POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike

17.9.2007 - (KOM(2007)0122 – C6‑0116/2007 – 2007/0045(CNS)) - *

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Jorgo Chatzimarkakis

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike

(KOM(2007)0122 – C6‑0116/2007 – 2007/0045(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0122)[1],

–   ob upoštevanju člena 37 pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0116/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj odbora za proračun in odbora za proračunski nadzor (A6‑0321/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 10
(10) Ker ni potrebe, da bi države članice Komisijo obvestile, kako so se odločile ali kako nameravajo ponovno uporabiti ukinjena sredstva in spremeniti finančni načrt za zadevni program razvoja podeželja, se drugi pododstavek člena 33(4) Uredbe (ES) št. 1290/2005 črta.	črtano
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 12
(12) Treba je pojasniti pravno podlago za sprejetje podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1290/2005. Zlasti je nujno, da lahko Komisija sprejeme podrobna pravila o uporabi v zvezi z objavo informacij o upravičencih skupne kmetijske politike, v zvezi z intervencijskimi ukrepi, kjer v skupni tržni ureditvi vsota na enoto ni bila določena, ter v zvezi z odobrenimi sredstvi, ki so bila prenesena za financiranje odhodkov iz člena 3(1)(c) navedene uredbe.	(12) Treba je pojasniti pravno podlago za sprejetje podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1290/2005 in po posvetovanju s pravnimi službami Komisije zagotoviti, da pri izvajanju sankcij ne bo prihajalo do razlik med upravičenci do pomoči iz naslova skupne kmetijske politike. Zlasti je nujno, da lahko Komisija sprejeme podrobna pravila o uporabi v zvezi z objavo informacij o upravičencih skupne kmetijske politike, v zvezi z intervencijskimi ukrepi, kjer v skupni tržni ureditvi vsota na enoto ni bila določena, ter v zvezi z odobrenimi sredstvi, ki so bila prenesena za financiranje odhodkov iz člena 3(1)(c) navedene uredbe.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 14 A (novo)
	(14a) Dostop javnosti do teh informacij poveča preglednost uporabe sredstev Skupnosti v okviru skupne kmetijske politike ter prispeva k temu, da državljani bolje razumejo podporo evropskemu multifunkcionalnemu kmetijskemu sektorju, in k dobremu finančnemu upravljanju teh sredstev. Glede na veliko težo zasledovanih ciljev je ob upoštevanju načela sorazmernosti in zahteve po varstvu osebnih podatkov upravičeno, da se preprečijo nepravilnosti in se zagotovi splošna objava zadevnih informacij, saj ne prestopa meje potrebnega v demokratični družbi. Kmetje nudijo storitve vsem v družbi, za kar kmetije prejmejo nadomestila. Storitve obsegajo zlasti oskrbovanje z dobrimi in hranljivimi živili skoraj 500 milijonov Evropejcev, dobavljanje obnovljivih surovin ter obnovljivih virov energije in ohranjanje kultivirane krajine. Za prejem nadomestila morajo kmetijska gospodarstva izpolnjevati specifične zahteve, katerih skladnost je predmet poostrenega nazora pristojnih organov.
Obrazložitev
Storitve, ki jih ponujajo kmetje, koristijo vsem državljanom. Podpora trajnostnemu evropskemu kmetijskemu sektorju je pravično nadomestilo za storitve, ki jih družbi nudijo kmetje.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 14 B (novo)
	(14b) Objava informacij zelo vpliva na osebne pravice zadevnih oseb. Zato je nujno potrebno sprejeti uredbo Sveta s temeljnimi določbami o varstvu podatkov in elementi objave, ker se tega področja ne sme prepustiti le izvedbeni zakonodaji. Zato je treba zagotoviti, da so zadevne osebe o objavi predhodno obveščene. Treba je določiti, da se tisti, ki uporabljajo ali pregledujejo podatke, vpišejo oziroma registrirajo.
Obrazložitev
Objava zelo vpliva na pravico do zasebnosti.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 14 C (novo)
	(14c) Pri ureditvi preglednosti gre za temeljni instrument proračunskega nadzora. Zato je smiselno, da se pri resnih kršitvah zahteve po preglednosti predvidi zmanjšanje sredstev, ki se izplačujejo iz proračuna Skupnosti. Pri tem je treba določiti prehodno obdobje.
Predlog spremembe 6 ČLEN 1, TOČKA 1 A (novo) Člen 6, odstavek 2, pododstavek 1 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1a) V členu 6, odstavek 2, se pododstavek 1 nadomesti z naslednjim besedilom:   "Države članice akreditirajo kot plačilne agencije tiste službe ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. Države članice obvestijo Komisijo o vsaki izdani akreditaciji, vključno z oceno, če plačilna agencija izpolnjuje pogoje iz odstavka 1. Države članice obvestijo Komisijo tudi v primeru kakršnihkoli večjih sprememb v strukturi ali delovanju akreditirane plačilne agencije, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev s strani plačilnih agencij."
Obrazložitev
Države članice so dolžne obvestiti Komisijo o vsaki izdani akreditaciji, vključno z oceno, kako plačilne agencije izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. To bo Komisiji omogočilo spremljati, kako države članice akreditirajo plačilne agencije in bo države članice spodbudilo, da izboljšajo svoje postopke akreditiranja.
Predlog spremembe 7 ČLEN 1, TOČKA 1 B (novo) Člen 6, odstavek 4 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1b) V členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:   "4. Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, ji Komisija odvzame akreditacijo, razen če država članica uvede nujne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost problema."
Obrazložitev
Za nadaljnje izboljšanje zmožnosti Komisije, da izpolnjuje določbe člena 274 Pogodbe o Evropski skupnosti, je treba nadzora plačilnih agencij, ki ga Komisija izvaja v državah članicah, ki so v EU vstopile med letoma 2004 in 2007, uporabiti tudi v starih državah članicah. Komisija je v skladu s členom 274 Pogodbe o Evropski skupnosti odgovorna za izvajanje proračuna EU.
Predlog spremembe 8 ČLEN 1, TOČKA 1 C (novo) Člen 6, odstavek 4 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1c) V členu 6 se doda naslednji odstavek 4a:   "4a. Komisija spremlja postopek akreditiranja plačilnih agencij, ki ga izvajajo države članice. Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, ji država članica odvzame akreditacijo, razen če plačilna agencija uvede potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost problema."
Obrazložitev
Komisija je uradno dolžna, da tako aktivno kot tudi pasivno spremlja postopek akreditiranja plačilnih agencij, ki ga izvajajo države članice. V primeru vsake ugotovljene kršitve je Komisija dolžna ukrepati.
Predlog spremembe 9 ČLEN 1, TOČKA 1 D (novo) Člen 7 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1d) Člen 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:   „Certifikacijski organi   Certifikacijski organ je subjekt javnega ali zasebnega prava, ki ga država članica določi za certificiranje računovodskih izkazov akreditiranih plačilnih agencij v smislu točnosti, celovitosti in natančnosti, ob upoštevanju obstoječih sistemov upravljanja in nadzora.   Kjer certifikacijski organ ne more več izvajati ali ne izvaja več svojih nalog, države članice umaknejo imenovanje, razen če certifikacijski organ izvede nujne spremembe v roku, ki je določen glede na resnost problema.   Države članice obvestijo Komisijo o imenovanju certifikacijskih organov, vključno z oceno o sposobnosti certifikacijskih organov za izvajanje navedenih nalog. Države članice obvestijo Komisijo tudi v primeru kakršnihkoli večjih sprememb v strukturi ali delovanju akreditirane plačilne agencije, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev s strani plačilnih agencij.   Komisija spremlja postopek imenovanja plačilnih agencij, ki ga izvajajo države članice, kot tudi njihovo delovanje. Kjer certifikacijski organ ne more več izvajati ali ne izvaja več svojih nalog, države članice umaknejo imenovanje, razen če certifikacijski organ izvede nujne spremembe v roku, ki je določen glede na resnost problema."
Obrazložitev
Države članice so dolžne obvestiti Komisijo o imenovanju certifikacijskih organov, vključno z oceno o sposobnosti certifikacijskih organov za izvajanje navedenih nalog. To bo Komisiji omogočilo spremljati, kako države članice imenujejo organe in bo države članice spodbudilo, da izboljšajo svoje postopke imenovanja. Komisija bi morala imeti uradno obveznost, da tako aktivno kot tudi pasivno spremlja postopek imenovanja certifikacijskih organov, ki ga izvajajo države članice. V primeru vsake ugotovljene kršitve je Komisija dolžna ukrepati.
Predlog spremembe 10 ČLEN 1, TOČKA 1 E (novo) Člen 9, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1e) V členu 9 se doda naslednji odstavek 3a:   "3a. Brez poseganja v zgoraj omenjene obveznosti vsaka država članica na ustrezni nacionalni ravni pred prejemom sredstev Skupnosti v določenem letu in na letni ravni kot del letnega pregleda, kot določa odstavek 3 člena 53b finančne uredbe, na podlagi revizij in izjav, ki jih ima na razpolago, izda izjavo o tem, da so finančne nadzorne strukture, določene z zakonodajo Skupnosti, ustrezne in učinkovite.“
Obrazložitev
Izvajanje člena 44, iz dela III o dobrem finančnem upravljanju skladov EU Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. maja 2006. Namenjen je zagotovitvi učinkovitega, uspešnega in integriranega nadzora nad skladi Skupnosti.
Predlog spremembe 11 ČLEN 1, TOČKA 3 Člen 17a, odstavek 2, točka (a) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
(a) Komisija je v skladu s členom 31 že sprejela vsaj dve odločitvi, da iz financiranja Skupnosti izloči odhodke zadevne države članice za isti ukrep ali iz istih razlogov;	(a) Komisija je v skladu s členom 31 v zvezi z isto plačilno agencijo države članice že sprejela vsaj dve odločitvi, da iz financiranja Skupnosti izloči odhodke zadevne države članice za isti ukrep ali iz istih razlogov;
	pogoj velja tudi, ko druga odločitev ne zadeva iste plačilne agencije države članice, vendar je iz skupnih okoliščin razvidno, da napaka, ki je bila odkrita pri prvi revidirani plačilni agenciji, še obstaja.
Obrazložitev
S predlogom spremembe se zagotovi, da države članice, ki imajo več plačilnih agencij, niso izpostavljene večjemu tveganju preventivne obremenitve kot države članice, ki imajo le eno plačilno agencijo. Vendar je v nekaterih primerih jasno, da so vse plačilne agencije države članice storile isto napako. V teh primerih je dvakratno preverjanje istih plačilnih agencij nepotreben formalizem. Poročevalec pozdravlja predlagano izboljšanje varovanja interesov Skupnosti v zvezi s proračunom.
Predlog spremembe 12 ČLEN 1, TOČKA 3 Člen 17 a, odstavek 2, točka (a) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
a) Komisija je v skladu s členom 31 že sprejela vsaj dve odločitvi, da iz financiranja Skupnosti izloči odhodke zadevne države članice za isti ukrep ali iz istih razlogov;	a) Komisija je v skladu s členom 31 že sprejela vsaj dve odločitvi, da iz financiranja Skupnosti izloči odhodke zadevne države članice za isti ukrep ali iz istih razlogov. Prvič se mora ta ukrep izvajati po 16. oktobru 2008, to je datum, ko bo v skladu s členom 2 začela veljati ta uredba.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da se bo člen 17a izvajal samo za ukrepe, ki začnejo veljati po začetku veljavnosti te uredbe, ter da je retroaktivna uvedba izključena.
Predlog spremembe 13 ČLEN 1, TOČKA 3 Člen 17a, odstavek 3, pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
Odstotek, za katerega se lahko mesečno plačilo zmanjša ali začasno prekine, je enak odstotku, ki ga Komisija določi v zadnji odločitvi iz odstavka 2(a).	Odstotek, za katerega se lahko mesečno plačilo zmanjša ali začasno prekine, je enak odstotku, ki ga Komisija določi v zadnji odločitvi iz odstavka 2(a). Odstotek se zmanjša, če je država članica medtem delno odpravila pomanjkljivosti, ki jih je Komisija navedla v predhodni odločitvi. Komisija lahko odloči, da letno poviša ta odstotek, če se omenjene pomanjkljivosti pojavljajo že štiri leta in več.
Obrazložitev
Predlog Komisije ne upošteva primerov, v katerih država članica vsaj delno odpravi pomanjkljivosti, ki jih je Komisija navedla v predhodni odločitvi. V takšnem primeru je lahko odločitev Komisije, da zmanjša oziroma prekine plačilo, nesorazmerna glede na resnost pomanjkljivosti. Zakonodaja EU takšnega ravnanja načeloma ne dopušča. Če bi zmanjšanje postalo veljavno šele pozneje, bi bilo treba pri določanju odstotka zmanjšanja upoštevati tudi resnost prestopka. V primeru nenehnih pomanjkljivosti mora Komisija v določenem trenutku zahtevati višji odstotek znižanja in tako povečati pritisk na države članice, da spremenijo svoje sisteme.
