POROČILO o posledicah pogodbe med državami članicami Skupnosti in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret ter napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil parlamentarnega preiskovalnega odbora za tranzit
19.9.2007 - (2005/2145(INI))
Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Bart Staes
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o posledicah pogodbe med državami članicami Skupnosti in podjetjem Philip Morris o stopnjevanju boja proti goljufijam in tihotapljenju cigaret ter napredku, ki je bil dosežen pri izvajanju priporočil parlamentarnega preiskovalnega odbora za tranzit
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. marca 1997[1], ob odobritvi poročila preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za tranzitni sistem Skupnosti in svojih 38 priporočil,
– ob upoštevanju sporazuma proti tihotapljenju in ponarejanju, ki so ga Komisija in 10 držav članic sklenile s podjetjem Philip Morris International 9. julija 2004,
– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 11/2006 o tranzitnem sistemu Skupnosti z odgovori Komisije[2],
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6‑0337),
A. ker tranzitni sistem Skupnosti omogoča gibanje blaga Skupnosti in blaga, ki ni iz Skupnosti, ter se uvaža iz tretjih držav ali izvaža vanje, na vsem ozemlju EU z začasno odpravo carin in drugih dajatev pred prihodom blaga v končni namembni kraj,
B. ker je Evropski parlament po rezultatih preiskovalnega odbora s podporo Sveta in Evropskega računskega sodišča za preprečevanje goljufij priporočil računalniško voden tranzit, da se pregleda pravni okvir ter da Komisija in države članice izboljšajo fizične preglede, ki temeljijo na skupni analizi tveganja,
C. ker je ta prvi preiskovalni odbor Evropskega parlamenta uspešno prenesel vprašanje tranzita iz administrativnega zakulisja na politično prizorišče, sprožil hiter odziv zainteresiranih strani in dokazal, da imajo lahko preiskovalni odbori bistveno dodano vrednost v političnem postopku ter da koristijo državljanom EU,
1. pozdravlja posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 11/2006; ugotavlja, da je Sodišče opravilo revizijske obiske v 11 državah članicah, kar predstavlja 80 % tranzita; opozarja, da lahko z izdelki z visokim davkom in majhno težo, kot so cigarete, goljufi ustvarijo dobiček z majhnim številom korakov; zahteva, da Sodišče spremlja svoje ugotovitve z 11 obiskanimi državami članicami in z drugimi državami članicami;
Računalniško vodenje tranzitnega postopka
2. ugotavlja, da novi računalniški tranzitni sistem (NCTS) kljub znatnim zamudam od januarja 2006 deluje v vseh državah članicah, čeprav se delovanje po posameznih državah članicah razlikuje; meni, da je to velika sprememba v primerjavi s starim postopkom v zastareli papirni obliki; ugotavlja, da je Komisija s tehničnega vidika izvajanje novega računalniškega tranzitnega sistema uspešno usklajevala;
3. ugotavlja, da novi računalniški tranzitni sistem za razliko od starega postopka v papirni obliki preprečuje napačno potrjevanje tranzitnih operacij s ponarejenimi dokumenti ali žigi; opozarja, da mora novi računalniški tranzitni sistem tudi pomagati pravočasno odkrivati blago, ki je bilo umaknjeno iz carinskega nadzora pred njegovim prispetjem v končno destinacijo ter sproži takojšnjo preiskavo; seznanjen je z ugotovitvami Evropskega računskega sodišča in obžaluje, da ni nobena od 11 obiskanih držav članic spoštovala rokov za začetek preiskave; poziva Komisijo, naj posveča pozornost dejstvu, da novi računalniški tranzitni sistem ne more preprečiti napačne deklaracije blaga in naj sprejme ustrezne ukrepe za primerno obravnavo deklaracij blaga;
Resne pomanjkljivosti uporabe novih tranzitnih pravil s strani držav članic
4. zaskrbljen je zaradi številnih slabosti, ki jih je Sodišče ugotovilo pri uporabi revidiranega pravnega okvira, zlasti glede preverjanja poenostavitev postopkov, preiskav in izterjav; ugotavlja, da je Sodišče predstavilo podroben seznam pomanjkljivosti in zadevne države članice (glej prilogo 1 posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 11/2006);
