POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo

18.9.2007 - (2007/2126(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Jelko Kacin

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo

(2007/2126(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Jelko Kacin v imenu skupine ALDE, o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo (B6-0202/2007),

–   ob upoštevanju svoje resolucije s16. septembra 2004 o nadlegovanju manjšin v Vojvodini[1] in svoje resolucije z 29. septembra 2005 o zaščiti večnarodnosti v Vojvodini,

–   ob upoštevanju končnega poročila misije za ugotavljanje dejstev v Vojvodini (2. marec 2005),

–   ob upoštevanju, da se Republiki Srbiji po referendumu v Črni gori 21. maja 2006, na katerem je bila izglasovana neodvisnost, priznava nasledstvo državne skupnosti Srbije in Črne Gore,

–   ob upoštevanju nove srbske ustave, ki je bila sprejeta s splošnim referendumom 28.-29. oktobra 2006,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Srbije za leto 2006 z dne 8. novembra 2006,

–   ob upoštevanju, da je 14. decembra 2006 Srbija pristopila k Natovemu programu partnerstva za mir,

–   ob upoštevanju izida parlamentarnih volitev v Srbiji 21. januarja 2007,

–   ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča v zadevi Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni gori z dne 26. februarja 2007,

–   ob upoštevanju mnenja Beneške komisije Sveta Evrope št. 405/2006 z 19. marca 2007 o srbski ustavi,

–   ob upoštevanju, da je bila 15. maja 2007 oblikovana nova srbska vlada,

–   ob upoštevanju petih osrednjih ciljev nove srbske vlade, ki jih je predstavila 15. maja 2007,

–   ob upoštevanju, da so se 13. junija 2007 znova začela pogajanja o stabilizacijsko–pridružitvenem sporazumu med EU in Srbijo,

–   ob upoštevanju sklepov o zahodnem Balkanu, ki jih je sprejel Svet za splošne zadeve 12. februarja in 18. junija 2007,

–   ob upoštevanju poročila glavne tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo varnostnemu svetu Združenih narodov z 18. junija 2007 o sodelovanju Srbije s sodiščem,

–   ob upoštevanju izmenjave mnenj z glavno tožilko Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo na seji odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve 26. junija 2007,

–   ob upoštevanju sporazuma med EU in Srbijo o ustreznem uveljavljanju lastninskih pravic za zagotavljanje politične in gospodarske stabilnosti,

–   ob upoštevanju člena 114(3) in člena 90 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6-0325/2007),

A. ker je prihodnost Srbije v Evropski uniji,

B.  ker je Srbija pomemben dejavnik za stabilnost in blaginjo v regiji, pri čemer možnosti za članstvo v EU predstavljajo pomembno spodbudo za reforme,

C. ker je Srbija podpisnica Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) in se je nedavno spet začela pogajati glede stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; ker bo Srbija k Svetovni trgovinski organizaciji morda pristopila pred letom 2008,

D. ker sedemdeset odstotkov Srbov, ki so oddali glase, podpira članstvo v EU in je dve tretjini državljanov glasovalo za stranke, ki sodijo v demokratični tabor,

E.  ker ima Srbija novo vlado, ki je evropsko usmerjena in zagovarja reforme,

F.  ker lahko služi uspešna ponovna vključitev Srbije v pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu kot dodatni primer pozitivnih sprememb na zahodnem Balkanu, na katere je med drugimi vplivala EU,

G. ker so potrebna nova in resnična prizadevanja za odpravljanje preteklega nacionalističnega odnosa, ki je v Srbiji povzročal nestrpnost, ksenofobijo in antisemitizem,

H. ker je srbsko gospodarstvo v letu 2006 zabeležilo visoko rast (približno 5,8 %) in večji delež neposrednih tujih naložb; ker kljub temu zbujata skrb javni finančnim primanjkljaj, ki se še naprej veča, in visoka stopnja brezposelnosti (približno 20,9 % v letu 2006),