Predlog spremembe 14 ČLEN 1, TOČKA 3 Člen 17 a, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	3a. Če država članica v okviru postopka zaključnega računa dokaže, da v skladu s tem členom določeno zmanjšanje ali odlog mesečnih plačil ni zadostno upravičeno, se zneski, ki ustrezajo zmanjšanju ali odlogu zadevnih plačil, državi članici nemudoma povrnejo z običajnimi stroški transakcije.
Predlog spremembe 15 ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo) Člen 31, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(5a) V členu 31 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:
	"2. Komisija oceni zneske, ki se izločijo iz financiranja, zlasti na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Komisija upošteva vrsto, trajanje in težo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Skupnosti."
Obrazložitev
Poleg narave in teže kršitve mora ocena Komisije za zneske, ki se jih v primeru neskladnosti izključi iz financiranja, upoštevati tudi čas trajanja kršitve.
Predlog spremembe 16 ČLEN 1, TOČKA 6 A (novo) Člen 31, odstavek 5 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(6a) V členu 31 se doda odstavek: "5a. Komisija pripravi letno poročilo, ki vsebuje pregled zneskov, izključenih iz financiranja Skupnosti, ker države članice kršijo svoje obveznosti v skladu z Uredbo (EGS) št. 4045/89*, in zneskov, ki jih ni bilo mogoče izključiti, ker države članice niso bile pravočasno obveščene, kot to določa odstavek 5(c). Prvo letno poročilo povzame tudi podatke iz prejšnjega pododstavka za že pretekla leta prejšnje finančne perspektive.“ ____________ *UL L 388, 30. 12. 1989, str. 18."
Obrazložitev
Pripravljavec mnenja želi vedeti, kakšni zneski Skupnosti so bili izgubljeni zaradi težave, ki jo Komisija namerava rešiti s svojim predlogom v členu 1(6). Zanimivo bi bilo nadzorovati tudi učinkovitost te izjeme.
Predlog spremembe 17 ČLEN 1, TOČKA 6 B (novo) Člen 32, odstavek 5 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(6b) V členu 32 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim besedilom:   "5. Če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, zadevna država članica krije finančne posledice neizvršene izterjave. Dovoljeno je petletno prehodno obdobje.   Zadevna država članica v poročilu iz prvega pododstavka odstavka 3 ločeno navede zneske, za katere izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka.   Če je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali sodnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica prijavi EKJS odhodek, nastal zaradi finančnega bremena, ki ga je imela v skladu s prvim pododstavkom.   Vendar pa, če iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice podaljša rok za največ 50 % prvotno predvidenega roka.“
(Enako besedilo kot v Uredbi (ES) št. 1290/2005, razen črtanja dela pododstavka 1 in celotnega pododstavka 3)
Obrazložitev
Splošno pravilo enakega bremena v primeru neizvršene izterjave, torej 50 % iz proračuna ES in 50 % iz proračuna države članice, ni produktivno. To pomeni, da je država odgovorna le za 50 % vsote, tudi če ne izterja nič sredstev. Že uredba Sveta predvideva, da država članica lahko celo zadrži 100 % sredstev, če lahko dokaže, da pri upravni ali sodni odločbi ni bilo nepravilnosti. Splošno pravilo enake porazdelitve bremena je zato odveč.
Predlog spremembe 18 ČLEN 1, TOČKA 7 Člen 33, odstavek 4, pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
7) V členu 33(4) se drugi pododstavek črta.	črtano
Predlog spremembe 19 ČLEN 1, TOČKA 7 A (novo) Člen 33, odstavek 8, pododstavek 1 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	7a) V členu 33(8) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:   "8. Če do izterjave ni prišlo pred zaključkom programa razvoja podeželja, zadevna država članica krije finančne posledice zaradi neizvršene izterjave in se jih upošteva ali ob izteku roka štirih let po prvi upravni ali sodni ugotovitvi, ali osmih let, če je izterjava predmet tožbe pred nacionalnimi sodišči, ali ob zaključku programa če ti roki potečejo pred njegovim zaključkom.“
Obrazložitev
Splošno pravilo enakega bremena v primeru neizvršene izterjave, torej 50 % iz proračuna ES in 50 % iz proračuna države članice, ni produktivno. To pomeni, da je država odgovorna le za 50 % vsote, tudi če ne izterja nič sredstev. Že uredba Sveta predvideva, da država članica lahko celo zadrži 100 % sredstev, če lahko dokaže, da pri upravni ali sodni odločbi ni bilo nepravilnosti. Splošno pravilo enake porazdelitve bremena je zato odveč.
Predlog spremembe 20 ČLEN 1, TOČKA 9 B Člen 42, odstavek 8, točka (b) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
b) podrobna pravila glede obveznosti držav članic v zvezi z objavo informacij o upravičencih iz člena 44a, vključno z vidiki varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov;	b) če je potrebno, podrobna pravila glede obveznosti držav članic v zvezi z objavo informacij o upravičencih iz člena 44a, vključno z vidiki sledljivosti, uporabe podatkov s strani tretje osebe in varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in varstva omenjenih posameznikov proti radikalnim aktivistom s področja pravic živali;
Obrazložitev
V preteklih letih je bilo v številnih državah članicah zabeleženih precej primerov vandalizma in groženj s strani radikalnih aktivistov s področja pravic živali. Pri objavi informacij morajo pristojni organi omenjeno upoštevati in zagotoviti primerno varstvo.
Predlog spremembe 21 ČLEN 1, TOČKA 9 A (novo) Člen 43, pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	9a) V členu 43 se doda naslednji pododstavek:
	„V dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izkušnjah, pridobljenih iz objave informacij glede upravičencev kmetijske pomoči. To poročilo zajema pregled uporabe informacij ter kdo jih je uporabljal, kot tudi oceno prednosti oziroma pomanjkljivosti objave teh informacij z vidika odprtosti, preglednosti in javnega razumevanja skupne kmetijske politike. Prav tako Komisija v poročilu pojasni, ali bi bila centralizirana objava informacij na ravni Komisije smiselna ali zakaj to ni mogoče.“
Predlog spremembe 22 ČLEN 1, TOČKA 9 B (novo) Člen 43 a (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	9b) Vstavi se naslednji člen 43 a:   „Člen 43 a Poročila o oceni   1. V letih 2008–2009 Komisija sestavi poročilo o oceni, kateremu po možnosti priloži zakonodajne predloge*.   2. V letu 2011 Komisija sestavi poročilo o oceni, kateremu po možnosti priloži zakonodajne predloge, predvsem za objektivno porazdelitev kmetijskega sklada in sklada za razvoj podeželja, na podlagi objektivnih meril namesto zgodovinskega trošenja in kompromisov v Svetu. __________ * V skladu z izjavo št. 9 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1)."
Obrazložitev
Navedba specifičnih primerov objektivnih meril prehiteva razpravo o prihodnji kmetijski politiki, s čimer se ta razprava po nepotrebnem omejuje. Trenutno je dovolj pozvati k oblikovanju objektivnih meril, ki bodo morala biti natančno opredeljena pozneje v razpravi o skupni kmetijski politiki.
Predlog spremembe 23 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 44 a (Uredba (ES) št. 1290/2005)
V skladu s členom 53b(2)(d) Uredbe (ES) št. 1605/2002 države članice zagotovijo naknadno objavo upravičencev EKJS in EKSPR ter zneske, ki jih vsak upravičenec prejme iz posameznega sklada.	1. V skladu s členom 53b(2)(d) Uredbe (ES) št. 1605/2002 države članice zagotovijo naknadno objavo upravičencev EKJS in EKSPR prek interneta ter zneske, ki jih vsak upravičenec prejme iz posameznega sklada. Pri dostopu na načrtovano internetno stran se uporabniki vpišejo oziroma registrirajo. Zaradi obojestranske preglednosti ima upravičenec do plačil EU, čigar podrobnosti so bile objavljene, dostop do poročila o obiskovalcih zadevnih spletnih strani.
Objava vsebuje vsaj naslednje podatke:	2. Objava vsebuje vsaj naslednje podatke:
a) za EKJS, znesek, ki je razčlenjen na neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in druge odhodke;	a) za EKJS, znesek, ki je razčlenjen na neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in druge odhodke. Odhodki za intervencijske namene se razčlenijo tudi glede na področje ukrepanja;
b) za EKSRP, celotni znesek javnega financiranja na upravičenca.	b) za EKSRP, znesek javnega financiranja na upravičenca, ki je razčlenjen glede na prednostne naloge v skladu s poglavjem I naslova IV uredbe (ES) št. 1698/2005;
	ba) imena (priimke in osebna imena) ter – ob upoštevanju obveznih določb o varstvu podatkov – občino, v kateri ima prejemnik stalno prebivališče ali sedež podjetja, in znesek letnega plačila;
	bb) če so v primeru kmetijskih gospodarstev v pravni obliki individualnega lastništva objavljena imena in priimki kmetov, potem se tudi v primeru drugih pravnih oblik podjetij, vključno s pravnimi osebami, objavijo imena in priimki vlagateljev ter nosilcev vodstvenih funkcij, na primer uprava javne družbe z omejeno odgovornostjo, in direktorjev zasebnih družb z omejeno odgovornostjo.
	Države članice lahko v okviru ciljev varstva podatkov dodatno razčlenijo informacije. Prav tako lahko informacije o plačilih iz EKSRP objavijo zlasti v povezavi z aktivnostmi. Državam članicam ni treba objaviti dodatnih plačil iz izključno nacionalnih sredstev (t.i. dopolnilna nacionalna plačila), vendar se spodbuja objavo teh informacij.
	3. Informacije se objavijo vsako leto na dan, ki ga določi država članica, o katerem so Komisija in prejemniki ali predhodno pisno obveščeni ali pa so o tem obveščeni v okviru sporočila plačilne agencije, kjer je naveden znesek plačila.
	4. Če se stroški za posamezne delavce pri odhodkih iz člena financirajo neposredno iz EKJS, je objava mogoča le z izrecno privolitvijo delavca ali v obliki, ki ne omogoča sklepanja o dejanski plači posameznega delavca.
	5. Države članice lahko določijo, da objava v skladu s členom 44a v celoti ali delno poteka na ravni posamezne plačilne agencije, pri čemer lahko države članice določijo, da so informacije omejene na plačila, ki se izvršijo na področju posamezne plačilne agencije (regionalna objava).
	6. Komisija vzpostavi internetno platformo, ki je povezana z internetnimi platformami držav članic. Če poteka objava v državah članicah na ravni različnih plačilnih agencij, jih je treba prav tako povezati. Države članice in Komisija lahko objavljene podatke v splošni obliki samostojno ocenijo in razlagajo. Posamezni podatki se lahko ocenijo le s privolitvijo zadevnih oseb.
	7. Objavo informacij spremlja splošna obrazložitev z razlago o namebnosti plačil in v primeru enotnega plačila na kmetijo obrazložitev, da je v številnih primerih enotno plačilo na kmetijo dejanski kmetijski dohodek in da je v nekaterih primerih zaradi stroškov proizvodnje dejanski kmetijski dohodek nižji od vsote enotnega plačila na kmetijo.
Obrazložitev
Zaradi potrebe po nujni preglednosti v zvezi z razporeditvijo javnih sredstev, je pravično, da se vlagateljem v podjetja ter članom uprave podjetij z drugo pravno obliko kot individualnim lastništvom ne dovoli, da skrivajo svojo identiteto za imenom družbe, medtem ko se v primeru kmetov, ki gospodarijo z družinskimi kmetijami, imena in priimki objavijo.
Predlog spremembe 24 ČLEN 1, TOČKA 10 A (novo) Člen 44 b (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	10a) Vstavi se naslednji člen 44b: „Člen 44b Dodatna pravila za objavo informacij o upravičencih 1. 1) Če nastanejo pri letni objavi držav članic po 30.   6.   2009 zaradi pomanjkanja ključnih elementov resne napake, ki znatno ogrozijo želeno preglednost vzorcev odhodkov (v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe), se plačila za zadevne sklade in zadevno plačilno agencijo pavšalno zmanjšajo za 2 % za vsako leto, v katerem resne napake niso bile odpravljene. V zvezi s tem se uporablja člen 17a(3). 2. Črta se točka 2.1 priloge VI k uredbi (ES) št. 1974/2006.“
Obrazložitev
Ker gre pri pravilih o preglednosti za ureditev pravilnega proračunskega nadzora, je za primer neobjave informacij predvidena kazen.
Pravila iz uredbe Komisije o izvajanju EKSRP se črtajo, da se preprečijo protislovja v zakonodaji.
Predlog spremembe 25 ČLEN 2, ODSTAVEK 2
Točka 10 člena 1 se uporablja za odhodke EKJS, nastale od 16. oktobra 2007, in odhodke EKSRP, nastale od 1. januarja 2007.	Točka 10 člena 1 se uporablja za odhodke EKJS, nastale od 16. oktobra 2008, in odhodke EKSRP, nastale od 1. januarja 2008.
	To zadeva plačila držav članic po 16. oktobru 2008, ki se nanašajo na EKJS, in po 1. januarju 2008, ki se nanašajo na EKSRP.
	Točki 3 in 5 člena 1 začneta veljati 16. oktobra 2008.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da se člena 17a in 27a izvajata samo za ukrepe po začetku veljavnosti tega predloga in da je načelo retroaktivnosti izključeno.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

I) Ozadje in vsebina predloga

A) Preglednost

Ta predlog je nadaljevanje pobude Evropske komisije za preglednost (KOM(2006) 194 konč.).

Pobuda vsebuje predlog, da se objavijo informacije o prejemnikih sredstev EU. Pri tem si je treba prizadevati za uresničitev treh prednostnih ciljev:

· izboljšanje legitimnosti politik EU z objavo vzorcev odhodkov,

· pregledno določanje odgovornosti za vzorce odhodkov institucij EU in

· izboljšanje proračunskega nadzora.

Pobuda zajema vse sektorske odhodke EU in ni omejena le na kmetijsko področje. Svet in Evropski parlament sta zato v Uredbi (ES, Euratom) št. 1995/2006 o spremembah finančne uredbe sprejela določbo, v skladu s katero države članice za zaščito finančnih interesov Skupnosti „zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna“ (glej člen 53b in člen 30(3) finančne uredbe).

Zaradi posebnosti obračunskega obdobja za Evropski kmetijski jamstveni sklad je bila nujna uskladitev zadevnih sektorskih uredb, tj. na področju kmetijstva Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike.

Predlog v splošnem glede preglednosti določa naslednje osnovne ukrepe:

· glede odhodkov EKJS: razdelitev na neposredna plačila in ostalo financiranje,

· glede odhodkov EKSRP: enkratni znesek celotnega javnega financiranja,

· naknadno letno objavo za posamezno proračunsko leto,

· objavo glede odhodkov EKSRP, realiziranih od 1. januarja 2007, in odhodkov EKJS, realiziranih od 16. oktobra 2007,

· objavo s strani držav članic na nacionalni ravni.

Podrobnosti morajo biti določene v pravilih za izvajanje, ki jih sprejme Komisija.

Že zdaj je treba za odhodke iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu s Prilogo VI k Uredbi Komisije (ES) št. 1974/2006 objaviti seznam upravičencev, ki prejemajo pomoč iz programov za razvoj podeželja, imena aktivnosti in zneske javnih prispevkov za te aktivnosti.

B) Razno

Komisija je v drugi temeljni točki predlagala poostritev pravil o obremenitvi v primeru pomanjkljivih nadzornih sistemov v državah članicah. Komisija predlaga zmanjšanje ali začasno prekinitev (prihodnjih) plačil, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

· Komisija je že uvedla dva finančna popravka glede navedenega ukrepa in iz istih razlogov;

· ena ali več ključnih sestavin zadevnega nadzornega sistema ne obstaja ali niso učinkovite zaradi resnosti ali trdovratnosti ugotovljenih pomanjkljivosti;

· analiza Komisije razkriva, da država članica ni izvedla priporočila Komisije za izboljšanje stanja in v bližnji prihodnosti pomanjkljivosti ne more ali ne bo odpravila.

Tako se bo izboljšala učinkovitost proračunskega nadzora in preprečilo izplačevanje denarja iz proračuna Skupnosti, če ključni elementi predpisanega nadzornega sistema niso na voljo ali ne delujejo.

II) Ocena

A) Splošno

Poročevalec pozdravlja zapozneli predlog Komisije za izboljšanje preglednosti in izvrševanja proračuna evropskih kmetijskih odhodkov. Opozarja, da je Evropski parlament takšen predlog zahteval že precej časa. Zavedati se je treba, da pomanjkljivosti pri izvrševanju kmetijskih odhodkov, ki so še vedno ena od največjih proračunskih postavk Skupnosti, ogrožajo legitimnost skupne kmetijske politike in tudi celotne Evropske unije.

Razprava v zadnjih letih je pokazala, da so pomanjkanje jasnega in preglednega pregleda nad porazdelitvijo kmetijskih odhodkov in višino dejansko izvedenih plačil ter včasih dolgotrajne sankcije tudi pri očitnih kršitvah zakonodaje EU prispevale k objavi napačnih ali zelo izkrivljenih člankov v medijih. V javnosti držav članic je to povzročilo zelo izkrivljeno razumevanje skupne kmetijske politike in celotne Unije.

Poročila Evropskega računskega sodišča pa navajajo, da se je kakovost upravljanja kmetijskih odhodkov in nadzora nad njim v zadnjih letih stalno izboljševala. Poročevalec zato pozdravlja dejstvo, da se kmetijski odhodki ne obravnavajo ločeno, ampak so sestavni del sektorske pobude za preglednost. Tudi to lahko spodbudi objektivnejše javne razprave v zvezi s to vsebino. Vendar poročevalec pričakuje, da bo Komisija hitro ukrepala tudi na drugih področjih pobude za preglednost, npr. pri spodbujanju združenj, za kar je sama odgovorna.

B) Natančna obravnava

Poročevalec se pridružuje mnenju Komisije, da se morajo podatki objaviti na ravni držav članic, ker bi nastali znatni dodatni upravni in tehnični stroški, če bi podatke, ki jih zberejo in upravljajo države članice, objavila Komisija. Po mnenju poročevalca zadošča tudi objava na ravni plačilnih agencij, ki so odgovorne za zbiranje podatkov in plačila.

Za boljšo preglednost objav poročevalec predlaga obvezno objavo podatkov v internetu ter povezavo spletnih strani držav članic s stranmi Komisije in povezavo spletnih strani znotraj posamezne države članice. Iz istega razloga tudi predlaga, da se podatki o plačilih iz EKJS razčlenijo vsaj tako, da je jasno, za katere prednostne osi so plačila, ker se značilnosti plačil iz EKJS znatno razlikujejo glede na posamezno prednostno os. Poročevalec predlaga dodatno najmanjšo vsebino za objavo, da se izboljša primerljivost med državami članicami.

Poročevalec meni, da je treba bistvena vprašanja o varstvu podatkov urediti že v uredbi Sveta in ne šele v izvedbeni zakonodaji, ker objava znatno vpliva na osebne pravice posameznika. Pojasnitev temeljnih vprašanj se tako ne sme prepustiti izvedbenim določbam. Poleg tega sprejetje teh določb že v uredbi Sveta prispeva k hitrejši objavi, ker državam članicam ni treba čakati na dodatne izvedbene določbe.

Nujno potrebno je, da so zadevne osebe o objavi predhodno obveščene, če je mogoče že med zbiranjem podatkov, najpozneje pa pred objavo. To je tudi v skladu s stališčem evropskega varuha osebnih podatkov.

Ker je preglednost temeljni element izboljšanega proračunskega nadzora, je treba pri neobjavi ali zelo pomanjkljivi objavi informacij zmanjšati plačila.

Nekateri dodatni predlogi so namenjeni zlasti pojasnitvi. Države članice se lahko v skladu s svojimi prednostnimi področji in nacionalnimi predpisi prosto odločijo, da bodo podatke dodatno razčlenile. Ureditev iz uredbe Komisije se črta, ker bi drugače veljali dve različni ureditvi za isto področje.

Poročevalec je v zvezi s predlogom za zmanjšanje prihodnjih plačil le pojasnil, da mora kršitev zadevati področje iste plačilne agencije, pri zmanjšanju pa je treba upoštevati resnost že ugotovljene kršitve.

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (11. 9. 2007)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005
o financiranju skupne kmetijske politike
(KOM(2007)0122 – C6‑0116/2007 – 2007/0045(CNS))

Pripravljavec mnenja: Jan Mulder

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Splošni cilj predloga Komisije je izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz zahteve, da se informacije o upravičencih skladov Skupnosti objavijo, vključene v finančno uredbo z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006, ki določa, da bo vse potrebno določeno v ustreznih pravilih posameznih sektorjev. Zato je treba spremeniti Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike.

