POROČILO o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja

18.9.2007 - (2007/2113(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Tomáš Zatloukal

Popravki in dodatkiIzberiERR01

• ERR01 (PDF - 74 KB)
• ERR01 (DOC - 33 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja

(2007/2113(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom "Učinkovitost in pravičnost v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja" (KOM(2006)0481),

–   ob upoštevanju predloga priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (KOM(2006)0479),

–   ob upoštevanju njegovega stališča, sprejetega na drugi obravnavi 25. oktobra 2006, za sprejetje Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja[1] ter ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/2006/ES o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja s 15. novembra 2006[2],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno" (KOM(2006)0614),

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi 26. septembra, o predlogu Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje[3] in priporočila Evropskega parlamenta in Sveta št. 2006/962/ES o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje z 18. decembra 2006[4],

–   ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega na prvi obravnavi 13. oktobra 2005, o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu[5] in ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta št. 2006/143/ES o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu s 15. februarja 2006[6],

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravice žensk in politiko enakih možnosti (A6-0326/2007),

A. ker se zaradi omejitev javnega proračuna, izzivov globalizacije, demografskih sprememb in tehnoloških inovacij po vsej Evropi daje večji poudarek izboljšanju učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja,

B.  ker so precejšnje razlike v delovanju izobraževalnih sistemov v EU, kot je prikazano v poročilu PISA 2003, zaskrbljujoče,

C. ker lahko ta dejavnik poveča razlike v gospodarskem in družbenem razvoju držav članic ter ogrozi izpolnjevanje ciljev lizbonske strategije,

D. ker je pravica do izobraževanja načelo, ki je priznano na mednarodni ravni in v Listini Evropske Unije o temeljnih pravicah,

E.  ker najnovejši sistemi izobraževanja in usposabljanja množijo in poglabljajo obstoječo neenakost,

F.  ker nepravičnost v izobraževanju in usposabljanju povzroča visoke skrite izdatke,

G. ker imajo naložbe v izobraževanje in usposabljanje dolgoročne gospodarske in družbene koristi ter jih je treba dolgoročno načrtovati,

H. ker je treba v sistemih izobraževanja in usposabljanja vzpostaviti kulturo ocenjevanja, da se zagotovi dolgoročen in učinkovit nadzor nad tem sistemi,

I.   ker je treba izobraževanje in usposabljanje povezati s politikami, v zvezi z zaposlovanjem, gospodarstvom in socialno vključenostjo,

J.   ker imata izobraževanje in usposabljanje temeljno vlogo pri razvoju hibridne evropske identitete, ki temelji na medkulturnem izobraževanju in miru,

K. ker so mlade ženske še vedno bolj izpostavljene brezposelnosti kot mladi moški, saj je bila leta 2006 stopnja brezposelnosti v EU-27 18,1 % mladih žensk in 16,9 % mladih moških; ker je na vodilnih položajih manj žensk, čeprav v večini držav članic višjo stopnjo izobrazbe doseže več žensk kot moških,

UČINKOVITOST IN PRAVIČNOST V VSEŽIVLJENJSKEM UČENJU

1.  podpira dolgoročni postopek posvetovanja na področju vseživljenjskega učenja, saj imajo naložbe na tem področju dolgoročne gospodarske in družbene koristi;

2.  priznava, da naložbe v izobraževanje na eni stopnji omogočajo razvoj spretnosti in zmožnosti na tej stopnji, poleg tega pa dajejo podlago za pridobitev dodatnih sposobnosti in kvalifikacij na drugih stopnjah izobraževanja;

3.  podpira načrt za ustanovitev evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, ki bo olajšalo priznavanje dosežene izobrazbe ter omogočilo jasnejši in preglednejši prehod med različnimi izbirami študija;

4.  meni, da je treba v sistemih izobraževanja in usposabljanja uvesti kulturo ocenjevanja, zato morajo učinkovite dolgoročne politike temeljiti na zanesljivih merilih;

5.  pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi se učinkovitost in pravičnost v izobraževanju upoštevali pri oblikovanju okvira kazalnikov in meril uspešnosti za spremljanje napredka pri izpolnjevanju lizbonskih ciljev;

6.  meni, da je treba za nadaljevanje presoje učinkovitosti/uspešnosti in pravičnosti izobraževalnih sistemov v Evropi pojasniti terminologijo v zvezi z učinkovitostjo/uspešnostjo in pravičnostjo; za presojo slednje je treba vključiti posameznikove lastnosti, kot so spol, narodnost ali oviranost (razen družbeno-gospodarske);