I.   ker je korupcija v Srbiji še vedno resna težava in ker znaša indeks mednarodne organizacije Transparency International za zaznavo korupcije v letu 2006 za Srbijo 3,0 (na lestvici od 0, tj. zelo razširjena korupcija, do 10, brez korupcije),

J.   ker sta bila dva obtoženca za vojne zločine, ki ju išče Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo , nedavno aretirana in izročena v Haag, štirje pa so še vedno na begu, med njimi tudi Ratko Mladić in Radovan Karadžić,

K. ker srbska javnost ni dovolj obveščena o razsežnostih zločinov, ki so bili zagrešeni med nedavnimi vojnami, še posebej v Srebrenici,

L.  ker so vojne v Jugoslaviji korenito spremenile družbeno strukturo v Srbiji in med drugim sprožile izselitev velikega števila pripadnikov politične in intelektualne elite, priseljevanje beguncev in notranje razseljenih oseb ter vrnitev vojnih veteranov, ki so doživeli travme zaradi nasilja v devetdesetih letih,

M. ker je razpad Jugoslavije povzročil daljnosežno kulturno izgubo in omejil obzorja prebivalcev v Srbiji, ki se morajo sprijazniti tudi z vsemi posledicami izgube ozemlja,

1.  meni, da zasluži Srbija posebne pohvale za mirno rešitev vrste zahtevnih izzivov v zadnjem letu, vključno z razdružitvijo državne skupnosti Srbije in Črne gore, poštenimi in svobodnimi parlamentarnimi volitvami ter oblikovanjem nove vlade z evropsko usmerjenim konceptom delovanja;

2.  pozdravlja nadaljevanje pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med srbsko vlado in EU po trinajstmesečni prekinitvi; spodbuja obe strani, da pohitita s pogajanj in storita vse potrebno, da bi se izognili tehničnim zamudam v vmesnem obdobju med parafiranjem in podpisom sporazuma, do katerega bi tako lahko prišlo pred koncem leta 2007; meni, da je podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma pomemben korak k pristopu k EU;

3.  pozdravlja željo srbske vlade po sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, ki omogoča nadaljnje sodelovanje z EU;

4.  čestita Srbiji za njen nedavni napredek pri sodelovanju z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, kar je omogočilo nadaljevanje pogajanj o stabilizacijsko–pridružitvenem sporazumu ter je dalo glavni tožilki sodišča Carli del Ponte možnost, da pozitivno oceni sodelovanje Srbije s sodiščem; pozdravlja aretacijo Zdravka Tolimira in Vlastimira Đorđevića in njuno izročitev v Haag, zagotovitev predsednika vlade Koštunice Carli del Ponte, da se bodo verjetno izvedle še druge aretacije (vključno z aretacijo nekdanjega generala bosanskih Srbov Ratka Mladića), ter oblikovanje novih struktur, ki so namenjene centralizaciji vseh dejavnosti za prijetje obtožencev na begu, vključno z večjo preglednostjo nad delovanjem nacionalnega varnostnega sveta; pozdravlja sodelovanje med oblastmi Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore pri omogočanju nedavnih izročitev v Haag;

5.  opozarja Srbijo, da je dosledno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo pogoj za podpis stabilizacijsko–pridružitvenega sporazuma ter da bi moralo privesti do aretacije in izročitve vseh preostalih obtožencev za vojne zločine, pri čemer ugotavlja, da nedavne aretacije dokazujejo, da so srbske oblasti obtožence sposobne najti in prijeti; poudarja, da popolno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ni le mednarodna obveznost, ampak tudi bistven korak na poti k doseganju trajne sprave v regiji; zato poziva srbski parlament, naj izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz sodbe Meddržavnega sodišča, ter sprejme deklaracijo, s katero obsoja genocid v Srebrenici;

6.  verjame, da je treba glede na časovni razpored delovanja Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo, ki namerava zaključiti sojenja do leta 2008, razmisliti o podaljšanju njegovega mandata, če bodo obtoženci za vojne zločine aretirani po tem datumu;

7.  ugotavlja, da sporazumni dogovor z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju junija 2007 Evropski uniji omogoča obnovitev pravne podlage za do leta 2009 in vzpostavlja potrebne institucionalne temelje za prihodnje širitve ter omogoča EU in Srbiji, da dinamično izvedeta pristopni proces na podlagi razvoja in dosežkov Srbije;

8.  je mnenja, da bo rešitev vprašanja glede statusa Kosova utrdila stabilnost držav zahodnega Balkana in olajšala vključitev regije v Evropsko unijo;

9.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je Srbija od leta 2000 gospodarsko zelo napredovala, saj je v povprečju beležila petodstotno letno rast; vendar opozarja, da po ocenah Mednarodnega denarnega sklada to ni zmanjšalo revščine in visoke stopnje nezaposlenosti, ki znaša več kot 20 %; meni, da je spoprijemanje s temi težavami glavni izziv za novo vlado; zato jo poziva, naj sprejme trdnejše zaveze za ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjševanje revščine ter uvede konkretne ukrepe za bolj uravnotežen gospodarski razvoj v vseh delih države, pri čemer je treba razvijati zlasti gospodarsko nerazvit jugovzhodni in vzhodni del;

10. meni, da lahko nadaljnji razvoj upravnih struktur in postopkov poveča zaupanje v pravno državo, okrepi tržno gospodarstvo in spodbudi gospodarsko rast v Srbiji; poziva srbske organe, da izboljšajo gospodarsko okolje za tuje naložbe in preglednost v trgovinskih odnosih;

11. z zadovoljstvom ugotavlja, da ima Srbija novo ustavo, ki vključuje ustrezne določbe v zvezi s človekovimi pravicami; vendar opozarja, da je treba pravni okvir za varstvo manjšin dodatno izboljšati; je zaskrbljen glede spornih določb, ki se med drugim nanašajo na postopke imenovanja, napredovanja in razrešitve sodnikov in tožilcev, ter glede pomanjkanja ustreznega javnega posvetovanja ali parlamentarne razprave pri izbirnem postopku; poziva srbske oblasti, naj razmislijo o razširitvi obsega ozemeljske decentralizacije, zlasti v odnosu do Vojvodine, pokrajine Sandžak in doline Preševo;

12. poziva vlado Srbije, da pri oblikovanju novih regij na ravni NUTS 2 ohrani ozemeljsko, upravno in politično celovitost Vojvodine, Sandžaka in vseh drugih območij ali regij z etničnimi in nacionalnimi manjšinami, ter da v odnosu do Evropske unije upravnih postopkov ne uporabi kot izgovora za razdelitev zgodovinskih regij; prav tako poziva Komisijo, Svet in Parlament, da omenjeno tveganje upoštevajo in pozorno spremljajo oblikovanje regij na ravni NUTS 2 v Srbiji;

13. želi pohvaliti Srbijo za povečanje preglednosti pri delovanju vlade in parlamenta ter za dobre upravne zmogljivosti; nadalje državi čestita za sprejetja zakona o proračunu za leto 2007 ter za izvolitev varuha človekovih pravic in pooblaščenca za informacije javnega značaja; obžaluje dejstvo, da še vedno niso bili imenovani guverner Narodne banke Srbije in sodniki ustavnega sodišča;

14. je trdno prepričan, da zadeva ključno vprašanje v zvezi s človekovimi pravicami trajne rešitve za begunce in notranje razseljene osebe, zlasti ker v Srbiji še vedno živi zelo veliko število beguncev, ki večinoma prihajajo iz Hrvaške in delno iz Bosne in Hercegovine, ter notranje razseljenih oseb, ki prihajajo iz Kosova; močno obžaluje, da do izteka roka konec leta 2006 niso bila rešena pereča vprašanja, kot je predvidevala sarajevska deklaracija o vračanju beguncev in o odškodnini za premoženje, ki so jo 31. januarja 2005 podpisale Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija in Črna gora, in da je bil zatem dosežen le majhen napredek;