Poleg tega predlog obravnava druga odprta vprašanja v zvezi z učinkovitim izvajanjem uredbe, kot so zmanjšanje in prekinitev mesečnih in vmesnih plačil državam članicam, sprememba izjem k tako imenovanemu pravilu 24 mesecev in izvedbenih pooblastil Komisije. Vsebuje tudi nekaj tehničnih prilagoditev.

Pripravljavec mnenja predlog Komisije kot celoto sicer odobrava, vendar predlaga nekaj izboljšav.

Glavne značilnosti predlaganih sprememb

V skladu z odstavkom 3 člena 53b finančne uredbe bodo države članice "na ustrezni nacionalni ravni pripravile letni povzetek razpoložljivih revizij in izjav". Pripravljavec mnenja meni, da bi morale države članice pred prejetjem sredstev Skupnosti v določenem letu kot del letnega pregleda na podlagi revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago, predložiti izjavo o tem, da so finančne nadzorne strukture, določene z zakonodajo Skupnosti, ustrezne in učinkovite.

Poleg tega pripravljavec mnenja predlaga nadaljnje izboljšave v zvezi z zmožnostjo Komisije, da bi delovala skladno s členom 274 Pogodbe o Evropski skupnosti. Zato bi morali spremljanje plačilnih agencij, ki ga Komisija izvaja v državah članicah, ki so v EU vstopile med letoma 2004 in 2007, uporabiti tudi v starih državah članicah.

Ker je v skladu s členom 274 Pogodbe o Evropski skupnosti Komisija odgovorna za izvrševanje proračuna EU, bi morala imeti možnost, da odvzame akreditacijo, če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali več ne izpolnjuje pogojev, razen če država članica uvede potrebne spremembe v roku, ki ga Komisija določi glede na resnost problema.

Kar zadeva mehanizem izterjave, pripravljavec mnenja meni, da lahko splošno pravilo enake porazdelitve bremena v primeru neizvršene izterjave, torej 50 % iz proračuna ES in 50 % iz proračuna države članice, privede do nasprotnih učinkov. To pomeni, da je država odgovorna le za 50 % vsote, četudi ne izterja nobenih sredstev. Že v uredbi Sveta je predvideno, da država članica lahko zadrži celo 100 % uspešno izterjanih sredstev, če lahko z upravno ali sodno odločbo dokaže, da ni bilo nepravilnosti. Splošno pravilo enake porazdelitve bremena je zato odveč.

Nazadnje pripravljavec mnenja predlaga, naj Komisija v času pregleda predloži ocenjevalno poročilo v obdobju 2008–2009, pa tudi v letu 2011, do predložitve naslednjih finančnih perspektiv. To je tudi skladno z izjavo št. 9 Medinstitucionalnega sporazuma. Drugo poročilo o oceni naj se med drugim osredotoči na bolj objektivno razdelitev med kmetijskim skladom in skladom za razvoj podeželja. Komisija naj oceni sedanji sistem in poišče možne izboljšave. Razdelitev na podlagi objektivnega kriterija je tudi v skladu s proračunskima načeloma univerzalnosti in ravnotežja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 ČLEN 1, TOČKA 1 A (novo) Člen 6, odstavek 2, pododstavek 1 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1a) V členu 6 se pododstavek 1 odstavka 2 nadomesti z naslednjim:   "Države članice akreditirajo kot plačilne agencije tiste službe ali organe, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1. Države članice obvestijo Komisijo o vsaki izdani akreditaciji, vključno z oceno, ali plačilna agencija izpolnjuje pogoje iz odstavka 1. Države članice obvestijo Komisijo tudi v primeru večjih sprememb v strukturi ali delovanju akreditirane plačilne agencije, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev s strani plačilnih agencij."
Obrazložitev
Države članice so dolžne obvestiti Komisijo o vsaki akreditaciji plačilne agencije in priložiti oceno o izpolnjevanju pogojev. To ji bo omogočilo spremljanje, kako države članice akreditirajo plačilne agencije, in bo države članice spodbudilo, da izboljšajo svoje postopke akreditiranja.
Predlog spremembe 2 ČLEN 1, TOČKA 1 B (novo) Člen 6, odstavek 4 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1b) V členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim besedilom:   "4. Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, ji Komisija lahko odvzame akreditacijo, razen če država članica uvede potrebne spremembe v roku, ki ga določi Komisija glede na resnost problema."
Obrazložitev
Za nadaljnje izboljšanje zmožnosti Komisije, da deluje skladno s členom 274 Pogodbe o Evropski skupnosti, je treba spremljanje plačilnih agencij, ki ga Komisija izvaja v državah članicah, ki so v EU vstopile leta 2004 in 2007, uporabiti tudi v starih državah članicah. Komisija je v skladu s členom 274 Pogodbe o Evropski skupnosti odgovorna za izvajanje proračuna EU.
Predlog spremembe 3 ČLEN 1, TOČKA 1 C (novo) Člen 6, odstavek 4 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1c) V členu 6 se doda naslednji odstavek:   "4a. Komisija spremlja postopek akreditiranja plačilnih agencij, ki ga izvajajo države članice. Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več pogojev iz odstavka 1, Komisija naroči državi članici, ki je izdala akreditacijo, naj jo odvzame, razen če plačilna agencija uvede potrebne spremembe v roku, določenem glede na resnost problema."
Obrazložitev
Komisija je uradno dolžna, da tako aktivno kot tudi pasivno spremlja postopek akreditiranja plačilnih agencij, ki ga izvajajo države članice. V primeru ugotovljene kršitve je dolžna ukrepati.
Predlog spremembe 4 ČLEN 1, TOČKA 1 D (novo) Člen 7 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1d) Člen 7 se nadomesti z naslednjim besedilom:   "Certifikacijski organi   Certifikacijski organ je subjekt javnega ali zasebnega prava, ki ga država članica določi za certificiranje točnosti, celovitosti in natančnosti računovodskih izkazov akreditiranih plačilnih agencij ob upoštevanju sistemov upravljanja in nadzora.   Kjer certifikacijski organ ne more ali ne more več izvajati svojih nalog, država članica umakne imenovanje, razen če certifikacijski organ izvede nujne spremembe v roku, ki je določen glede na resnost problema. Države članice obvestijo Komisijo tudi v primeru večjih sprememb v strukturi ali delovanju certifikacijskih organov, ki bi lahko vplivale na njihovo zmožnost izpolnjevanja nalog.   Komisija spremlja postopek imenovanja certifikacijskih organov, ki ga izvajajo države članice, pa tudi njihovo delovanje. Kjer certifikacijski organ ne more ali ne more več izvajati svojih nalog svojih nalog, Komisija naroči državi članici, ki je imenovala ta organ, naj umakne imenovanje, razen če certifikacijski organ izvede nujne spremembe v roku, ki je določen glede na resnost problema."
Obrazložitev
Države članice so dolžne obvestiti Komisijo o imenovanju certifikacijskih organov in priložiti oceno o njihovi zmožnosti za izvajanje nalog. To bo Komisiji omogočilo spremljati, kako države članice imenujejo certifikacijske organe, in bo države članice spodbudilo, da izboljšajo svoje postopke imenovanja. Komisija bi morala imeti uradno obveznost, da tako aktivno kot tudi pasivno spremlja postopek imenovanja certifikacijskih organov, ki ga izvajajo države članice. V primeru ugotovljene kršitve je dolžna ukrepati.
Predlog spremembe 5 ČLEN 1, TOČKA 1 E (novo) Člen 9, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(1e) V členu 9 se doda naslednji odstavek:   "3a. Brez poseganja v zgoraj omenjene obveznosti vsaka država članica pred prejemom sredstev Skupnosti v določenem letu kot del letnega pregleda, kot določa odstavek 3 člena 53b finančne uredbe, na podlagi revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago, izda  izjavo o tem, da so finančne nadzorne strukture, določene z zakonodajo Skupnosti, utemeljene in učinkovite."
Obrazložitev
Izvajanje člena 44, iz dela III o dobrem finančnem upravljanju skladov EU Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. maja 2006. Namenjen je zagotovitvi učinkovitega, uspešnega in integriranega nadzora nad skladi Skupnosti.
Predlog spremembe 6 ČLEN 1, TOČKA 3 Člen 17 a, odstavek 3, drugi pododstavek (Uredba (ES) št. 1290/2005)
Odstotek, za katerega se lahko mesečno plačilo zmanjša ali začasno prekine, je enak odstotku, ki ga Komisija določi v zadnji odločitvi iz odstavka 2(a).	Odstotek, za katerega se lahko mesečno plačilo zmanjša ali začasno prekine, je enak odstotku, ki ga Komisija določi v zadnji odločitvi iz odstavka 2(a). Komisija lahko odloči, da letno poviša ta odstotek, če se pomanjkljivosti pojavljajo štiri leta ali dlje.
Obrazložitev
V primeru nenehnih pomanjkljivosti bi Komisija v določenem trenutku morala dobiti pooblastilo, da zahteva višji odstotek znižanja in tako poveča pritisk na države članice, da spremenijo svoje sisteme.
Predlog spremembe 7 ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo) Člen 31, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(5a) V členu 31 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:   "2. Komisija oceni zneske, ki jih je treba izločiti iz financiranja na podlagi teže ugotovljene neskladnosti. Pri tem upošteva naravo, trajanje in težo kršitve ter finančno škodo, povzročeno Skupnosti."
Obrazložitev
Poleg narave in teže kršitve je treba pri določanju zneskov, ki se jih v primeru neskladnosti izključi, upoštevati tudi čas trajanja kršitve.
Predlog spremembe 8 ČLEN 1, TOČKA 6 A (novo) Člen 31, odstavek 5 a (novo) (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(6b) V členu 31 se doda naslednji odstavek: "5a. Komisija pripravi letno poročilo, ki vsebuje pregled zneskov, izključenih iz financiranja Skupnosti, ker države članice kršijo svoje obveznosti v skladu z Uredbo (EGS) št. 4045/89*, in zneskov, ki jih ni bilo mogoče izključiti, ker države članice niso bile pravočasno obveščene, kot to določa odstavek 5(c). Prvo letno poročilo povzame tudi podatke iz prejšnjega pododstavka za pretekla leta prejšnje finančne perspektive.“ ____________ *UL L 388, 30. 12. 1989, str. 18.
Obrazložitev
Pripravljavec mnenja želi vedeti, kakšni zneski Skupnosti so bili izgubljeni zaradi težave, ki jo Komisija namerava rešiti s svojim predlogom v členu 1(6). Zanimivo bi bilo tudi spremljati tudi učinkovitost te izjeme.
Predlog spremembe 9 ČLEN 1, TOČKA 6 B (novo) Člen 32, odstavek 5 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(6b) V členu 32 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:   "5. Če do izterjave ni prišlo v štirih letih po datumu prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi, zadevna država članica krije finančne posledice neizvršene izterjave. Dovoljeno je petletno prehodno obdobje. Države članice v poročilu iz prvega pododstavka odstavka 3 ločeno navedejo zneske, za katere izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka tega odstavka.   Če je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali sodnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica prijavi EKJS odhodek, nastal zaradi finančnega bremena, ki ga je imela po prvem pododstavkom.   Vendar pa, če iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici, izterjava ni bila izvršena v rokih iz prvega pododstavka, znesek za izterjavo pa presega 1 milijon EUR, lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice podaljša rok za največ 50 % prvotno predvidenega roka.“
(Enako besedilo kot v Uredbi (ES) št. 1290/2005, črta pa se del pododstavka 1 in ves pododstavek 3)
Obrazložitev
Splošno pravilo enakega bremena v primeru neizvršene izterjave, torej 50 % iz proračuna ES in 50 % iz proračuna države članice, lahko privede do nasprotnih učinkov. To pomeni, da je država odgovorna le za 50 % vsote, tudi če ne izterja nič sredstev. Uredba Sveta predvideva, da država članica lahko celo zadrži 100 % sredstev, če lahko z upravno ali sodno odločbo dokaže, da pri ni bilo nepravilnosti. Splošno pravilo enake porazdelitve bremena je zato odveč.
Predlog spremembe 10 ČLEN 1, TOČKA 7 A (novo) Člen 33, odstavek 8, pododstavek 1 (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(7a) V členu 33 se prvi pododstavek odstavka 8 nadomesti z naslednjim:   "8. Če do izterjave ni prišlo pred zaključkom programa za razvoj podeželja, zadevna država članica krije finančne posledice zaradi neizvršene izterjave in se jih upošteva ali ob izteku roka štirih let po prvi upravni ali sodni ugotovitvi, ali osmih let, če je izterjava predmet tožbe pred nacionalnimi sodišči, ali ob zaključku programa če ti roki potečejo pred njegovim zaključkom."
Obrazložitev
Splošno pravilo enakega bremena v primeru neizvršene izterjave, torej 50 % iz proračuna ES in 50 % iz proračuna države članice, lahko privede do nasprotnih učinkov. To pomeni, da je država odgovorna le za 50 % vsote, tudi če ne izterja nič sredstev. Uredba Sveta predvideva, da država članica lahko celo zadrži 100 % sredstev, če lahko z upravno ali sodno odločbo dokaže, da pri ni bilo nepravilnosti. Splošno pravilo enake porazdelitve bremena je zato odveč.
Predlog spremembe 11 ČLEN 1, TOČKA 9 A (novo) Člen 43 a (Uredba (ES) št. 1290/2005)
	(9a) Vstavi se naslednji člen 43 a:   "Člen 43 a Ocenjevalna poročila   1. V letih 2008–2009 Komisija pripravi ocenjevalno poročilo, ki mu po možnosti priloži zakonodajne predloge*.   2. V letu 2011 Komisija pripravi ocenjevalno poročilo, ki mu po možnosti priloži zakonodajne predloge, predvsem za objektivno porazdelitev kmetijskega sklada in sklada za razvoj podeželja, raje na podlagi objektivnih meril kot na osnovi pretekle porabe in kompromisov v Svetu. __________ * V skladu z izjavo št. 9 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 139, 14.6.2006, str. 1)."
Obrazložitev
Navedba specifičnih primerov objektivnih meril prehiteva razpravo o prihodnji kmetijski politiki, s čimer se ta razprava po nepotrebnem omejuje. Trenutno je dovolj pozvati k oblikovanju objektivnih meril, ki jih bo treba natančno opredeliti pozneje v razpravi o skupni kmetijski politiki.

POSTOPEK

Naslov	Financiranje skupne kmetijske politike
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0122 - C6-0116/2007 - 2007/0045(CNS)
Pristojni odbor	AGRI
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	CONT 26.4.2007
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Jan Mulder 3.5.2007
Datum sprejetja	11.9.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Herbert Bösch, Mogens N.J. Camre, Paulo Casaca, Esther De Lange, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Bogusław Liberadzki, Nils Lundgren, Jan Mulder, José Javier Pomés Ruiz, Bart Staes, Alexander Stubb, Kyösti Virrankoski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Herczog, Monica Maria Iacob-Ridzi, Pierre Pribetich, Petya Stavreva
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Ioannis Gklavakis

MNENJE ODBORA ZA PRORAČUN O FINANČNI SKLADNOSTI

Neil Parish

predsednik

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

BRUSSELS

Subject:           Mnenje v obliki pisma o predlogu Komisije o financiranju skupne kmetijske politike

                       (KOM(2007)0122)

Spoštovani kolega,

Odbor za proračun, ki mu predsedujem, je 5. junija 2007 glasoval o naslednjih zaključkih o predlogu uredbe Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (KOM(2007)0122), ki ga je predložila Komisija, in me zadolžil, da Vas obvestim o izidu glasovanja.

Odbor za proračun podpira pristop Komisije, da se objavo ustreznih podatkov prepusti državam članicam. V skladu s členom 53b(2)(d) finančne uredbe države članice zagotovijo naknadno letno objavo upravičencev EKJS in EKSPR ter zneske, ki jih vsak upravičenec prejme iz posameznega sklada (člen 44a predloga). Vendar ni jasno, kako se bo zagotovilo enotno raven podatkov iz 27 držav članic. Čeprav predlog določa, da objava vsebuje za EKJS vsaj znesek, ki je razčlenjen na neposredna plačila v smislu člena 2(d) uredbe (ES) št. 1782/2003, in druge odhodke ter za EKSRP celotni znesek javnega financiranja na upravičenca, obstaja nevarnost, da bodo te določbe izvajane z različno stopnjo natančnosti v vsaki državi članici.

Z začetkom veljavnosti bo predlagana uredba v celoti zavezujoča in se bo v skladu s členom 249 Pogodbe o ustanovitvi ES neposredno uporabljala v vseh državah članicah. Vendar mora biti vsak akt Skupnosti dovolj jasen in natančen, da ima lahko neposreden učinek.[1] Zdi se, da (novi) člen 44a ne izpolnjuje te pravne zahteve, ker sam po sebi ni jasen in dovolj natančen ter pušča možnost za presojo organom (držav članic), ki jih bodo izvajali. Besedilo člena 44a na primer ne nudi odgovora na vprašanje, ali mora država članica objaviti tudi ime ali samo priimek, ali, če je to primer, tudi firmo gospodarske družbe (ali pravne osebe, ki je uradno prejela znesek). Odbor za proračun meni, da ni jasno, ali določilo, da "objava vsebuje vsaj naslednje podatke", pušča preveliko možnost presoje organom države članice, da na primer objavi tudi kraj in/ali stalno bivališče upravičenca.

Dodatno zaskrbljenost povzroča vprašanje, kako zagotoviti primerljivost in dostopnost objavljenih podatkov. Med pogajanji o zadnji spremembi finančne uredbe Komisija ni hotela prevzeti nobene pravne odgovornosti za vsebino podatkov, prejetih od držav članic. Po drugi strani pa bi GD AGRI Evropske komisije lahko nudil javnosti pregled naslovov, kjer so na voljo ustrezni podatki, v obliki seznama povezav do spletnih strani skupaj z izjavo o odklonitvi pravne odgovornosti za vsebine spletnih strani, za katere so izključno odgovorni pristojni organi držav članic. To bi v praksi omogočilo dostopnost podatkov in pojasnilo zainteresirani strani, da je podatke zbrala država članica in ne Komisija.

Končno meni Odbor za proračun, da je nesprejemljivo, da naj bi Komisija sprejela podrobna pravila glede obveznosti držav članic v zvezi z objavo podatkov o upravičencih iz člena 44a, vključno z vidiki varstva posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, v okviru postopka komitologije, ki je predviden v členu 41(2). Jasno je, da je namen zakonodajnega predloga vprašanje, kateri podatki bodo objavljeni. Iz tega razloga ne more biti sprejemljivo, da Komisija trenutno predlaga precej nejasno besedilo v zvezi z zahtevami preglednosti (sprejetje s strani Sveta po posvetovanju z Evropskim parlamentom) in da bo vse bistvene podrobnosti urejala kasneje s sprejetjem izvedbenih pravil (z uredbo Komisije brez nadzora EP).

S spoštovanjem,

Reimer Böge

• [1]  Sodba Sodišča z dne 24. oktobra 1973, Carl Schlüter proti Hauptzollamt Lörrach, C–9/73, točka 6

POSTOPEK

Naslov	Financiranje skupne kmetijske politike
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0122 - C6-0116/2007 - 2007/0045(CNS)
Datum posvetovanja z EP	25.4.2007
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 26.4.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 26.4.2007		CONT 26.4.2007
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Jorgo Chatzimarkakis 12.4.2007
Obravnava v odboru	4.6.2007		16.7.2007		12.9.2007
Datum sprejetja	12.9.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Vincenzo Aita, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Michl Ebner, Duarte Freitas, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Atilla Béla Ladislau Kelemen, Stéphane Le Foll, Véronique Mathieu, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, Radu Podgorean, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Petya Stavreva, Donato Tommaso Veraldi, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Esther De Lange, Ilda Figueiredo, Roselyne Lefrançois, Astrid Lulling, Hans-Peter Mayer
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manolis Mavrommatis