7.  priznava, da naložbe v vseživljenjsko učenje, namenjene izboljšanju dostopa in pravičnosti, krepijo socialno kohezijo in posameznikom omogočajo, da rešujejo težave ter se prilagodijo spremembam in jih obvladujejo ter razvijajo samospoštovanje, zaradi česar izboljšajo osebni razvoj in se lažje spoprimejo z drugimi spremembami v življenju;

8.   poziva države članice, naj izvajajo politiko izobraževanja in usposabljanja, v kateri so upoštevane razlike med spoloma, ter sredstva za odpravo neenakosti med spoloma na področju izobraževanja in zaposlovanja in spolnih stereotipov; poziva države članice, naj spodbujajo netipično zaposlovanje glede na spol (na primer več učiteljev v osnovnih šolah in več znanstvenic) pri mladih, tudi pri otrocih v obdobju, ko še ne sprejemajo ključnih odločitev glede izobraževanja in poklicne poti, z zmanjšanjem poklicne segregacije po spolu; ponovno poudarja, da je višja kakovost podatkov, ki so ločeni po spolu, temeljnega pomena na vseh področjih politike;

ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITOSTI IN PRAVIČNOSTI V OKVIRU POLITIK IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA   

Predšolsko izobraževanje: poudarek na poučevanju zelo mladih

9.  meni, da je učinkovitost in pravičnost mogoče doseči posamezno, če se naložbe in reforme osredinijo na zgodnje faze izobraževanja;

10. poudarja potrebo po tem, da se že v predšolskem obdobju začnejo razvijati ukrepi za spodbujanje vključevanja otrok iz tretjih držav, ki prebivajo na ozemlju Evropske unije;

11. poziva države članice, naj veliko več vlagajo v predšolsko izobraževanje, tudi v vrtcu, saj so lahko take naložbe učinkovito sredstvo za vzpostavitev temeljev za nadaljnje izobraževanje, otrokov intelektualni razvoj, dvig splošne ravni sposobnosti in lahko znatno povečajo pravičnost izobraževalnega sistema;

12. vendar meni, da je potrebno več raziskav v zvezi s predšolskim izobraževanjem na ravni EU, zlasti na področju zgodnjih in usmerjenih ukrepov, da se opredelijo prakse, ki ustvarjajo pričakovane učinke;

13. meni, da je kakovost predšolskega izobraževanja delno odvisna od ustrezno usposobljenih učiteljev in je zato treba razviti finančno izvedljivo strategijo, katere rezultat bo v prihodnost usmerjeno in visokokakovostno izobraževanje ter zadovoljiva poklicna pot učiteljev;

14. priznava, da je treba že v predšolskem obdobju zagotoviti družbeno raznolikost razredov in ustanov, da se prepreči razlikovanje med učnimi načrti in pričakovanji;

15. meni, da je za uspešno predšolsko izobraževanje pomembno sodelovanje staršev, ki se spodbuja s programi izobraževanja in informiranja (zlasti v primeru prikrajšanih otrok);

16. je naklonjen vsem oblikam predšolskega izobraževanja in posredovanja v zgodnji dobi, ko se razvijajo otrokove kognitivne zmožnosti, saj je to obdobje, ki se v procesu vseživljenjskega učenja najbolj obrestuje;

17. poziva države članice, da v predšolskem izobraževanju povečajo število subvencioniranih mest in s tem omogočijo večje možnosti predšolskim otrokom s pomanjkljivo materialno varnostjo, da izkoristijo ugodnosti izobraževalnega sistema;

Osnovno in srednje izobraževanje: izboljšanje kakovosti osnovnega izobraževanja za vse

18. poudarja, bi morali z obveznim obiskovanjem šole in s sistemom usposabljanja zagotoviti osnovno izobrazbo in bistvene spretnosti; poleg tega poudarja, da izobraževanje in ustrezne bistvene spretnosti prispevajo k doseganju temeljnih družbenih in državljanskih vrednot, krepijo socialno kohezijo ter pomagajo izboljšati posamezne ravni usposobljenosti in zaposljivosti;

19. ugotavlja, da morajo šole, zlasti na osnovni in srednji ravni, upoštevati predvsem medkulturne vrednote in izobraževanje o miru, ki so značilni za evropsko identiteto;

20. meni, da prezgodnje razvrščanje škodljivo vpliva na učinkovitost in pravičnost izobraževalnih sistemov;

21. meni, da lahko enak dostop do kakovostne izobrazbe prikrajšanih ljudi izboljša učinkovitost in pravičnost evropskih izobraževalnih sistemov;  

22. po drugi strani podpira vzpostavitev prilagodljivega obsega programske izbire na srednješolski ravni, ki ne sme izključiti izbire drugačne poti na poznejših stopnjah izobraževanja;

23. poziva države članice, naj spremljajo potek šolanja, zlasti v času izbire in usmeritve, ter naj zagotovijo, da bodo njihovi izobraževalni sistemi podpirali učence in študente s spodbujanjem njihovih prizadevanj na poti do svojega osebnega razvoja;

24. z vidika različnih ravni podpore, ki jo lahko vsak učenec v času svojega šolanja prejema doma, in včasih zelo neenakega zagotavljanja izobraževanja, podpira prizadevanja za vključitev staršev v izobraževalni proces, da bi tako občutno zmanjšali tveganje socialne izključenosti;

25. poziva države članice, naj podpirajo začetno in nadaljnje usposabljanje učiteljev, da bi povečale njihovo motivacijo in izboljšale razmere za kakovost šolskega vsakdanjika, saj so to odločilni dejavniki za doseganje učinkovitosti in pravičnosti;

26. poziva države članice, da na vsaki stopnji sistema izobraževanja spodbujajo večjezičnost ter s tem izboljšajo mobilnost otrok, mladoletnikov in odraslih na evropskem ozemlju ter povečajo učinkovitost izobraževalnega procesa v EU;

27. spodbuja države članice, naj povečajo ozaveščenost o enakosti med spoloma med učitelji in ponudniki izobraževanj, da bodo ti lahko spodbujali spoštovanje tega načela med mlajšimi generacijami;

Univerzitetno izobraževanje: večje naložbe in širši dostop

28. priznava, da je univerzitetno izobraževanje ključni vidik gospodarstva in družbe, ki temeljita na znanju;

29. podpira načrt za posodobitev univerz, da se zagotovi, da bo univerzitetna izobrazba konkurenčnejša, dostopna vsem na pravični podlagi ter da ostane finančno izvedljiva in učinkovita;

30. poziva države članice, naj povečajo učinkovitost in pravičnost z oblikovanjem ustreznih okoliščin in spodbud za zagotovitev večjih naložb iz javnih in zasebnih virov;

31. priznava, da brezplačno univerzitetno izobraževanje ne zagotavlja nujno pravičnosti samo po sebi; v zvezi s tem poziva k dodatnemu preučevanju ob domnevanju, da šolnine niso posebno vprašanje, ampak so del sklopa dejavnikov, povezanih s finančnimi spodbudami, z dodatno finančno podporo, ki lahko v primeru prikrajšanih skupin zmanjšuje neenakost pri dostopu do univerzitetne izobrazbe;

32. poudarja, da morajo univerze razviti celostno politiko informiranja in vpisa, da se bodo lahko odzvale na družbene in gospodarske potrebe, ki se hitro razvijajo;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje: večja kakovost in vrednost

33. meni, da stalno visoka stopnja brezposelnosti mladih postaja vse resnejša težava, glede na to, da se prebivalstvo stara;

34. glede na vprašanje starajočega se prebivalstva podpira, da se zagotovi boljše izobraževanje odraslih, da se bodo ljudje lažje prilagodili zahtevam zaposlitvenega trga in da bodo nižje usposobljeni vključeni v proces izobraževanja;

35. poudarja, da imajo mladi z najnižjimi ravnmi dosežene izobrazbe velike težave pri vstopanju na trg delovne sile in so najbolj ranljivih v primeru gospodarske recesije, so najbolj izpostavljeni tveganju nezaposlenosti in velikokrat opravljajo manj kvalificirana ali priložnostna dela;

36. poziva države članice, naj spodbujajo dostop mladih žensk do izobraževanja in usposabljanja, zlasti tistih iz oddaljenih regij in tistih, ki spadajo v ranljive skupine, na primer priseljenk, pripadnic etničnih manjšin, invalidnih žensk in žensk z nizko izobrazbo; poziva države članice, naj opredelijo in izmenjajo najboljše prakse na tem področju ter posebej poziva socialne partnerje ter zasebna in javna podjetja, naj odpravijo vse oblike diskriminacije in dejavno spodbujajo zagotavljanje usposabljanja, ki temelji na delu, tako da odstranijo vse ovire, povezane s starostjo, in podpirajo dopust zaradi usposabljanja za invalidne osebe;

37. poziva države članice, naj spodbujajo dostop brezposelnih žensk in tistih, ki niso uspešno zaključile obveznega izobraževanja, do javno financiranih programov usposabljanja odraslih;

38. poziva države članice, naj izvajajo politiko, ki bo mladim olajšala prehod iz šole na delo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladim ženskam z več težavami; poudarja, da višja kakovost in boljši dostop do izobraževanja in usposabljanja ter naložbe v mladosti vplivajo na trg dela v kasnejših življenjskih obdobjih; ugotavlja, da je treba vzpostaviti mehanizem za ocenjevanje učinkovitosti in vpliva vladnega financiranja mladih brezposelnih, zlasti mladih žensk;

39. poziva države članice, da podprejo univerzitetne programe odličnosti, ker bi se z zagotavljanjem visoko usposobljenih strokovnjakov na različnih področjih učinkoviteje zadostilo povpraševanju na trgu delovne sile;

40. poudarja, da je treba za premostitev digitalne ločnice med spoloma v sklopu izobraževanja in usposabljanja spodbujati enak dostop žensk in moških do novih tehnologij;

41. poziva države članice, naj povečajo delež žensk in njihov položaj na področju znanosti, inženirstva in tehnologije; poziva nacionalne vlade, naj povečajo število žensk na vodilnih položajih in merijo napredek z določitvijo kvalitativnih in kvantitativnih ciljev;

42. priporoča, da se izboljša dostop do terciarne izobrazbe in da se razvijejo priložnosti, ki bodo tistim, ki so zaključili svoje usposabljanje, omogočili, da se bodo še naprej učili in nadaljevali izobraževanje ob delu;

43. poudarja, da morajo biti ponujeni programi usposabljanja prožni, da bodo upoštevali povpraševanje na trgu delovne sile, saj je to posebno učinkovit način za povečanje zaposlitvenih priložnosti za prikrajšane; v zvezi s tem priznava, da se morajo javne naložbe osredotočiti na najbolj prikrajšane ciljne skupine, ker imajo te najmanj koristi od nadaljevalnega usposabljanja;

44. poziva države članice, naj v sodelovanju z visokošolskimi ustanovami in ustanovami za poklicno izobraževanje predlagajo prožno organizacijo študija, da bodo učinkovito zadostile potrebam mladih moških in žensk, ki ob študiju delajo ali opravljajo družinske obveznosti, in jim preprečile, da bi prezgodaj opustili šolanje;

45. poziva države članice, naj skupaj z izobraževalnimi ustanovami, podjetji, socialnimi in drugimi partnerji ter javnim sektorjem oblikujejo partnerstvo, ki bo skrbelo za izvajanje uspešnih programov usposabljanja;

Ukrep Evropske unije

46. poudarja, da je temeljni cilj ukrepa EU spodbujati približevanje izobraževalnih sistemov EU k večji delovni uspešnosti;

47. meni, da bi bilo za boljšo ciljno usmerjenost ukrepa EU nujno razviti postopek na podlagi periodično predloženih poročil držav članic in tudi neodvisnega preverjanja za ocenitev uspešnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU, s posebnim poudarkom na pridobivanju osnovnih spretnosti učencev in doseganju ciljev pravičnosti;

48. poziva Komisijo, da redno objavlja poročila o učinkovitosti in pravičnosti evropskih

sistemov izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči spremljanje napredka za večjo

delovno uspešnost;

49. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL C 313E, 20. 12. 2006, str. 187
• [2]  UL L 327, 24. 11. 2006, str. 45
• [3]  UL C 306E, 15. 12. 2006, p.165
• [4]  UL L 394, 30.12.2006, str. 10
• [5]  UL C 233 E, 28. 9. 2006, str. 100.
• [6]  UL L 64, 4. 3. 2006, str. 60

OBRAZLOŽITEV

Marca 2000 je bilo v sklepih Sveta v Lizboni poudarjeno, da je izobraževanje ključnega pomena za razvoj evropskega gospodarstva. Leta 2001 je bil na Evropskemu svetu v Stockholmu sprejet delovni program za Evropo na področjih izobraževanja in usposabljanja, s poudarkom na njuni kakovosti, učinkovitosti in pravičnosti.

Pravični sistemi zagotavljajo, da rezultati izobraževanja in usposabljanja niso povezani s socialno-ekonomskim ozadjem ter drugimi dejavniki, ki posameznike spravljajo v neugoden položaj. Sistemi izobraževanja so učinkoviti, dokler vložek da maksimalen rezultat. Učinkovitost sistemov izobraževanja se navadno meri na podlagi preizkusov znanja in izpitnih rezultatov. Novembra 2006 smo se imeli priložnost seznaniti s takimi rezultati na predstavitvi izobraževalnih sistemov v EU, ki jo je organiziral naš odbor.

Naloga je torej podpirati individualne izobraževalne sisteme, in sicer z vključevanjem učencev, študentov in odraslih iz vseh družbenih skupin. Sedanje stanje v zvezi z učinkovitostjo in pravičnostjo izobraževalnih sistemov je nezadovoljivo. Če ne bo prišlo do občutnih izboljšav, kar zadeva vključevanje otrok iz zapostavljenih družbenih skupin v predšolsko izobraževanje, se ne bo znižalo število otrok, ki prezgodaj opustijo šolanje in ne bomo uspeli dvigniti standarda tistih, ki so zaključili svojo srednješolsko izobrazbo, ter jih naučiti bistvenih spretnosti. Vedno večje število ljudi bo izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, brezposelnosti in drugim socialno nezaželenim dejavnostim, ki bo bremenilo njih same, gospodarstvo in družbo.

Katere družbene in gospodarske koristi lahko pričakujemo, če povečamo učinkovitost in pravičnost evropskih izobraževalnih sistemov?

Izobraževanje vpliva na gospodarsko rast s povečanjem človeškega kapitala in zmožnost inovacij ter omogoča razširjanje tehnologije. Vsako dodatno leto povprečne navzočnosti v šoli poveča produktivnost v povprečni državi EU selektivno za 6,2 % in dolgoročno za dodatne 3,1 %, ker prispeva k hitrejšemu tehnološkemu razvoju. Povečanje učinkovitosti izobraževanja in usposabljanja prinese posameznikom in družbi kot celoti povračilo naložbe v višini do 8 % na leto. Dodatna korist je zmanjšanje brezposelnosti: trenutno je v EU povprečna stopnja brezposelnosti 12,6 % med tistimi, ki so zaključili osnovno ali srednje izobraževanje, 5 % pa med tistimi, ki so dosegli višjo izobrazbo. Poleg tega so nedavne raziskave pokazale, da ima 75 milijonov prebivalcev EU, tj. 32 % delovne sile, nezadostno izobrazbo. Leta 2010 bo za to skupino ljudi na razpolago samo 15 % novih delovnih mest, večina v socialno prikrajšanih družbenih sektorjih.

Politike izobraževanja in usposabljanja morajo imeti močan pozitiven učinek na ekonomske in socialne rezultate, trajnostni razvoj in socialno kohezijo, saj neučinkovitost in nepravičnost pomenita ogromne stroške: izgubo davčnih prihodkov, večje zahteve po zdravstvenem varstvu in podpori iz javnih skladov in tudi stroške, povezane z višjo stopnjo antisocialnega vedenja.

Izobraževanje in usposabljanje sta temeljna dejavnika, ki prispevata k dolgoročni evropski gospodarski rasti, konkurenčnosti in socialni koheziji.

Zaradi tega poročevalec predlaga, da je treba vložiti več finančnih sredstev v predšolsko izobraževanje, kjer se to najbolj obrestuje. Meni tudi, da prezgodnje razvrščanje škodljivo vpliva na učinkovitost in pravičnost izobraževalnih sistemov, medtem ko je razlikovanje učinkovito na stopnji srednjega izobraževanja. Podpira zamisel, da se posodobijo univerze in se tako zagotovi, da univerzitetna izobrazba postane konkurenčnejša, dostopna vsem na pravični podlagi ter ostane finančno izvedljiva in učinkovita.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (17.7.2007)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o učinkovitosti in pravičnosti evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja
(2007/2113(INI))

Pripravljavka mnenja: Christa Prets

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so mlade ženske še vedno bolj izpostavljene brezposelnosti kot mladi moški, glede na to, da je bila v EU-27 leta 2006 stopnja brezposelnosti mladih žensk 18,1 %, stopnja brezposelnosti mladih moških pa 16,9 %; ker je na vodilnih položajih manj žensk, čeprav v večini držav članic višjo stopnjo izobrazbe doseže več žensk kot moških,

1.  poziva države članice, naj izvajajo politiko izobraževanja in usposabljanja, ki bo upoštevala razlike med spoloma, ter uporabijo sredstva za odpravo neenakosti med spoloma na področju izobraževanja in zaposlovanja ter spolnih stereotipov; poziva države članice, naj med mladimi in mlajšimi otroki spodbujajo netipično zaposlovanje glede na spol (na primer več moških učiteljev v osnovnih šolah in več žensk v znanosti), preden dosežejo starost, v kateri sprejemajo ključne odločitve v zvezi z izobraževanjem in poklicno potjo, in sicer z zmanjšanjem poklicne segregacije; ponovno poudarja, da so kakovostnejši podatki, ločeni po spolu in starosti, bistven pogoj za vsakršno politiko;

2.  spodbuja države članice, naj dvignejo osveščenost o enakosti med spoloma med učitelji in ponudniki izobraževanj, da bodo lahko spodbujali spoštovanje tega načela med mlajšimi generacijami;

3.  poziva države članice, naj spodbujajo dostop mladih žensk do izobraževanja in usposabljanja, zlasti tistih iz oddaljenih regij in iz ranljivih skupin, kot so priseljenke, pripadnice etničnih manjšin, invalidke in nizkokvalificirane ženske; poziva države članice, naj opredelijo in izmenjajo najboljše prakse na tem področju, socialne partnerje ter zasebna in javna podjetja pa, naj odpravijo vse oblike diskriminacije in dejavno spodbujajo zagotavljanje usposabljanja na delovnem mestu, tako da odstranijo vse ovire, povezane s starostjo, in podpirajo dopust zaradi usposabljanja za invalide;

4.  poziva države članice naj spodbujajo dostop brezposelnih žensk in tistih, ki niso zaključile obveznega izobraževanja, do javno financiranih programov usposabljanja odraslih;

5.  poziva države članice, naj izvajajo ukrepe, ki bodo mladim olajšali prehod iz šole v poklicno življenje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladim ženskam z več težavami; poudarja, da boljša kakovost in dostop do izobraževanja in usposabljanja ter vlaganja v mladosti vplivajo na trga dela v kasnejših življenjskih obdobjih; ugotavlja, da je treba vzpostaviti mehanizem, na podlagi katerega bo mogoče oceniti učinkovitost in vpliv vladnih sredstev za izobraževanje mladih brezposelnih, zlasti mladih žensk;

6.  poziva države članice, naj v sodelovanju z ustanovami za visokošolsko ali poklicno izobraževanje predlagajo prožno organizacijo študija, da bi učinkoviteje zadostili potrebam mladih moških in žensk, ki delajo ali opravljajo družinske obveznosti ob študiju, ter jim preprečili, da prezgodaj opustijo izobraževanje;

7.  poudarja, da je treba v okviru izobraževanja in usposabljanja spodbujati enak dostop žensk in moških do novih tehnologij, da se odpravi razlike na tem področju;

8.  poziva države članice, naj povečajo delež žensk in okrepijo njihov položaj na področju znanosti, inženirstva in tehnologije; poziva nacionalne vlade, naj povečajo število žensk na vodilnih položajih in merijo napredek z izbiro kakovostnih in količinskih ciljnih skupin.

POSTOPEK

Naslov	Učinkovitost in pravičnost evropskega sistema izobraževanja in usposabljanja
Številka postopka	2007/2113(INI)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 6.6.2007
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Christa Prets 11.4.2007
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	4.6.2007		16.7.2007
Datum sprejetja	16.7.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Věra Flasarová, Nicole Fontaine, Claire Gibault, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Anneli Jäätteenmäki, Urszula Krupa, Roselyne Lefrancois, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Christa Prets, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Amalia Sartori, Eva-Britt Svensson, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu, Jill Evans, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Anna Hedh, Marusya Ivanova Lyubcheva,
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ján Hudacký, Peter Šťastný
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	10.9.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Marie-Hélène Descamps, Milan Gaľa, Ovidiu Victor Ganţ, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Doris Pack, Pál Schmitt, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Erna Hennicot-Schoepges, Elisabeth Morin, Christel Schaldemose, Ewa Tomaszewska
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju