančne podpore za države v razvoju razvije lastne tehnologije na mednarodni ravni in začne dialog s tistimi državami, v katerih bi morala EU delovati kot vzor in kjer bi se morala uporaba skupne energetske infrastrukture obravnavati kot dolgoročni cilj;

20. poziva EU, naj si dejavno prizadeva za nove vrste energetskih partnerstev z državami, ki imajo velik potencial za obnovljivo proizvodnjo vodika ali električne energije in/ali za izvoz, med drugim, koncentrirane sončne energije;

21. poudarja, da bi lahko vedno večja odvisnost EU od uvožene energije povzročila politične težave v prihodnosti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se kritike položaja človekovih pravic v državah izvoznicah plina in nafte pogosto ne izraža tako jasno, kot bi bilo treba, zaradi strahu pred omejitvami dobave;

22. poudarja, da bi bilo treba načelo razvoja okolju prijaznih in energetsko učinkovitih tehnologij vključiti v nov sporazum med EU in Rusijo; poudarja pomen vedno večjega sodelovanja na področju okoljskih zadev med EU in Rusijo v okviru severne dimenzije;

23. meni, da bo ustanovitev evropskega regulativnega organa znatno prispevala k uresničevanju evropske zunanje energetske politike;

24. poudarja, da se kljub pomembnosti zagotavljanja oskrbe z energijo, med drugim tudi z zunanjepolitičnimi ukrepi, nikoli ne sme podvomiti o prvenstvenih ciljih zunanje politike EU in njenih držav članic, in sicer varstvu človekovih pravic, spodbujanju demokracije in pravne države, ohranjanju čezatlantskega partnerstva ter predvsem zagotavljanju miru;

25. poziva k nujni presoji vpliva, ki jo imata na podnebje zunanja pomoči EU in podpora mednarodnih finančnih institucij; priznava, da ima uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja prednostno vlogo za države v razvoju; je prepričan, da imajo inteligentne energetske tehnologije, obnovljivi viri energije in še posebej energetska učinkovitost veliko možnosti za povečanje dostopa do oskrbe z energijo brez povečanja emisij, pri čemer se zmanjša tudi energetska odvisnost od zunanjih virov energije in skupaj z razvojnimi cilji dosežejo tudi cilji, povezani s podnebjem;

26. podpira predlagano energetsko partnerstvo z Afriko; vendar močno priporoča, da se podobno partnerstvo sklene tudi s Kitajsko in Indijo, ob upoštevanju zelo hitre rasti emisij toplogrednih plinov v teh državah ter nujne potrebe, da se jima pomaga pri izgradnji zmogljivosti, pa tudi pri naložbah v obnovljive vire energije in energetsko učinkovite tehnologije.

POSTOPEK

Naslov	Zunanji odnosi na področju energetike
Referenčni dokumenti	2007/2000(INI)
Pristojni odbor	AFET
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 18.1.2007
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja Datum imenovanja	Umberto Guidoni 27.2.2007
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	2.5.2007
Datum sprejetja	5.6.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Erna Hennicot-Schoepges, Jens Holm, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Alexandru-Ioan Morţun, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Antonyia Parvanova, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Daciana Octavia Sârbu, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alfonso Andria, Iles Braghetto, Umberto Guidoni, Caroline Lucas, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	-
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	-

[1] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0038.

POSTOPEK

Naslov

Zunanji odnosi na področju energetike

Št. postopka

2007/2000(INI)

Pristojni odbor
Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

AFET

18.1.2007

Odbori, zaprošeni za mnenje
Datum razglasitve na zasedanju

DEVE

18.1.2007

INTA

18.1.2007

ENVI

18.1.2007

ITRE

18.1.2007

Odbori, ki niso dali mnenja
Datum sklepa

Poročevalec/-ka
Datum imenovanja

Jacek Saryusz-Wolski

28.11.2006

Obravnava v odboru

5.6.2007

16.7.2007

3.9.2007

Datum sprejetja

3.9.2007

Izid končnega glasovanja

–:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Alma Anastase, Christopher Beazley, Angelika Beer, Bastiaan Belder, André Brie, Elmar Brok, Colm Burke, Hélène Flautre, Hanna Foltyn-Kubicka, Michael Gahler, Jas Gawronski, Maciej Marian Giertych, Klaus Hänsch, Jana Hybášková, Jelko Kacin, Metin Kazak, Bogdan Klich, Vytautas Landsbergis, Emilio Menéndez del Valle, Eugen Mihăescu, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Tobias Pflüger, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, István Szent-Iványi, Antonio Tajani, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Mariela Velichkova Baeva, Árpád Duka-Zólyomi, Lilli Gruber, Milan Horáček, Evgeni Kirilov, Jaromír Kohlíček, Nickolay Mladenov, Aloyzas Sakalas, Csaba Sándor Tabajdi

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

11.9.2007

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov