POROČILO o prednostnih nalogah politike v boju protinezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav
17.9.2007 - (2006/2250(INI))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Javier Moreno Sánchez
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav
Evropski parlament,
- ob upoštevanju sporočila Komisije o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav (KOM(2006)0402),
- ob upoštevanju sporočila Komisije o akcijskem načrtu na področju zakonitega priseljevanja (KOM(2005)0669) in svoje resolucije iz septembra 2007[1] na to temo,
- ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 26. februarja 2007 „Načrt politike zakonitega priseljevanja, boj proti nezakonitemu priseljevanju, prihodnost evropske migracijske mreže“ (OR 233/2006 končno),
- ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta 4. in 5. novembra 2004, vključno s haaškim programom[2],
- ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Globalni pristop k vprašanju migracij leto pozneje: za celovito evropsko migracijsko politiko“ (KOM(2006)0735),
- ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju z dne 15. in 16. decembra 2005 z naslovom „Globalni pristop k vprašanju migracij: prednostni ukrepi v zvezi z Afriko in Sredozemljem“, kot je bil ponovljen v sklepih predsedstva na Evropskem svetu 14. in 15. decembra 2006,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 21. in 22. junija 2007 ter mandata medvladne konference na področju pravosodja in notranjih zadev,
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2005 o povezavi med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem ter vključevanju priseljencev[3],
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2006 o skupni politiki priseljevanja[4], v kateri je obžaloval, da „sedem let po sprejemu programa iz Tampereja Evropska unija nima dosledne politike priseljevanja“,
- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o beguncih v Iraku[5],
- ob upoštevanju odločbe Sveta 2006/688/ES z dne 5. oktobra 2006 o vzpostavitvi postopka vzajemnega obveščanja glede ukrepov držav članic na področjih azila in priseljevanja[6],
- ob upoštevanju Uredbe št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti[7],
- ob upoštevanju rezultata ministrske konference med EU in Afriko o migracijah in razvoju, ki je potekala 10. in 11. julija 2006 v Rabatu,
- ob upoštevanju skupne izjave Afrike in EU o migracijah in razvoju, sprejete na ministrski konferenci med EU in Afriko, ki je potekala 22. in 23. novembra 2006 v Tripoliju,
- ob upoštevanju akcijskega načrta proti trgovini z ljudmi, ki ga je Svet sprejel 1. in 2. decembra 2005,
– ob upoštevanju priporočila Svetu z dne 16. novembra 2006[8], ki poziva k novi strategiji EU za boj proti trgovini z ljudmi,
- ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Uporaba globalnega pristopa k migracijam za vzhodne in jugovzhodne regije, ki mejijo na Evropsko unijo“ (KOM(2007)0247),
- ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o krožni migraciji in partnerstvih za mobilnost med Evropsko unijo in tretjimi državami (KOM(2007)0248),
- ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (KOM(2007)0249 - C6-0143/2007 - 2007/0094(COD)),
- ob upoštevanju Uredbe št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah[9],
- ob upoštevanju amsterdamske pogodbe, ki Skupnosti podeljuje pooblastila in obveznosti na področju priseljevanja in azila, in člena 63 Pogodbe o ES,
- ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
- ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun (A6‑0323/2007),
A. ker so migracije globalni pojav, ki se hitro razširja, in zato vpliva tudi na Evropsko unijo,
B. ker se po ocenah, ki niso enotne, število državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji, giblje med 4,5 in 8 milijonov in ker je treba izboljšati kakovost in skladnost razpoložljivih statističnih podatkov,
C. ker številni ljudje, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji, vanjo vstopi zakonito, nato pa prenehajo izpolnjevati vstopne pogoje,
D. ker države članice zaradi obsežnosti migracij same ne morejo upravljati tega pojava in ker je zato potreben celovit in usklajen pristop na evropski ravni; ker pomanjkanje ustrezne rešitve ob prihodu nezakonitih priseljencev na meje Unije kaže na nezadostno solidarnost med državami članicami in pomanjkljivo usklajenost politik kljub izjavam in sprejetim obveznostim,
E. ker skupna politika priseljevanja v Evropski uniji zahteva, da države članice spoštujejo načela solidarnosti, skupne odgovornosti, medsebojnega zaupanja in preglednosti,
F. ker mora biti politika priseljevanja celovita in mora zato upoštevati celo vrsto vidikov, kot so boj proti nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi, potreba po izboljšanju in koordinaciji zakonitih poti priseljevanja, vzroki izseljevanja iz tretjih držav (odvračalni dejavniki, kot so nerazvitost, revščina, vojne, diktatorski režimi, slabo delovanje državnih institucij, posledice podnebnih sprememb, okoljske nesreče itd.), dejavniki, povezani s privlačnostjo Unije (dejavniki pritegnitve, kot so življenjski standard, demokracija, mir, možnost zaposlovanja, tudi nezakonitega, itd.), demografske in gospodarske potrebe držav članic, skladnost ukrepov na lokalni, nacionalni in evropski ravni, vprašanja integracije in mešanice kultur, spoštovanje temeljnih pravic, še zlasti pravice do azila in nevračanja, boj proti rasizmu in ksenofobiji,
G. ker je boj proti trgovini z ljudmi prednostna naloga Unije, zlasti zmanjšanje trgovine najbolj ranljivih oseb, kot so ženske in otroci, ter uničenje mrež in mafije, ki imajo od tega koristi,
H. ker številni ljudje, ki nezakonito prebivajo v Evropski uniji, vanjo vstopi zakonito, nato pa prenehajo izpolnjevati vstopne pogoje,
I. ker sta zakonito in nezakonito priseljevanje tesno povezana in je boj proti nezakonitemu priseljevanju ključen za oblikovanje politike za zakonito priseljevanje,
J. ker bi se z razširitvijo možnosti za zakonito priseljevanje zmanjšalo število nezakonitih vstopov in posledično veliko število nezakonitih priseljencev,
K. ker lahko nepripravljenost nekaterih vlad, da priznajo obseg potrebe po priseljeni delovni sili, povzroči težek položaj delodajalcev, ko poskušajo izpolniti poslovne potrebe v skladu s pravnimi zahtevami glede dokumentacije,
L. ker je na tem področju bistveno sodelovanje EU in njenih držav članic s tretjimi državami, tako državami izvora kot državami tranzita, in ker je treba izvajati učinkovito in praktično politiko skupnega razvoja da bi temeljne vzroke za priseljevanje v tretjih državah obravnavali dovolj zgodaj,
M. ker vzroki priseljevanja in njegovi pozitivni vidiki (zlasti za gospodarstvo, demografijo in kulturno obogatitev naše družbe) v glavnem niso vključeni v javno razpravo, ki se pretežno osredotoča na težave in probleme v zvezi z njim,
N. ker je priseljevanje v nekaj desetletjih postalo osrednja tema javne razprave po vsej Evropski uniji in politično zelo občutljivo vprašanje, ki ga je brez težav mogoče izkoriščati v demagoške in populistične namene, in ker bi se morali politiki in predstavniki medijev zavedati, kako pomembna je uporaba korektnega izražanja v zvezi s tem vprašanjem,
Splošni pristop
1. pozdravlja pristop Komisije, ki bo imel bistveno vlogo pri spodbujanju skladnejših in učinkovitejših ukrepov držav članic;
2. pozdravlja pobudo o uporabi globalnega pristopa k migracijam za vzhodne in jugovzhodne regije, ki mejijo na Evropsko unijo (KOM(2007)0247); poziva države članice in Komisijo, da zagotovijo dovolj človeških in finančnih virov za ustrezno izvajanje celovitega pristopa k migraciji;
3. pozdravlja institucionalne posledice osnutka reformne pogodbe, ki jih določa mandat medvladne konference, zlasti razširitev soodločanja in glasovanja s kvalificirano večino na vse politike priseljevanja, pojasnitev pristojnosti EU v zvezi z vizami in nadzorom meja ter razširitev pristojnosti EU na področju azila ter zakonitega in nezakonitega priseljevanja;