15. poziva srbsko vlado, da si še naprej prizadeva za izvajanje sarajevske deklaracije o vračanju beguncev, vključno s sprejetjem jasnega zakonskega okvira, ki bi med drugim vključeval pravici do vrnitve v kraj izvora in do odškodnine za premoženje; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, da še naprej podpirajo pravice beguncev in zadevnim državam zagotovijo nadaljnjo podporo, vključno z zadostnimi finančnimi sredstvi; poudarja, da vključevanje notranje razseljenih oseb in beguncev v družbo oziroma njihova preselitev ne bi smeli bistveno spremeniti prvotnega etničnega razmerja na določenem območju ali v regiji; v zvezi z omenjenim izpostavlja Okvirno konvencijo Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin iz leta 1995;

16. priznava napredek, ki je bil dosežen na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter ki je nedavno omogočil veliko pomembnih aretacij, pri tem pa opaža, da korupcija ostaja resna težava, zlasti v policiji in sodstvu, ter da se zdijo uradne preiskave o korupciji pogosto politično osnovane; poudarja, da je korupcija velika ovira pri privabljanju večjih tujih investicij, in poziva vlado Srbije, naj izvaja celovito protikorupcijsko strategijo; meni, da je treba nadaljevati boj proti organiziranemu kriminalu;

17. pozdravlja zaključek prenosa pristojnosti za zaščito državnih meja z vojske na policijo, kar je velik korak v smeri izpolnjevanja standardov EU; poziva Svet in Komisijo, naj srbsko vlado še naprej spodbujata k izvajanju pomembnih reform policije, varnostnih služb in vojske, vključno z ukrepi za zagotavljanje večjega civilnega nadzora nad vojsko; meni, da mora reforma policije upoštevati potrebo po zaposlovanju policistov, ki govorijo jezik manjšin, v regijah, v katerih živi veliko pripadnikov manjšin;

18. meni, da morata biti spodbujanje pravne države in natančno izvajanje pravnih določb ena od najpomembnejših prednostnih nalog vlade; pozdravlja do zdaj sprejete ukrepe za reformo pravosodja, vendar poudarja potrebo po nadaljevanju tega procesa, zlasti v zvezi s hitrostjo sodnih postopkov, zaščito prič, preprečevanjem korupcije in neodvisnostjo sodnikov; obžaluje, da ustavno sodišče ne deluje, saj to ne prispeva k razvoju demokracije in demokratične zakonodaje v Srbiji;

19. pozdravlja zaključek sojenja za umor predsednika vlade Zorana Đinđića in podpira nedavno pobudo posebnega tožilstva za razkritje političnih vzgibov v ozadju tega atentata;

20. pozdravlja delo srbskega tožilca za vojne zločine, vendar obžaluje, da so domača sojenja za vojne zločine oslabljena zaradi pomanjkanja preglednosti in politične volje, da bi se odgovornost po liniji poveljevanja raziskala onkraj neposrednih krivcev do tistih, ki so izdali povelja; meni, da kazni, ki jih je srbsko sodišče za vojne zločine izreklo štirim pripadnikom paravojaške enote Škorpijoni za usmrtitev šestih muslimanov iz Srebrenice, glede na ostudnost zločinov niso bile ustrezne; opaža, da je srbski predsednik javno obžaloval kratkotrajnost izrečenih kazni;

21. meni, da imajo državljani Srbije pravico izvedeti resnico o nedavnih politikah vojne in genocida, ki so se izvajale v njihovem imenu, ter biti seznanjeni s tem, kdo je zagrešil vojne zločine; meni, da se mora Srbija za svoj napredek pošteno soočiti s svojo nedavno zgodovino in da je soočenje s preteklostjo sestavni del poti do sprave s sosednjimi državami; poziva vlado, naj komisija za resnico in spravo, ki je bila ustanovljena leta 2001, ponovno začne z delom, da se prežene ozračje strahu, ki je še vedno prisotno v nekaterih delih države; poziva Komisijo, naj podpre pobude za lažje vzpostavljanje medosebnih stikov v regiji in naj za ta cilj nameni večji delež sredstev;

22. pozdravlja opravičilo predsednika Srbije hrvaškim državljanom za vojne zločine, ki so jih Srbi zagrešili na Hrvaškem v vojni med letoma 1992–1995; meni, da odraža opravičilo visoko politično zrelost in demokratično vodstvo ter je oprijemljiv dokaz odločenosti nove vlade, da nadaljuje politiko prijateljstva in sodelovanja s sosednjimi državami;

23. verjame, da sta sprava in pravičnost nepogrešljivi za stabilnost in razvoj vseh držav v regiji ter za njihovo vključitev v Evropsko unijo; poziva sosednje države Srbije, naj sledijo njenemu zgledu in obsodijo vse primere etnične nestrpnosti in rasizma, ki se pojavljajo na njihovem ozemlju;

24. meni, da morajo EU in države članice uvesti in podpirati programe za zagotavljanje psihosocialnega svetovanja, ki bi se ukvarjali predvsem z ženskami in otroci s hudimi čustvenimi posledicami zaradi svojih izkušenj pred in med vojno, vendar ne izključno z njimi;

25. pozdravlja nedavno sodelovanje med Beogradom in Prištino pri iskanju pogrešanih oseb po konfliktu na Kosovem, zlasti nedavno skupno prizadevanje na območju Raške; poziva vlado Srbije, da izda javno poročilo o Mačkatici;

26. poziva Svet, da dodeli Mednarodni komisiji za pogrešane osebe dovolj finančnih sredstev, da bo lahko do leta 2010 končala identifikacijo vseh pogrešanih oseb na ozemlju nekdanje Jugoslavije; verjame, da delo omenjene komisije občutno prispeva k procesu iskanja resnice, pravice in sprave v regiji;

27. opaža izide raziskave, ki jo je za Srbsko zvezo študentov leta 2004 izvedla Agencija za strateško trženje, in ki kažejo, da 70 % srbskih študentov še nikoli ni bilo v tujini; pozdravlja pobude, da se srbskim študentom zagotovijo priložnosti za študij v državah EU; poziva države članice k odkrivanju novih načinov povezovanja s Srbi;

28. ugotavlja, da Srbija s članstvom v številnih regionalnih pobudah, kot sta Pakt stabilnosti/Svet za regionalno sodelovanje in CEFTA, dejavno prispeva k regionalnemu sodelovanju in dobrososedskim odnosom; poziva Srbijo, naj še naprej igra odgovorno vlogo v regiji; poudarja, da ima država največ koristi od razvijanja in ohranjanja dobrih odnosov s svojimi regionalnimi partnerji, od krepitve učinkovitega čezmejnega sodelovanja, pri čemer se v celoti izkoristi potencial narodnih manjšin na obmejnih območjih, ter od dejavnega sodelovanja v dvostranskih, regionalnih in evropskih infrastrukturnih projektih; ponovno poudarja, da je prihodnost vseh držav regije v EU;

29. poziva srbsko vlado k spodbujanju dobrih sosedskih odnosov z obema entitetama Bosne in Hercegovine (Federacijo Bosna in Hercegovina ter Republiko Srbsko), saj bodo takšni odnosi pripomogli k boljšemu ozračju za sodelovanje v regiji;

30. poziva srbsko vlado, da nadaljuje dialog z jugovzhodnimi evropskimi sosedami o mejnih vprašanjih, pri čemer mora upoštevati, da je treba ozemeljsko razmejitev med Srbijo in Hrvaško ter med Srbijo in Bosno in Hercegovino še določiti;

31. želi pohvaliti Srbijo za boljše odnose med etničnimi skupinami, zlasti v Vojvodini, kjer se je zmanjšalo število incidentov med etničnimi skupinami, čeprav jih še ni konec; poziva srbske organe, da sprejmejo dodatne ukrepe za razvoj nacionalnih manjšin v večnacionalni Vojvodini in spodbujanje mirnega skupnega bivanja ter da zagotovijo, da policija, sodstvo in ostali državni organi delujejo neodvisno in ne na osnovi svoje etnične pripadnosti; nadalje poziva srbske organe, da so previdni pri upravljanju morebitnih tokov beguncev, da ne bi porušili etničnega, kulturnega, verskega, gospodarskega in političnega ravnovesja v regiji ter da bi zagotovili uspešno vključitev beguncev v okolje različnih kultur, poudarja izreden pomen programov za krepitev strpnostmi med skupnostmi, še posebej v Vojvodini; je mnenja, da so sredstva EU potrebna tudi za te programe;

32. z zadovoljstvom ugotavlja, da so etnične albanske stranke iz doline Preševo prvič v zadnjem desetletju sodelovale na nedavnih volitvah ter da so manjšine zastopane tako v zakonodajni kot v izvršni veji oblasti; meni, da Sandžak ostaja regija, ki ji je potrebno nameniti posebno pozornost, in poziva vlado, naj sodeluje z lokalnimi političnimi akterji s ciljem oblikovanja politik za zaustavitev nadaljnje radikalizacije in delitev v skupnosti;

33. pozdravlja odločitev, da se za projekte, neposredno povezane z Desetletjem vključevanja Romov, namenijo sredstva v proračunu za leto 2007; vendar je zaskrbljen zaradi splošnega pomanjkanja sistemskega političnega pristopa do izboljšanja življenja in življenjskih pogojev Romov, vključno z notranje razseljenimi osebami in povratniki, in zaradi še vedno prisotne diskriminacije Romov;

34. poziva srbsko vlado, naj v celoti izvede nacionalne akcijske načrte za uresničenje projekta Desetletje vključevanja Romov, tako v zvezi s finančnimi kot z institucionalnimi zadevami, da bi za romsko skupnost našli praktične in trajne rešitve; opozarja Srbijo, da sodijo med prednostne naloge njenega evropskega partnerstva sprejetje celostne protidiskriminacijske zakonodaje in trajna vrnitev Romov, ki še vedno živijo v začasnih bivališčih;

35. je spremljajo oblikovanje agencije za človekove in manjšinske pravice, ki deluje neposredno pod predsednikom vlade in ki je nadomestila ministrstvo za človekove in manjšinske pravice v nekdanji državni skupnosti; poziva predsednika vlade, naj nadaljuje skladno in učinkovito manjšinsko politiko in zagotovi, da bodo človekove in manjšinske pravice uvrščene med prednostne naloge nove vlade; pozdravlja dejstvo, da omogoča nova srbska ustava ustavno podlago za nacionalne svete etničnih manjšin, in poziva k sprejetju nove zakonodaje za boljšo ureditev statusa in dela teh svetov ter volitev vanje; se veseli, da bo takšna zakonodaja ponudila izboljšan pravni okvir za zaščito manjšinskih pravic in vključitev vseh narodnostnih manjšin v državne strukture;

36. pozdravlja sprejetje celovite nacionalne strategije za boj proti trgovini z ljudmi, vendar srbsko vlado poziva, da bolj dosledno preganja takšne primere in zagotovi, da so trgovci z ljudmi obsojeni na zaporno kazen, ki je skladna z naravo njihovega kaznivega dejanja, in da jo tudi odslužijo;

37. meni, da predstavlja preoblikovanje Radia televizije Srbije v javno radio-televizijo korak naprej, vendar opozarja na pomanjkanje javne razprave, povezane s spremembami zakona o radiodifuziji, in pomanjkljivosti v postopku imenovanja članov upravnega odbora Radia televizije Srbije; prav tako opozarja na potrebo po oblikovanju popolnoma demokratičnih pravil, ki urejajo podeljevanje koncesij za radijsko in televizijsko oddajanje ter zlasti zagotavljajo možnost pritožbe zoper odločbo organa, pristojnega za podelitev koncesij; globoko obžaluje, da ni bil dosežen napredek pri reševanju zadev, ki vključujejo umore novinarjev, ter obžaluje nedaven poskus umora enega od vodilnih raziskovalnih novinarjev na področju vojnih zločinov in organiziranega kriminala; zahteva, da ustrezni organi najdejo storilce in temeljito raziščejo zločin;

38. ugotavlja, da obstaja dobro razvit sektor nevladnih organizacij in pozdravlja prizadevanja oblasti za posvetovanja s civilnim sektorjem, zlasti posebni memorandum o sodelovanju, ki so ga podpisali srbski urad za evropske integracije, nevladne organizacije in Svet za odnose s civilno družbo, ki ga je ustanovil predsednik Srbije, ter vključitev predstavnikov nevladnih organizacij v nacionalni svet za evropsko povezovanje, ki ga vodi predsednik vlade; poziva srbski parlament, naj sprejme zakonodajo za izboljšanje pravnega položaja organizacij civilne družbe;

39. obsoja javno blatenje pripadnikov civilne družbe, ki kritizirajo vlado ali opozarjajo na občutljiva vprašanja, kot so vojni zločini; obžaluje nedaven porast napadov iz političnih vzgibov in opozarja na naraščajočo prevlado sovražnega govora v medijih in v politiki, ki je usmerjen proti zagovornikom človekovih pravic, novinarjem in politikom;

40. pozdravlja parafiranje sporazumov o olajšanem pridobivanju vizumov in o ponovnem sprejemu oseb ter poziva Svet, naj zagotovi, da bodo vizumi začeli veljati do konca leta 2007; poziva Svet, naj s podporo Komisije določi oprijemljiv časovni načrt za gibanje brez vizuma in podporne ukrepe za boljše možnosti potovanja za večji delež državljanov, zlasti za mlade; poudarja pomen mobilnosti za politični in gospodarski razvoj Srbije, saj nudi mobilnost ljudem priložnost, da neposredno pridobijo izkušnje o EU, in olajšuje vključevanje Srbije v EU; poziva k večji udeležbi v projektih vseživljenjskega učenja in kulturnih izmenjav; poziva Svet, naj preuči možnost oblikovanja skupnega sistema, s katerim bi se vloge za vizume obravnavale tako, da bi se zmanjšalo breme najbolj obremenjenih konzulatov in bi se zagotovila obdelava vlog v razumnih rokih;

41. meni, da reforma izobraževalnega sistema ni le nujna, ampak je tudi edini način, da Srbija razvije nov sistem vrednot za mlajše generacije v okviru sedanjega procesa demokratizacije;

42. poziva Svet, Komisijo in vse države članice, naj si usklajeno prizadevajo za povečanje prepoznavnosti EU v Srbiji, ter poziva Komisijo, naj prepreči nadaljnje zamude pri iskanju osebja v uradu svoje delegacije, vključno s strokovnjaki za upravljanje s sredstvi za predpristopno pomoč;

43. poziva Odbor za zunanje zadeve in njegov pododbor za človekove pravice, da uresničita točko 5 resolucije EP o Vojvodini z dne 16. septembra 2004, ki zadeva vključitev končnega poročila misije EP za ugotavljanje dejstev v Vojvodini na svoj dnevni red in temeljito razpravo o njem, pri čemer je treba upoštevati nadaljnje ukrepe, ki bodo sprejeti;

44. poziva srbske organe, da v skladu z istovrstnimi zakoni, ki veljajo v drugih državah, nujno sprejmejo zakone o vrnitvi, ki namesto državnih obveznic po potrebi zagotavljajo nadomestilo dejanskih stroškov;

45. poziva nove države članice k dejavnemu sodelovanju v približevanju Srbije Evropski uniji, tako da bo ta lahko črpala iz njihovih izkušenj pri reformah;

46. poziva srbske organe, da nadaljujejo s približevanjem svoje zakonodaje okoljski zakonodaji in standardom EU ter da sprejeto zakonodajo tudi izvajajo in izvršujejo;

47. pozdravlja članstvo Srbije v sedmem okvirnem programu za raziskave in tehnološki razvoj; poziva Svet, da poveča uporabo programov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in drugih programov tehnične pomoči, zlasti tistih, ki so namenjeni mladim;

48. naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Srbije.

• [1]  UL C 140 E, 9.6.2005, str. 163.

PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6‑0202/2007) (16.5.2007)

v skladu s členom 114(1) Poslovnika,

ki ga vlaga Jelko Kacin

v imenu skupine ALDE

o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju zastalih pogajanj med EU in Srbijo o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu,

–   ob upoštevanju izida splošnih volitev 21. januarja 2007, na katerih je tako imenovani demokratični blok dobil absolutno večino v srbskem parlamentu,

–   ob upoštevanju, da se je 14. maja 2007, v ključnem trenutku v razvoju Srbije, v Beogradu oblikovala nova, reformam naklonjena in evropsko usmerjena vlada,

–   ob upoštevanju člena 114(1) svojega poslovnika,

A. ob upoštevanju velikega pomena Srbije za stabilnost in blaginjo v regiji,

B.  ker je EU nenehno vztrajala, še posebej v Solunu leta 2003, da morajo imeti vse države zahodnega Balkana, vključno s Srbijo, jasno perspektivo članstva v EU,

C. ker je nujno potreben napredek pri vključevanju Srbije v EU,

D. ker je osumljenec za vojne zločine Ratko Mladić še vedno na begu in ker Srbija s tem, ko ne zagotovi njegove aretacije v skladu s sodbo Meddržavnega sodišča z dne 26. februarja 2007, še vedno krši konvencijo o genocidu,

1.  na Svet naslavlja naslednja priporočila:

a)      naj zavzame jasno in nedvoumno stališče glede opredelitve „popolnega sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo“ in naj poudari, da bo izpolnjevanje tega merila pogoj za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma;

b)     naj z okrepljeno uporabo programov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in drugih programov tehnične pomoči stopnjuje pomoč srbskim oblastem pri izpolnjevanju zahtev, določenih v prednostnih nalogah evropskega partnerstva, zlasti kar zadeva pravno državo;

c)      naj odločno podpira novo srbsko vlado pri njenih prizadevanjih za oblikovanje sodobne, dinamične in uspešne Srbije;

2.   naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in Komisiji, državam članicam ter parlamentu in vladi Srbije.

POSTOPEK

Naslov

Predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o odnosih med Evropsko unijo in Srbijo

Številka postopka

2007/2126(INI)

Obravnavan(i) predlog(i) priporočila

B6-0202/2007

Mnenje pristojnega odbora Datum razglasitve na zasedanju

AFET 6.6.2007

Datum odločitve o pripravi poročila

5.6.2007

Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju

Odbori, ki niso dali mnenja Datum sklepa

Pripravljavec(-ka) mnenja Datum imenovanja:

Jelko Kacin 4.6.2007

Nadomeščeni pripravljalec(-ka) mnenja

Obravnava v odboru

26.6.2007

12.9.2007

Datum sprejetja

12.9.2007

Izid končnega glasovanja

+ - 0

58 3 1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Vittorio Agnoletto, Roberta Alma Anastase, Robert Atkins, Christopher Beazley, Angelika Beer, Bastiaan Belder, Monika Beňová, Elmar Brok, Cristian Silviu Buşoi, Marco Cappato, Véronique De Keyser, Hanna Foltyn-Kubicka, Michael Gahler, Jas Gawronski, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Vytautas Landsbergis, Francisco José Millán Mon, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Cem Özdemir, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, István Szent-Iványi, Antonio Tajani, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Jan Marinus Wiersma, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Maria Badia i Cutchet, Alexandra Dobolyi, Carlo Fatuzzo, Milan Horáček, Anneli Jäätteenmäki, Tunne Kelam, Jaromír Kohlíček, Erik Meijer, Nickolay Mladenov, Rihards Pīks, Aloyzas Sakalas, Anders Samuelsen, Marcello Vernola

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Eduard Raul Hellvig, Bilyana Ilieva Raeva

Datum predložitve

18.9.2007

Pripombe (podatki so na voljo samo v enem jeziku)