4. meni, da je zbiranje in usklajevanje statističnih podatkov o selitvah bistvenega pomena; poziva države članice in Komisijo, naj skupaj z Eurostatom ter v povezavi z evropsko migracijsko mrežo in mednarodnimi organizacijami, kot je Organizacija za gospodarsko in razvojno sodelovanje, odpravijo pomanjkanje skladnih in zanesljivih podatkov; pozdravlja sprejetje Uredbe (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta; poziva vse države članice, da pripravijo statistične podatke, ki ustrezajo usklajenim opredelitvam, in zagotovijo vse potrebne informacije za razlago pridobljenih statističnih podatkov;
5. meni, da je priseljevanje izziv, ki ga je treba obravnavati na evropski in svetovni ravni ter na katerega je treba najti odgovor na istih ravneh; meni, da mora celotna Unija razpolagati s sredstvi, s katerimi bo lahko izkoristila trojno priložnost – gospodarsko, demografsko in socialno – ki bi jo priseljevanje lahko pomenilo za našo družbo;
6. meni, da ni primerno prenagljeno ukrepati glede migracijskih tokov, saj je problem stalnega pritoka priseljencev prisoten že nekaj let, zato je za njegovo rešitev potreben srednje- ali dolgoročen pristop;
7. meni, da mora EU kot del svoje politike priseljevanja skladno ukrepati tako znotraj kot zunaj svojih meja (dvojna razsežnost: notranja in zunanja);
8. poudarja, da spori z mednarodno razsežnostjo po vsem svetu sprožajo tokove migrantov;
9. pričakuje, da bo Komisija v sodelovanju z Združenimi narodi predložila študijo o vplivu podnebnih sprememb na migracijske tokove;
10. poudarja, da odgovornost prevoznikov in organov v državah izvora, krepitev pravnega okvira za boj proti mrežam preprodajalcev, nezakonitemu zaposlovanju in trgovini z ljudmi ter razkrivanje upravne korupcije pomenijo bistven del boja proti nezakonitemu priseljevanju, ki mora temeljiti tudi na visoki stopnji sodelovanja policije in sodstva;
11. poudarja pomen sodelovanja pri izvajanju ukrepov za odpravo temeljnih razlogov migracijskih tokov; poleg tega poudarja, da je sodelovanje dopolnilni in ne alternativni instrument politike vključevanja in migracije v Uniji;
12. opozarja, da še posebej sredozemske in vzhodne sosede EU sprejmejo večino priseljencev, ki so prvotno namenjeni v Evropo; meni, da je bistveno zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic teh priseljencev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti pravicam mladoletnikov brez spremstva; poudarja, da mora EU okrepiti svoje sodelovanje z vsemi sredozemskimi partnerskimi državami v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov in da jim mora zagotoviti podporo pri boju z nezakonitimi migracijami; poudarja pomen krepitve vezi med državami severne in podsaharske Afrike ter z izvornimi azijskimi državami;
13. opozarja, da se nezakonitih migrantov ne sme enačiti s storilci kaznivih dejanj, in poudarja, da mnogi med njimi tvegajo svoje življenje, da bi v Evropi našli svobodo in sredstva za preživetje; meni, da so politiki dolžni izvajati skladno in učinkovito politiko boja proti nezakonitemu priseljevanju ob upoštevanju nadzornih ukrepov in temeljnih pravic posameznika ter državljanom predočiti prispevek zakonitega priseljevanja h gospodarski in demografski rasti v Evropi;
14. poudarja, da je treba pri vseh ukrepih boja proti nezakonitemu priseljevanju in nadzoru zunanjih meja spoštovati zagotovila in temeljne pravice posameznikov v skladu z določbami Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravi in temeljnih svoboščin, zlasti glede pravice do azila in pravice do nevračanja na mejah;
15. poudarja, da mora biti upravljanje začasnih sprejemnih centrov za nezakonite migrante znotraj in zunaj Unije v skladu z zaščito temeljnih pravic, v zvezi s katerimi je treba zagotoviti izmenjavo najboljših praks, zlasti glede stanovanjskega vprašanja, šolanja in dostopa do zdravstvene oskrbe, finančnih sredstev ter pravne države, med vsemi sodelujočimi ravnmi in organizacijami, kot so lokalni in nacionalni organi, evropske institucije in nevladne organizacije;
16. je pretresen zaradi nečloveških pogojev v različnih centrih za pridržanje migrantov in prosilcev za azil, ki jih je obiskal odbor EP za državljanske svoboščine;
17. ponovno poudarja svoje odločno nasprotovanje zamisli ustanovitve sprejemnih centrov ali centrov za pridržanje za nezakonite priseljence ali prosilce za azil zunaj meja Unije in v regijah izvora priseljencev;
18. je seznanjen s predlogom Komisije o pregledu Uredbe 343/2003 („Dublin II“); ponovno poudarja, da je to uredbo treba pregledati in da bi moral ta pregled obravnavati tudi osnovno načelo uredbe, in sicer, da je država članica, odgovorna za obravnavanje prošnje za azil, država prvega vstopa, ker to nesorazmerno in nevzdržno obremenjuje nekatere države članice;
19. poudarja, da je treba sprejeti posebne previdnostne ukrepe za ženske in otroke, zlasti za mladoletnike brez spremstva in invalide, ter da jim je treba zagotoviti pomoč in ustrezno zaščito, še posebej v primeru vrnitve;
20. poziva države članice, naj z zagotavljanjem preventivnih ukrepov in nudenjem zdravniške oskrbe v svojih politikah preseljevanja zagotovijo visoko stopnjo zdravstvenega varstva priseljencev;
21. poziva k okrepljenemu sodelovanju med regionalnimi in lokalnimi skupnostmi, ki bo omogočilo izmenjavo najboljših praks, zlasti na področju stanovanjskega vprašanja, šolanja in dostopa do zdravstvene oskrbe;
22. poudarja potrebo po tem, da se večja pozornost nameni načinu izražanja v zvezi z nezakonitim priseljevanjem in s tem izboljša dojemanje v družbi; meni, da si je treba pri izobraževanju in obveščanju, ki ju zagotavljajo mediji, prizadevati za širjenje osnovnih vrednot Unije, kot so strpnost, solidarnost, medsebojno spoštovanje ter potreba po boju proti diskriminaciji in ksenofobiji;
Prednostne naloge, ki jih je opredelila Komisija
Sodelovanje s tretjimi državami
23. meni, da je treba zaradi razsežnosti priseljevanja tesno sodelovati z vsemi zadevnimi tretjimi državami; prav tako meni, da sta bili ministrski konferenci v Rabatu in Tripoliju leta 2006 ter svetovni forum ZN o migracijah julija 2007 v Bruslju (na katerih je bil zastopan Evropski parlament) zametek dialoga med državami izvora in tranzita ter evropskimi državami, ki so cilj priseljevanja, in da bo ta dialog osnova za resnično partnerstvo, vzpostavljeno s skupnim razvojem; poleg tega meni, da je treba glede nezakonitega priseljevanja sprejeti sporazume o ponovnem sprejemu ali pa izboljšati njihovo izvajanje;
24. kot primer dobre prakse navaja dejstvo, da so nekatere države članice podpisale sporazume o sodelovanju na področju priseljevanja z različnimi afriškimi državami, v katerih se prepoznava povezava med migracijami in razvojem; spodbuja države članice in Komisijo k okrepitvi sodelovanja in nadaljevanju razvijanja tovrstnih programov;
25. poziva Komisijo in Svet, naj si še naprej prizadevata za razvoj regionalnih programov zaščite v sodelovanju z državami izvora in tranzita ter naj obvestita Parlament o izkušnjah, pridobljenih v pilotskih projektih, ki so bili izpeljani doslej; pozdravlja začetek programa EU za migracije in razvoj v Afriki z začetnim kapitalom 40 milijonov EUR, namenjenih ustvarjanju novih delovnih mest v Afriki, in poziva Komisijo, da zagotovi več informacij o načinih delovanja v praksi; s tem v zvezi pozdravlja sporazum o sodelovanju, ki ga je Komisija ob podpori Španije in Francije podpisala z Malijem, njegov namen pa je odpreti prvo središče za obveščanje o migracijah in upravljanje z njimi, ki bo ustanovljeno s sredstvi iz tega programa;
26. poziva Komisijo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za širjenje virov informacij, ki so na voljo v državah izvora in ki zadevajo možnosti zakonitega priseljevanja v EU in s tem povezane pogoje;
27. poziva EU, vlade držav AKP in vlade drugih držav izvora k izvajanju politik za dosego kar najbolj pozitivnega učinka dodeljevanja sredstev, ki ga bodo zagotovile z dodeljevanjem prek uradnih sistemov za prenos, s čimer bo pretok večji, hitrejši, cenejši in bolj usmerjen; meni, da je priseljence pomembno vključiti v razvoj njihovih držav izvora; Predlog spremembe, ki ga vlaga
28. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko na ustrezen način podprli in razvili uporabo mikro posojil;
29. poziva Unijo k izvajanju skladne zunanje politike, ki bo zagotovila predvsem uskladitev in zbliževanje ciljev skupne trgovinske politike s cilji razvojne politike; razmisliti bi bilo treba o „razvojnem načrtu EU za Afriko“, v okviru katerega se finančna podpora in trgovinski sporazumi povezujejo z demokracijo, človekovimi pravicami, razvojem in migracijo, s čimer se ljudem ponudi možnost, da ostanejo v svoji državi izvora;
30. poziva, naj imajo vprašanja v zvezi z nezakonitim priseljevanjem prednost v odnosih Evropske unije s tretjimi državami, zlasti z državami izvora in/ali tranzita nezakonitih priseljencev;
31. poziva Komisijo, da Parlamentu predloži letno poročilo o stanju v zvezi s sredstvi, ki so se uporabila za boj proti nezakonitemu priseljevanju, ter v zvezi z veljavno zakonodajo, njenim izvajanjem s strani držav članic in zakonodajo v pripravi;
32. opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti izvajanju člena 13 sporazuma iz Cotonouja, ki zadeva ponovni sprejem in okrepitev postopkov dialoga, ki jih predvideva sporazum; poudarja, da je treba spodbujati vzpostavljanje zmogljivosti v zvezi z upravljanjem priseljevanja v državah izvora in tranzita, da se okrepijo institucije in sredstva, ki so na voljo za nadzor priseljevanja (javna uprava in pravni okvir, usposabljanje, skupine za opozarjanje na mejah, varnostne sile za boj proti nedovoljeni trgovini itd.); poudarja, da se mora vsaka država AKP na zahtevo države članice Evropske unije, na ozemlju katere nezakonito bivajo njeni državljani, strinjati z njihovim vračanjem in ponovnim sprejemom; opozarja, da morajo države izvora in tranzita prevzeti odgovornost in izpolniti svoje obveznosti glede nadzora nezakonitega priseljevanja ter da so potrebne informativne kampanje o nastalih tveganjih, politiki vračanja držav članic EU ter obstoječih sporazumih v zvezi z zakonitim priseljevanjem in priložnostih, ki jih ti zagotavljajo;
33. meni, da bi morala biti dodelitev pomoči, ki jo tretje države zahtevajo od Evropske unije za boj proti mrežam tihotapcev med nezakonitimi priseljenci, ki so dejavni na svojem ozemlju, pogojena s sodelovanjem teh držav in njihovim prizadevanjem na tem področju;
Varnost in skupno upravljanje zunanjih mej
34. poudarja pomen nadzora mej v boju proti nezakonitemu priseljevanju; ponovno poudarja, da je treba nadzor mej opravljati v duhu delitve odgovornosti in solidarnosti med državami članicami ter v pogojih dostojnega sprejemanja ljudi in ob polnem spoštovanju pravice do azila in mednarodne zaščite, ki med drugimi vidiki vključuje tudi načelo nevračanja in nevračanje;
35. meni, da mora FRONTEX prejeti potrebna sredstva za svoje delovanje, kot je poudarjeno v členu 7 Uredbe (ES) št. 2007/2004 (upravljanje tehnične skupine); močno obžaluje dejstvo, da nekatere države članice niso držale svoje obljube ter njegovih dejavnosti niso podprle z logističnimi sredstvi in kadri; meni, da je centralizirana evidenca tehnične opreme ali tako imenovana „evidenca“ lahko pomembna le, če države članice izpolnijo svoje obljube v zvezi s tehnično opremo; spodbuja FRONTEX, da sklene delovne sporazume z državami evropske sosedske politike in ostalimi tretjimi državami
36. pozdravlja sprejetje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah, ki temelji na načelu solidarnosti med državami članicami; ugotavlja, da ja zakonodajna pobuda o enotah za hitro posredovanje na mejah prvič povzročila, da je solidarnost na področju priseljevanja obvezna in ne le izbirna; poziva Komisijo, da predloži nov zakonodajni predlog, s katerim bo načelo solidarnosti postalo obvezno tudi v zvezi z obljubami, ki so jih sprejele države članice glede centralizirane evidence tehnične opreme; opozarja, da mora vsaka država članica zagotoviti razpoložljivost rezerve usposobljenega osebja in zato poziva države članice, da omogočijo vzpostavitev pravih evropskih enot za hitro posredovanje na mejah;
37. poziva države članice, da na vseh najbolj izpostavljenih območjih in zlasti na morskih mejah vzpostavijo stalne patrulje za nadzor, ki bi delovale vse leto in bi jih usklajevala agencija FRONTEX;
38. poziva Svet, da ukrepa za hitro ustanovitev evropske mreže patrulj in izvajanje evropskega sistema za nadzor južnih morskih meja;
39. meni, da bi bilo treba v mandat agencije FRONTEX in sil za hitro posredovanje na morskih mejah EU vključiti reševanje priseljencev in prosilcev za azil iz nevarnih razmer, v katerih je ogroženo njihovo življenje;
40. opozarja vse države članice in tretje države, naj spoštujejo mednarodno pravo in obveznosti v zvezi z iskanjem in reševanjem oseb na morju; meni, da so države članice skupaj odgovorne za reševanje življenj na morju; je seznanjen s predlogom Malte z zasedanja Sveta za pravosodje in notranje zadeve o sporazumu med državami članicami EU, v skladu s katerim bi se nezakoniti priseljenci, ki so jih na morju rešila plovila, registrirana v EU, in sicer na območju iskanja in reševanja v državi, ki ni članica EU in glede tega ne želi prevzeti odgovornosti, strogo sorazmerno in v skladu s predhodno sprejetim sistemom porazdelili med države članice EU;
41. meni, da so v zvezi z migracijskimi tokovi z afriške celine proti Evropi južne države članice na zunanjih mejah Unije, zlasti manjše države članice, kot sta Malta in Ciper, zdaj nesorazmerno obremenjene, kar zahteva okrepitev ukrepov za skupno upravljanje zunanjih meja Unije;
42. poziva Komisijo, da v okviru evropske sosedske politike okrepi konkretne ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju tehnične in finančne podpore sosednjim državam, kar zadeva varovanje njihovih meja z EU in ostalih meja;
43. priporoča uporabo tehnologije pri nadzoru meja, sistematično uporabo vizumskega informacijskega sistema in prihodnje izvajanje sistema za avtomatično registracijo prihodov in odhodov;
Varne potne listine in identifikacijski dokumenti
44. poudarja potrebo po reševanju vprašanja varnih identifikacijskih dokumentov v državah izvora za lažjo identifikacijo nezakonitih priseljencev, ki vstopajo na ozemlje Unije;
45. pozdravlja sporazum o vizumskem informacijskem sistemu, ki sta ga sprejela Parlament in Svet in ki bo omogočil učinkovito izvajanje vizumske politike Skupnosti in bi lahko prispeval k okrepitvi boja proti nezakonitemu priseljevanju;
46. opozarja, da razvoj biometričnih orodij za večjo varnost in pristnost dokumentov, ki sta nujni za boj proti goljufijam, nezakonitemu priseljevanju in trgovini z ljudmi, olajšuje prehod čez mejo dobrovernim potnikom in mora temeljiti na varstvu podatkov v skladu z direktivo 95/46/ES za dejavnosti, ki sodijo v prvi steber; za tiste, ki spadajo v tretji steber, čaka na sprejetje posebnega okvirnega sklepa in pri tem podpira delovanje nemškega predsedstva;
47. ponovno poudarja, da si brez ustreznega varstva osebnih podatkov ni mogoče zamisliti vzpostavitve sistema avtomatske obdelave, ki bi urejal vstope na ozemlju Unije in odhode z njega; meni, da bi tak sistem olajšal preverjanje statusa državljanov tretjih držav, ki vstopajo na ozemlje Evropske unije, in izboljšal zmožnost držav članic, da preverijo, ali je državljan tretje države že presegel dovoljeni čas bivanja;
Boj proti trgovini z ljudmi
48. je prepričan, da je treba posebno pozornost nameniti tako boju proti trgovini z ljudmi kot tistim, ki so njene žrtve, zlasti ranljivim osebam, ženskam in mladoletnikom, pri čemer mora postati boj proti trgovcem z ljudmi prednostna naloga Unije; pozdravlja akcijski načrt Komisije v zvezi s tem in poudarja, da bi moral ta načrt upoštevati potrebo po sodelovanju z državami izvora in tranzita;
49. poudarja, da je boj proti trgovini z ljudmi, zlasti trgovanju z ženskami in otroci, prednostna naloga EU, zaradi česar je treba tej dejavnosti dodeliti primerna finančna sredstva;
50. opozarja, da je skrajni čas za določitev jasnih in konkretnih ciljev, na primer zmanjšanje števila žrtev trgovine z ljudmi v naslednjem desetletju za polovico; vendar meni, da mora biti najpomembnejši cilj, da se ta oblika kaznivega dejanja čim prej v celoti odpravi;
51. priznava, da mnoge ženske, ki so žrtve trgovine z ljudmi, živijo v Uniji kot nezakonite priseljenke, in da večina od njih nima dostopa do pravnega ali socialnega varstva; poziva države članice, naj upoštevajo njihov položaj in v skladu s svojo zakonodajo izboljšajo njihov položaj ali jim pomagajo pri vračanju domov;
52. poudarja, da ti ukrepi ne smejo povzročiti, da bi bile žrtve trgovine z ljudmi izpostavljene napadom ali bi se ogrozili njihovi interesi;
53. opozarja, da nezakonito priseljevanje vključuje prenos velikih količin denarja v roke mafije, ki nadzoruje mreže trgovine z ljudmi ter spodbuja korupcijo, goljufije in izkoriščanje delovne sile priseljencev, ter da je to ovira v boju proti nezakonitemu priseljevanju;
54. je zelo zaskrbljen zaradi dobre organizacije kriminalnih mrež, ki so odgovorne za ladijski prevoz iz Afrike v Evropo, in zaradi nezmožnosti Evrope, da jih prepreči; ladje, ki vozijo v Evropo, so enake velikosti, ponavadi prevažajo trideset ljudi, so enake barve, poganja jih enak motor ter so opremljene s hrano, pijačo in drugimi živili iste vrste in znamke, kar so dejavniki, ki jasno kažejo, da se je kriminaliteta do zdaj izkazala za učinkovitejšo kot skupni ukrepi Skupnosti; je prepričan, da je ta brezobzirna mreža kriva za smrt več sto ljudi, ki so izgubili življenje na morju; poziva Komisijo in Svet, da okrepita svoja prizadevanja v boju proti trgovini z ljudmi;
55. poziva institucije, države članice in Europol, naj se aktivirajo pri izvajanju srednjeročnega akcijskega programa za boj proti trgovini z ljudmi in se pri tem osredotočijo na trgovce, tihotapce in mafijo;
56. upošteva direktivo Sveta št. 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem državljanom tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi, in načrt EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi, ki je bil sprejet decembra 2005, ter pozdravlja skupno deklaracijo afriških držav in EU, ki je bila sprejeta na evropsko-afriški ministrski konferenci o preseljevanju in razvoju 22. in 23. novembra 2006 v Libiji;
57. opozarja na pomemben prispevek skupine strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z ljudmi, ki jo je Komisija ustanovila leta 2003, v zvezi s spremljanjem in priporočili glede politike, ter pričakuje, da se bo njeno delovanje nadaljevalo;
Obravnavanje odobritev
58. opozarja, da so številne države začele izvajati postopek odobritev ali so najavile, da ga bodo začele izvajati, in da ti sklepi po sedanji zakonodaji izhajajo iz diskrecijskih pravic držav članic, vendar pogosto opozarjajo na pomanjkanje ustreznih ukrepov za obravnavanje pojav, ki je del družb večine držav članic, in meni, da bi masovna ureditev statusa nezakonitih priseljencev morala biti enkraten pojav, saj tak ukrep ne odpravi resničnih vzrokov težav;
59. zaveda se, da sprememba politike priseljevanja v eni državi članici lahko vpliva na migracijske tokove in razvoj v drugih državah članicah; meni, da morajo države članice v skladu z načeloma lojalnega sodelovanja in medsebojne solidarnosti pri izmenjavi informacij in izkušenj o najboljših praksah uporabljati vzajemni informacijski sistem (kar zadeva nacionalne ukrepe s področja migracij in azila, ki bi lahko vplivali na druge države članice ali Skupnost), in ugotavlja, da je tak sistem začel delovati leta 2007, kar se je izrazilo na zadnjih zasedanjih Sveta za pravosodje in notranje zadeve;
Obravnavanje glavnega vplivnega dejavnika: nezakonito zaposlovanje
60. pozdravlja predlog direktive, ki ga je predložila Komisija o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (KOM(2007)0249), ter ki zagotavlja zlasti upravne kazni, izključitev iz postopka javnih naročil in, za najhujše kršitve, kazenske sankcije;
61. poziva Unijo in države članice, da sprejmejo odločne ukrepe za boj proti nezakonitemu zaposlovanju priseljencev ter sprejmejo vrsto kazni za delodajalce, spodbujajo inšpekcijske preglede delovnih mest na podlagi človeških in materialnih virov, ki so potrebni za boj proti nezakonitemu zaposlovanju, in pospešujejo ukrepe za zaščito priseljencev;
62. poudarja, da ukrepi proti delu na črno poleg ekonomske in socialne razsežnosti vključujejo tudi psihološko razsežnost; z odpravo nekaterih dejavnikov, zaradi katerih se Evropa zdi privlačna (možnost dela, tudi če v razmerah, ki očitno niso v skladu s temeljnimi pravicami), bi bilo mogoče zmanjšati spodbujanje k priseljevanju v Unijo in skrčiti obseg sive ekonomije v naših gospodarstvih;
63. meni, da se je z ukrepi proti nezakonitemu zaposlovanju vse preveč zamujalo, saj je to eden od glavnih vzrokov nezakonitega priseljevanja in razlog za izkoriščanje;
64. poziva različne Svete, ki so pristojni za to področje, da med obravnavo te direktive okrepijo svoja prizadevanja za usklajevanje;
65. poziva države članice, da strogo izvajajo svoje nacionalne predpise v zvezi z neprijavljenim delom, jih bo treba kmalu uskladiti s prihodnjo direktivo;
66. meni, da si države članice morajo prizadevati za iskanje rešitev za vprašanje nezakonitega zaposlovanja, zlasti na področjih, kjer so zaposleni priseljenci; poziva Komisijo in države članice, da si dejavno prizadevajo za odpravo tega izkoriščanja; ugotavlja, da bi k temu lahko pripomogle informativne kampanje, namenjene delavcem in delodajalcem, da se opozori na negativen vpliv nezakonitega zaposlovanja na nacionalne sisteme socialnega zavarovanja, javne finance, pošteno konkurenco, ekonomske rezultate in delavce; opozarja na pomen vključevanja socialnih partnerjev v tak proces;
Politika vračanja
67. opozarja na odgovornost izvornih in tranzitnih držav v zvezi s ponovnim sprejemom in meni, da bi morala obstajati evropska politika vračanja, ki spoštuje dostojanstvo in telesno nedotakljivost oseb, v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Ženevsko konvencijo;
68. želi, da se predlog direktive o vračanju sprejme med portugalskim predsedovanjem ter da se pravila in pogoji politike vračanja opredelijo na evropski ravni; poudarja pomen učinkovite politike vračanja kot enega od dejavnikov, ki lahko prepreči nezakonito priseljevanje;
69. poziva Komisijo, naj se loti ocene politike vračanja (učinkovitost veljavnih sporazumov vseh držav članic, analiza vzrokov za zaostanke v pogajanjih v zvezi s sporazumi o partnerstvu z zadevnimi tretjimi državami, prakse v državah izvora in tranzita, praktično izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu, vključno z njihovo skladnostjo s temeljnimi pravicami, itd.);
70. poziva Svet in Komisijo, naj glede ponovnega sprejema nezakonitih priseljencev pripravita evropske sporazume z zadevnimi tretjimi državami;
Izboljšanje izmenjave informacij z obstoječimi instrumenti
71. poziva vse zadevne akterje, naj okrepijo izmenjavo informacij in pri tem vsakič, ko je to potrebno, vključijo tudi Frontex in Europol; meni, da je prednostna naloga sodelovanje med uradniki za zvezo za priseljevanje; meni, da je treba Parlament redno obveščati o razvoju in rezultatih spletne mreže ICONet;
Odgovornost prevoznikov
72. meni, da je treba oceniti ukrepe, ki so bili sprejeti na tem področju, zlasti izvajanje direktive 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985[10], in foruma, ustanovljenega leta 2001 in sestavljenega iz predstavnikov držav članic, prometni sektor in človekoljubne organizacije;
* *
73. poziva Komisijo in Svet, naj se udeležita letne razprave v Parlamentu na temo politike priseljevanja Unije; poziva Komisijo, naj ob tej priložnosti predstavi celovito poročilo o priseljevanju v Evropi, vključno s statističnimi podatki;
74. poziva svoj pristojni odbor, naj vzpostavi tesen in reden dialog z organi v nacionalnih parlamentih, ki so pristojni za vprašanja priseljevanja, in še naprej sodeluje z odborom parlamentarne skupščine Sveta Evrope za migracije, begunce in prebivalstvo;
75. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce ter Mednarodni organizaciji za migracije.
- [1] P6_TA-PROV(2007)0xxx.
- [2] Sklepi Evropskega sveta, priloga I, točka III.
- [3] UL C 124 E, 25. 5. 2006, str. 535.
- [4] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0386.
- [5] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0056.
- [6] UL L 283, 14. 10. 2006, str. 40.
- [7] UL L 199, 31. 7. 2007, str. 23.
- [8] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0498.
- [9] UL L 191, 31. 7. 2007, str. 30.
- [10] UL L 187, 10. 7. 2001, str. 45.
OBRAZLOŽITEV
Toda on me je ustavil in je hotel vedeti, kako si zamišljam to drugo življenje. Jaz pa sem mu odvrnil: „življenje, v katerem se bom spominjal sedanjega življenja“.
Albert Camus, Tujec
Na tisoče nezakonitih priseljencev se ne bo nikoli spominjalo življenja v svoji domovini niti boljšega življenja, po katerem so hrepeneli. Utopili so se, ko so hoteli doseči evropsko ozemlje. Njihova smrt, katere podoba neutrudno, mesec za mesecem, prihaja v naše domove, je gotovo najvidnejša in najbolj dramatična podoba nezakonitega priseljevanja in nas opozarja, da mora Evropska unija nujno hitro ukrepati, saj gre za vprašanje njene verodostojnosti in legitimnosti.
Drugi priseljenci uspejo priti s svojimi lastnimi sredstvi preko evropskih mejnih prehodov na letališčih, pristaniščih in na kopnem, kjer postanejo žrtve mafijskih mrež in pristanejo v sivi ekonomiji naše družbe, kjer pristanejo na nečloveške delovne pogoje in prejemajo plačo, ki jim ne zagotavlja dostojnega življenja, ter nimajo nobenih pravic.
Upravljanje teh nezakonitih migracijskih tokov in boj proti njim prav gotovo sodita v najobčutljivejše področje celovite skupne politike priseljevanja, ki ga mora Unija urediti.
Nezakonito priseljevanje pomeni velik politični, gospodarski, demografski in družbeni izziv ter je hkrati preskus, ali je EU zmožna skladno ukrepati tako znotraj kot zunaj svojih meja.
Zaradi različnih plati boja proti nezakonitemu priseljevanju se postavljajo številna vprašanja, za katera Evropska komisija v svojem sporočilu o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav predlaga rešitve in ukrepe, ki so predmet tega samoiniciativnega poročila.
Evropski parlament je opozoril na nujnost splošne strategije na področju priseljevanja, v kateri bodo upoštevani številni vidiki, ki so omenjeni v osnutku resolucije.
V sklepih finskega predsedstva, sprejetih po zasedanju Evropskega sveta 14. in 15. decembra 2006, se je na vprašanje poskušalo odgovoriti z združitvijo različnih elementov splošne evropske politike na področju migracij, ki bi se naj v tem letu začeli uresničevati z ukrepi, ki zadevajo sodelovanje in mednarodni dialog s tretjimi državami, sodelovanje med državami članicami na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju, upravljanje mej Unije, zakonito migracijo, vključevanje zakonitih priseljencev, izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema do konca leta 2010 in ustrezna finančna sredstva.
Opozoriti je treba, da se na tej stopnji še vedno razlikujejo postopki odločanja pri nezakonitem priseljevanju, za katerega velja soodločanje in odločanje s kvalificirano večino od začetka izvajanja premostitvene klavzule člena 67 PES 1. januarja 2005, in pri zakonitem priseljevanju, ki v veliki meri ostaja v pristojnosti držav članic. Parlament se je že večkrat izrekel za razširitev postopka soodločanja, ki bi povečal skladnost politike priseljevanja. V resoluciji, ki jo je Parlament sprejel 7. junija 2007, o nadaljevanju ustavnega procesa (na osnovi poročila Baróna Crespa in Broka v okviru Odbora za ustavne zadeve) je ponovno poudarjeno, da mora Unija imeti moč, da zagotovi izvajanje skladne migracijske politike.
Medsebojni vplivi med zakonitim in nezakonitim priseljevanjem so še posebej številni. Tako lahko restriktivna politika zakonitega priseljevanja poveča nezakonito priseljevanje, s katerim se okoriščajo mreže tihotapcev in trgovcev z ljudmi in katerega poti proti Evropi se menjajo glede na politiko držav članic.
Ocena vsebine sporočila Komisije
Poročevalec želi posredovati nekaj komentarjev o prednostnih nalogah v sporočilu Komisije ob upoštevanju izsledkov obravnave 30. januarja 2007, razvoja dogodkov in predvidenih ali sprejetih ukrepov v prvi polovici leta. Njegovi komentarji dopolnjujejo delovni dokument, ki je bil predložen na obravnavi.
- Sodelovanje s tretjimi državami
Zaradi številnih razsežnosti vprašanja priseljevanja je med drugim potrebno tesno sodelovanje z vsemi zadevnimi tretjimi državami.
Ministrski konferenci v Rabatu in Tripoliju leta 2006 (na katerih sta Evropski parlament zastopala predsednik Cavada in poročevalec) sta bili zametek potrebnega dialoga med državami izvora ter državami članicami EU, ki so cilj priseljevanja. S tem dialogom je treba vzpostaviti resnično partnerstvo s temi državami in temelje skupnega razvoja.
Glede boja proti nezakonitemu priseljevanju mora omogočiti vzpostavitev ali izboljšanje izvajanja sporazumov o ponovnem sprejemu. Posebno pozornost je treba nameniti izvajanju člena 13 sporazuma iz Cotonouja, ki se nanaša na ponovni vstop in okrepitev postopkov dialoga, ki jih predvideva sporazum. Prav tako je treba razviti zmogljivosti držav izvora in tranzita pri upravljanju izseljevanja, da ga bodo lahko nadzorovale z ustreznimi institucijami in sredstvi (ustrezni javna uprava in zakonodaja, usposabljanje in oprema mejnih straž in policijskih enot za boj proti trgovcem z ljudmi itd.).
Dialog se mora nadaljevati in dati ustrezne rezultate. Julija 2007 bo v Belgiji potekal svetovni forum o migracijah in o razvoju, ki se ga Parlament mora udeležiti.
- Varne meje – skupno upravljanje zunanjih mej
Nadzor nad mejami je nedvomno prvi pogoj za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Brez njega namreč ni verodostojne politike. Frontex mora prejeti potrebna sredstva za svoje delovanje, države članice pa morajo držati obljubo in operacije podpreti s svojimi logističnimi sredstvi in kadri. Frontex mora biti tudi zmožen usklajevati razporeditev skupnih nadzornih enot, ki na najbolj izpostavljenih območjih delujejo vse leto. Poročevalec pozdravlja ustanovitev enot za hitro posredovanje (RABIT) in želi, da bi začele čim prej delovati.
Nadzor nad mejami je treba izvajati na način, da se bo pri sprejemu oseb spoštovalo njihovo dostojanstvo in še zlasti, da se bo dosledno spoštovalo pravico do azila in nevračanja.
- Varne potne listine in identifikacijski dokumenti
Komisija zaupa v razvoj biometričnih orodij za večjo varnost dokumentov. Takšen razvoj je koristen, vendar mora spoštovati varstvo podatkov v skladu z direktivo 95/46/ES za dejavnosti, ki sodijo v prvi steber. Kar zadeva dejavnosti iz tretjega stebra, je Parlament že večkrat poudaril potrebo po sprejetju posebnega okvirnega sklepa (glej poročilo o predlogu Martine Roure). Ustrezno varstvo osebnih podatkov je predpogoj za vzpostavitev sistema avtomatskega nadzora nad vstopi na ozemlje Unije in odhodi z njega, kot je to omenjeno v zaključkih predsedstva decembra. Poročevalec pričakuje, da bo Komisija posredovala vse koristne informacije o projektih s tega področja.
- Boj proti trgovini z ljudmi
Pri izvajanju srednjeročnega akcijskega programa v boju proti trgovini z ljudmi je treba aktivirati institucije EU in države članice ter vsa potrebna sredstva. Prispevek Europola in vsa druga orodja pravosodnega in policijskega sodelovanja v Evropi so nujni.
Boj proti trgovini z ljudmi je treba usmeriti proti trgovcem in tihotapcem z ljudmi in kriminalnim organizacijam, ki imajo od tega dobiček, za vsako ceno pa se je treba izogniti temu, da bi bile napadene ali prizadete žrtve trgovine.
- Obravnavanje odobritev
Kot opozarja Komisija, ti sklepi po sedanji zakonodaji izhajajo iz diskrecijskih pravic držav članic. Za odobritve so se odločile, se odločajo in se bodo odločale številne države. Primer Španije se je obširno komentiral po vsej Evropi, včasih zelo pozitivno, zlasti v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj, in pogosto negativno. Poročevalec meni, da je potrebnih nekaj pojasnil: španska vlada je jasno napovedala, da bo odobritev enkratna, kar bo preprečilo učinek množičnega priseljevanja. Cilj takšne selektivne in enkratne ureditve, ki se je izkazala za zelo obširno, je bil najti konkretno in učinkovito rešitev problema na stotine tisoče ljudi brez dokumentov, ki so se nahajali na španskem ozemlju, jim podeliti pravice in dolžnosti ter skrčiti obseg sive ekonomije. Odobritev je bila tako mogoča le na podlagi pogodbe o delu, s čimer se je v gospodarstvu zadovoljilo potrebe po delovni sili. Takšna politika, ki je plod predhodnega sporazuma z delodajalci, sindikati in predstavniki civilne družbe, je v španski gospodarski sistem prispevala 700 000 zakonitih delavcev. Ukrep, ki ga je sprejela španska vlada, je bil nedavno dopolnjen s celovitim načrtom vključitve priseljencev v špansko družbo, kateremu je bilo dodeljeno več kot 2 milijardi EUR za obdobje 2007–2010.
Po drugi strani je poročevalec v skladu z načeloma lojalnega sodelovanja in solidarnosti zadovoljen, da bo vzajemni informacijski sistem (kar zadeva nacionalne ukrepe s področja migracij in azila, ki bi lahko vplivali na druge države članice ali Skupnost) začel delovati leta 2007 in da sta Nizozemska in Nemčija na zadnjih zasedanjih Sveta za pravosodje in notranje zadeve obvestili druge države članice o svoji nameri množičnih odobritev. Komisija bi morala posredovati natančne podatke o študiji, ki jo namera izvesti v zvezi s tem vprašanjem.
- Obravnavanje glavnega vplivnega dejavnika: nezakonito zaposlovanje
Poročevalec odobrava dejstvo, da je v sporočilu Komisije nezakonito zaposlovanje eden najbolj razčlenjenih vprašanj. Šele sedaj se uvajajo ukrepi v zvezi z enim glavnih vzrokov nezakonitega priseljevanja in zgoraj omenjenega učinka množičnega priseljevanja. Predlogi, ki jih je napovedala Komisija glede usklajenih sankcij držav članic proti delodajalcem, ki zaposlujejo delavce na črno (izključitev iz javnih naročil, kazenske sankcije, plačilo stroškov vrnitve…), gredo v pravo smer.
V nasprotju s populistično predstavo, da gredo priseljenci in nezaposlenost z roko v roko, je treba poudariti, da priseljenci ponavadi delajo na delovnih mestih, ki jih evropski državljani zavračajo, zlasti v gradbeništvu, kmetijstvu in gospodinjskih storitvah. Poleg tega sprejmejo najslabše delovne pogoje in najnižje plače, hkrati pa zunaj vsakršnega pravnega okvira pomembno prispevajo k delovanju določenih gospodarskih sektorjev (še posebej sezonskega dela).
Boj proti delu na črno vsebuje pomemben psihološki vidik: pri poskusu odpravljanja dejavnikov, zaradi katerih se ljudje želijo preseliti v Evropo (možnost zaposlitve, četudi v pogojih, ki ne spoštujejo temeljnih pravic), se poskuša zmanjšati spodbujanje k odseljevanju ter skrčiti obseg sive ekonomije v naših gospodarstvih.
- Politika vračanja
Pomembno je, da Parlament, kakor hitro je mogoče v prvi obravnavi, sprejme stališče o predlagani direktivi Komisije. Poročevalec obžaluje dejstvo, da je delo Sveta očitno zaustavljeno in da sprejetje direktive o „vračanju” ni na seznamu prednostnih nalog nemškega predsedstva.
Kot je poudaril Parlament, je treba v skladu s pravom na evropski ravni opredeliti pravila in pogoje politike vračanja. Sprejetje te direktive na osnovi poročila kolega Webra je torej potrebno za osnovno izvajanje politike.
Koristno bi bilo, če bi se Komisija lotila ocene politike vračanja (učinkovitost veljavnih sporazumov, analiza vzrokov za zaostanke v pogajanjih itd.).
- Izboljšanje izmenjave informacij z obstoječimi instrumenti
Številni zadevni akterji morajo bistveno povečati izmenjavo informacij, pri čemer morajo vsakič, ko je to potrebno, vključiti tudi Frontex in Europol. Prednostna naloga je tudi sodelovanje med uradniki za zvezo za priseljevanje. Parlament bi bilo treba redno obveščati o izmenjavi teh informacij (na primer informacij na spletni mreži ICONet) in njenih rezultatih.
- Odgovornost prevoznikov
Zdi se potrebna ocena uvedenih ukrepov, še posebej izvajanja direktive 2001/51/ES. Komisija se sklicuje na forum, ki je bil ustanovljen leta 2001 in v katerem so predstavniki držav članic, prometnega sektorja in človekoljubnih organizacij.
Zaključek
Poročevalec želi poleg navedenih prvih komentarjev poudariti še sledeče:
- da je nezakonito priseljevanje evropski izziv, ki ga je treba na evropski ravni obravnavati usklajeno in v duhu solidarnosti, skupne odgovornosti, preglednosti in vzajemnega zaupanja med državami članicami. Solidarnost je potrebna zlasti z območji na jugu in vzhodu Unije, ki se soočajo z največjim številom nezakonitih priseljencev;
- da je treba izvajati premostitveno klavzulo člena 67 PES, s katero bo politika priseljevanja EU bolj skladna in učinkovita;
- da je odgovor na raznolikost problemov, ki jih jasno odraža sporočilo Komisije, splošni pristop, ki naj ga zaznamuje:
· učinkovit nadzor meja, s humanimi razmerami pridržanja in v skladu s pravom,
· tesno sodelovanje z državami izvora in tranzita, ki vključuje tudi nadzor na mejah teh držav in izvajanje sporazumov o ponovnem sprejemu,
· politika skupnega razvoja, ki s finančno pomočjo in podporo konkretnim projektom odpravlja vzroke za izseljevanje iz teh držav, ter večji poudarek na najboljših praksah, ki se jih je izvajalo v zadnjih letih,
· odločen boj proti delu na črno v Evropi,
· podrobna študija dejavnikov, ki povzročajo nezakonito priseljevanje, in vpliva, ki ga lahko imajo podnebne spremembe na migracijske tokove,
· uporaba razpoložljivih proračunskih sredstev, ki morajo biti bistveno višji od preteklih let.
Poročevalec želi na koncu poudariti, če je to sploh potrebno, da se nezakonitih priseljencev ne sme enačiti s storilci kaznivih dejanj, saj tvegajo svoja življenja, da bi v Evropi našli svobodo in sredstva za preživetje. Politiki so dolžni na to opozoriti državljane ter voditi celovito, skladno in učinkovito politiko v boju proti nezakonitemu priseljevanju.
MANJŠINSKO MNENJE
Predlog zavračamo iz naslednjih razlogov:
- Pred vzpostavitvijo ukrepov za boj proti nezakonitemu priseljevanju bi EU morala začeti izvrševati učinkovito evropsko politiko zakonitega priseljevanja, ki vzpostavlja zakonite poti za vstop v EU. Ukrepi, ki jih v skladu s sporočilom Komisije sedaj izvršujejo države članice, temeljijo na represivnem pristopu in po poročilih niso uspešni pri doseganju prvotnih ciljev.
- Predlog spodbuja dejavnosti agencije Frontex, ki so zelo nezadovoljive tako kar zadeva učinke kot tudi finančne stroške. Zato menimo, da se je strategija agencije Frontex pričela izvrševati izključno na temelju propagande.
- Ostro nasprotujemo politiki EU o ponovnem sprejemu, kot jo je določil sporazum iz Cotonouja in kot jo spodbuja predlog, saj migrantom niso zagotovljene zadostna pravna jamstva.
- Predlog posredno priznava upravno pridržanje za migrante. Ostro nasprotujemo pridržanju kot sredstvu za boj proti nezakonitemu preseljevanju. Kot so izkusili poslanci med svojimi obiski različnih centrov za pridržanje, so to strukture, v katerih so pogosto kršene človekove pravice in temeljna svoboščine.
MNENJE Odbor za zunanje zadeve (17.4.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav
(2006/2250(INI))
Pripravljavec mnenja: Ioannis Kasoulides
POBUDE
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da je Evropska unija (EU) pod nenehnim pritiskom zaradi nezakonitega priseljevanja, ki vodi v humanitarne krize, trgovanje z ljudmi ter izkoriščanje ljudi in izgubo življenj;
2. izraža prepričanje, da je učinkovit boj proti nezakonitemu priseljevanju mogoče zagotoviti le v okviru skupne evropske migracijske politike, ki vključuje evropsko politiko o migracijah in razvoju; pozdravlja sporočilo Komisije o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav;
3. opozarja, da nezakonito priseljevanje zadeva vse države članice in da bi morala biti EU solidarna s tistimi državami članicami, ki sprejmejo nesorazmerno veliko število nezakonitih priseljencev;
4. verjame, da bi si morala strategija zunanje razsežnosti prizadevati za krepitev vpliva EU na globalne migracijske procese ter združevati varovanje zunanjih meja in boj proti trgovini z ljudmi s poglabljanjem sodelovanja s tretjimi državami na področju upravljanja migracij, kar bi imelo za namen, da se v državah izvora ublažijo dejavniki, ki spodbujajo k migraciji, in da se priseljevanje usmeri na zakonite poti; podpira prodorno izvajanje globalnega pristopa k vprašanju migracij, ki ga je decembra 2005 sprejel Evropski svet, in pa tudi ukrepov, ki jih je Evropski svet sprejel decembra 2006;
5. poudarja, da morajo biti vsi ukrepi za boj proti nezakonitemu priseljevanju, ki jih sprejme EU sama ali v sodelovanju s tretjimi državami, v skladu s temeljnimi človeškimi pravicami in ne smejo odrekati dostopa do mednarodne zaščite beguncem, ki to potrebujejo;
6. poziva države članice, naj zagotovijo vsa potrebna tehnična, logistična in finančna sredstva ter osebje za krepitev operativnih zmogljivosti agencije FRONTEX in naj poglobijo sodelovanje pri upravljanju meja med državami članicami, ki je usmerjeno v reševanje življenj na morju, spopadanje z nezakonitim priseljevanjem, boj proti trgovini z ljudmi in zagotavljanje hitre pomoči državam članicam, ki se soočajo z izrednimi razmerami, povezanimi z množičnim priseljevanjem;
7. poudarja, da je boj proti trgovini z ljudmi, zlasti trgovanju z ženskami in otroci, prednostna naloga EU, zaradi česar je treba tej dejavnosti dodeliti primerna finančna sredstva;
8. poziva, naj imajo vprašanja v zvezi z nezakonitim priseljevanjem prednost v odnosih Evropske unije s tretjimi državami, zlasti z državami izvora in/ali tranzita nezakonitih priseljencev;
9. poziva Komisijo in Svet, naj z državami izvora in tranzita razvijeta partnerstva o upravljanju migracij, ki bodo vključevala krepitev institucij in zmogljivosti, tehnično pomoč, zagotovila o spoštovanju mednarodnega prava, obveznosti ponovnega sprejema, boj proti mafijskim skupinam, ki so specializirane za trgovanje z ljudmi, kampanje informiranja ter kvote za zakonito priseljevanje; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu z državami izvora in tranzita za tokove nezakonitih priseljencev;
10. obžaluje, da se EU še vedno srečuje z ovirami, ki preprečujejo učinkovito vračanje nezakonitih priseljencev, ter poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta operacijski sistem, s katerim bi se potne listine EU pridobile pravočasno in bi bile sprejemljive za tretje države;
11. poziva Komisijo, naj sprejme vse ustrezne ukrepe za širjenje virov informacij, ki so na voljo v državah izvora in ki zadevajo možnosti zakonitega priseljevanja v EU in s tem povezane pogoje;
12. poziva tiste države članice EU, ki še niso podpisale sporazumov o ponovnem sprejemu, naj v zvezi s tem čim prej sprejmejo vse potrebne ukrepe;
13. podpira načrt, s katerim želi Komisija v evropski sosedski politiki okrepiti vidik upravljanja migracij, in poziva, da se na področju migracij okrepi sodelovanje na regionalni ravni v južnem in vzhodnem sosedstvu EU;
14. opozarja, da še posebej sredozemske in vzhodne sosede EU sprejmejo večino priseljencev, ki so prvotno namenjeni v Evropo; meni, da je bistveno zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic teh priseljencev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti pravicam mladoletnikov brez spremstva; poudarja, da mora EU okrepiti svoje sodelovanje z vsemi sredozemskimi partnerskimi državami v zvezi z upravljanjem migracijskih tokov in da jim mora zagotoviti podporo pri boju z nezakonitimi migracijami; poudarja pomen krepitve vezi med državami severne in podsaharske Afrike ter z izvornimi azijskimi državami;
15. poziva Komisijo in Svet, naj si še naprej prizadevata za razvoj regionalnih programov zaščite v sodelovanju z državami izvora in tranzita ter naj obvestita Parlament o izkušnjah, pridobljenih v pilotskih projektih, ki so bili izpeljani doslej; v tej zvezi pozdravlja, da je Komisija ob podpori Francije in Španije podpisala sporazum o sodelovanju z Malijem za odprtje prvega središča za obveščanje o migracijah in upravljanje z njimi v tej državi;
16. je prepričan, da je eden od osrednjih elementov učinkovitega nadzora nad nezakonitim priseljevanjem soočanje z dejavniki, ki ljudi spodbujajo k zapuščanju domačih držav, vključno s večjo zavezo EU reševanju sporov, učinkoviti razvojni pomoči prek obsežnih naložb v zdravstvo in izobraževanje ter izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja; je prepričan, da države članice ne bi smele sprejemati nacionalnih ukrepov za urejanje položaja nezakonitih migrantov, ker to povzroča učinek pritegnitve; poziva Komisijo, naj okrepi dialog EU-Afrika o razvoju in migracijah, vključno s trgovinsko in kmetijsko politiko;
17. poziva države članice EU, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe v okviru nove strategije za Afriko, ki jo je Komisija sprejela za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja v skladu s časovnim razporedom, ki so ga določili ZN;
18. podpira odpiranje zakonitih poti za priseljevanje; poudarja, da bi bilo treba stopnjevati prizadevanja za krepitev krožnih migracij, da se izničijo negativni učinki bega možganov iz držav izvora; meni, da so takšna prizadevanja bistven del dvostranskih odnosov z državami izvora;
19. poudarja pomen uvajanja posebnih standardov za zaščito žensk, otrok in invalidov;
20. se zavzema za spodbujanje tesnejših finančnih vezi z državami izvora, vključno s preglednejšim, zanesljivejšim in cenejšim sistemom nakazovanja na mednarodnih finančnih trgih; meni, da je takšen sistem bistven korak v smeri spodbujanja proizvodnih naložb v državah izvora, pa tudi pomemben del boja proti financiranju organiziranega kriminala;
21. poziva Komisijo in Svet, naj natančno in redno preverjata sodelovanje, ki ga tretje države namenjajo EU na področju nezakonitega priseljevanja, in s tem v zvezi opozarja na pomembnost mehanizma spremljanja in vrednotenja tretjih držav na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju, ki ga je leta 2003 Svet oblikoval na zahtevo Evropskega sveta v Solunu;
22. prosi Komisijo, naj razišče možnosti za učinkovitejše sodelovanje z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije ter z zadevnimi nevladnimi organizacijami; pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet decembra 2006 dosegel dogovor o podpori prvemu srečanju svetovnega foruma o mednarodnih migracijah in razvoju, ki bo julija 2007 v Bruslju, in poziva, naj bo Evropski parlament vključen v priprave na svetovni forum in naj bo tam zagotovljeno njegovo sodelovanje.
POSTOPEK
Naslov |
Prednostne naloge politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav |
||||||
Št. postopka |
|||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFET |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
Ioannis Kasoulides |
||||||
Obravnava v odboru |
27.2.2007 |
12.4.2007 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
12.4.2007 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 1 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Christopher Beazley, Panagiotis Beglitis, Michael Gahler, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Georgios Karatzaferis, Bogdan Klich, Eugen Mihăescu, Francisco José Millán Mon, Cem Özdemir, Ioan Mircea Paşcu, Tobias Pflüger, Bernd Posselt, Jacek Saryusz-Wolski, Gitte Seeberg, Marek Siwiec, Konrad Szymański, Antonio Tajani, Jan Marinus Wiersma |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, Glyn Ford, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Aloyzas Sakalas |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Wiesław Stefan Kuc, Marcin Libicki |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||
MNENJE Odbora za razvoj (1.3.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav
(2006/2250(INI))
Pripravljavec mnenja: Manolis Mavrommatis
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja sporočilo Komisije o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav kot korak v pravo smer, da se v dogovoru s sosednjimi državami oblikuje strategija EU za učinkovito upravljanje migracijskih tokov, z dolgoročnim ciljem skupne politike EU na tem področju;
2. pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet 14. in 15. decembra 2006 ponovno potrdil potrebo po celoviti evropski migracijski politiki, ki bo temeljila na solidarnosti med državami članicami, partnerstvu s tretjimi državami ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in da je dosegel dogovor o konkretnih ukrepih, ki jih je treba v skladu s temi usmeritvami sprejeti v letu 2007;
3. vendar meni, da celovita evropska migracijska politika zahteva razširitev odločanja po postopku soodločanja pri katerem sodeluje Parlament in z glasovanjem s kvalificirano večino v Svetu na druga področja, kot sta zakonito priseljevanje ali integracija državljanov tretjih držav, in sicer v skladu s členom 67 Pogodbe o ES, kot je leta 2004 načrtovalo nizozemsko predsedstvo v Svetu; poziva Svet, naj ukrepa v skladu z navedenim;
4. poziva Evropsko unijo, naj se bori proti nezakonitim migracijam, tako da se spoprime s temeljnimi vzroki množičnih migracij, da se bori proti revščini in spodbuja razvoj, gospodarsko rast, dobro upravljanje in socialno kohezijo v izvornih državah;
5. kot primer dobre prakse opozarja na dejstvo, da so nekatere države članice podpisale sporazume o sodelovanju na področju priseljevanja z različnimi afriškimi državami, v katerih se prepoznava povezava med migracijami in razvojem; spodbuja države članice in Komisijo, naj okrepijo sodelovanje in nadaljujejo z razvojem tovrstnih programov;
6. poziva države članice EU, naj svojo politiko o nezakonitih migracijah izvajajo popolnoma v skladu s temeljnimi človekovimi pravicami, zlasti z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
7. poudarja, da je treba boj proti trgovini z ljudmi, še posebej z mladoletniki brez spremstva, in vsem oblikam suženjstva, ki so povezane z nezakonitimi migracijami, izvajati kot prednostno nalogo EU ter da je treba tem ukrepom nameniti ustrezna finančna in politična sredstva; meni, da bi morale države članice podpisati in spoštovati ustrezne mednarodne konvencije, med katere sodijo protokol ZN za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, konvencija Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi, konvencija ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in konvencija ZN o otrokovih pravicah;
8. poziva EU in afriške države, naj izvajajo skupni akcijski načrt Afrike in EU za boj proti trgovini z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, pri čemer naj še posebej spodbujajo sodelovanje med državami izvora in tranzita ter namembnimi državami, ko gre za pomoč žrtvam ter njihovo identifikacijo, zaščito, vračanje in ponovno vključevanje v družbo, ter naj v zadevnih državah spodbujajo kampanje osveščanja o nevarnostih nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi;
9. pozdravlja začetek programa EU za migracije in razvoj v Afriki, ki ima v izhodišču na voljo 40 milijonov EUR, namenjenih ustvarjanju novih delovnih mest v Afriki, in prosi Komisijo, naj poskrbi za več informacij o načinih delovanja v praksi; s tem v zvezi pozdravlja sporazum o sodelovanju, ki ga je ob podpori Španije in Francije Komisija podpisala z Malijem, njegov namen pa je odpreti prvo središče za obveščanje o migracijah in upravljanje z njimi, ki bo ustanovljeno s financiranjem iz tega programa;
10. poudarja potrebo po sodelovanju med izvornimi državami in namembnimi državami v boju proti nezakonitim migracijam ter meni, da je partnerstvo AKP-EU na podlagi 13. člena cotonoujskega sporazuma še posebej primeren okvir za pripravo skupnih odgovorov na vprašanje migracije;
11. poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z izvornimi državami vlagajo sredstva v kampanje obveščanja v državah, od koder prihajajo nezakoniti priseljenci, da bi ljudi opozorili na fizična tveganja in nevarnosti nezakonitih migracij in na marginalizacijo, ki sledi v namembnih državah; meni, da bi bilo treba pri takšnih kampanjah obveščanja uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, kot so množični mediji, lokalne radijske postaje in televizijski programi;
12. pozdravlja dejstvo, da je Evropski svet 14. in 15. decembra 2006 dosegel soglasje o zagotavljanju nadaljnjih korakov glede na zaključke dialoga ZN na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju septembra 2006, pri čemer bo izrednega pomena prvi svetovni forum o mednarodnih migracijah in razvoju, ki bo predvidoma potekal julija 2007 v Belgiji, ter poziva EU, naj zagotovi močno zastopstvo na svetovnem forumu, na katerem bo EU prevzela vodilno vlogo pri uvrščanju vprašanj migracij in razvoja na dnevni red; meni, da mora biti Parlament vključen v pripravljanje prispevka EU za svetovni forum in biti na forumu ustrezno zastopan;
13. opozarja Komisijo, da se – v skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006, ki vzpostavlja finančni instrument za razvojno sodelovanje[1] – vsaj 90 % izdatkov, predvidenih v tematskih programih, oblikuje tako, da izpolnjuje merila za uradno razvojno pomoč, ki jih je določila Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)/Odbor za razvojno pomoč (DAC);
14. upošteva direktivo Sveta št. 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi[2], in načrt EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za preprečevanje in boj proti trgovini z ljudmi[3], ki je bil sprejet decembra 2005, ter pozdravlja skupno deklaracijo afriških držav in EU, ki je bila sprejeta na ministrski konferenci EU–Afrika o migracijah in razvoju 22. in 23. novembra 2006 v Libiji;
15. poziva EU in države članice, naj postanejo pogodbenice protokola ZN proti tihotapljenju migrantov po kopnem, zraku in morju ter protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi;
16. poziva države članice, naj v svoje migracijske politike vključijo visoko raven zdravstvenega varstva priseljencev, tako da zagotavljajo preventivno varstvo in zdravniško oskrbo.
POSTOPEK
Naslov |
Prednostne naloge politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav |
||||||
Številka postopka |
|||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||
Mnenje pripravil |
DEVE |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Manolis Mavrommatis |
||||||
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
30.1.2007 |
28.2.2007 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
28.2.2007 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
30 1 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrietus van den Berg, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Corina Creţu, Nirj Deva, Koenraad Dillen, Hélène Goudin, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Miguel Portas, Horst Posdorf, Toomas Savi, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Luis Yañez-Barnuevo García, Anna Záborská |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Fiona Hall, Alain Hutchinson, Jan Jerzy Kułakowski, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Atanas Paparizov, Anne Van Lancker, Ralf Walter |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Elena Valenciano Martínez-Orozco |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
12.9.2007 |
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
[51] [2] [0] |
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Alfredo Antoniozzi, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Roger Knapman, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Esther De Lange, Henrik Lax, Roselyne Lefrancois, Sarah Ludford, Jaime Mayor Oreja, Dan Mihalache, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Søren Bo Søndergaard, Károly Ferenc Szabó, Vladimir Urutchev, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka |
||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Inés Ayala Sender, Edit Bauer, Simon Busuttil, Gérard Deprez, Iratxe García Pérez, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Metin Kazak, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Hubert Pirker, Antonio Tajani |
||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Iles Braghetto, Kyriacos Triantaphyllides |
||