5. opozarja, da morajo države članice v okviru uredbe o lastnih sredstvih vnesti dajatve, določene v računu A in jih dati na voljo Komisiji v drugem mesecu po tistem, ko je bila pravica odobrena, z odbitkom stroškov zbiranja; ugotavlja, lahko države članice izjemoma uvedejo dajatve, ki ostajajo neplačane, za katere plačilo ni zagotovljeno ali je bila za njih vložena pritožba v računu B; je zaskrbljen zaradi ugotovitev Računskega sodišča, da so v Nemčiji, Španiji, Franciji, Belgiji in na Madžarskem dajatve za nedokončane tranzite vnesli na račune B, čeprav so bile krite z jamstvi; ugotavlja, da je v nekaterih državah članicah upravna praksa glede računov B vprašljiva;
6. poziva Komisijo, da sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, kadar napake v zvezi z računi B niso enkratne, ampak sistematične in strukturne; je zadovoljen, ker je Sodišče Evropskih skupnosti v zadnjih dveh letih po uvedbi postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je sprožila Komisija proti nekaterim državam članicam, izreklo številne pomembne sodbe, ki potrjujejo razlago pravil s strani Komisije; meni, da je treba ustrezno delovanje sistema računov A in B ponovno obravnavati po letu 2009;
7. ugotavlja, da zgornji dom[3] meni, da je bilo letno zaradi davčnega vrtiljaka izgubljenih približno 4 % možnega prihodka Združenega kraljestva od DDV; seznanja se z ugotovitvami zgornjega doma, po katerih se kljub temu, da je bolj pridobitno goljufanje z DDV pri trgovanju znotraj Skupnosti, lahko to dogaja tudi v trgovini s tretjimi državami; je zelo zaskrbljen zaradi pojasnil zgornjega doma, da je zloraba tranzitnega sistema Skupnosti v zadnjem primeru klasični vzorec davčnega vrtiljaka;
8. je vznemirjen, ker je zgornji dom zbral dokaze, da se (kot del davčnega vrtiljaka) tedensko najemajo tovorna letala, ki izvažajo računalniško blago iz EU; ugotavlja, da je zgornji dom ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 11/2006 zaključil: "do te vrste goljufije lahko pride zaradi slabega poslovodenja in nezadostne kontrole tranzitnega sistema Skupnosti s strani držav članic";
9. hvaležen je, da je zgornji dom obravnaval izpostavljenost tranzitnega sistema Skupnosti goljufijam, čeprav se Računsko sodišče ni posebej osredotočilo na Združeno kraljestvo; z navdušenjem pozdravlja priporočilo zgornjega doma "da vlada sodeluje z drugimi državami članicami, da zagotovi prednost predlaganim spremembam Evropskega računskega sodišča tranzitnemu sistemu Skupnosti, tako da se spoprime z verigo preskrbe za to vrsto (...) goljufije"; poziva druge države članice, naj sodelujejo z vlado Združenega kraljestva, da bo tranzitni sistem Skupnosti končno varen pred goljufijami; poziva Komisijo, naj usklajuje to sodelovanje;
10. meni, da je treba raziskati nove načine za boljše usklajevanje boja proti davčnim goljufijam na ravni EU; pozdravlja pobude Komisije na tem področju, zlasti njeno sporočilo z dne 31. maja 2006 o potrebi po razvoju usklajene strategije za izboljšanje boja proti davčnim goljufijam (KOM(2006)0254); ugotavlja, da je Ekonomsko-finančni svet z dne 5. junija 2007 Komisijo na podlagi njenih predlogov pozval, da predloži zakonodajne predloge o konvencionalnih ukrepih za boj proti goljufijam in dodatno preuči bolj daljnosežne ukrepe za boj proti goljufijam, kot sta obdavčenje v državah članicah odhoda ali uvedba neobveznega sistema obrnjene davčne obveznosti; ugotavlja, da se v skladu s sistemom obrnjene davčne obveznosti odgovornost za plačilo davkov prenese z dobavitelja na prejemnika;
11. je zadovoljen, ker je Ekonomsko-finančni svet z dne 5. junija 2007 pozval Komisijo, da analizira učinke neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in predloži svoje ugotovitve Svetu do konca leta 2007; zlasti ugotavlja, da je Svet pozval Komisijo, da preuči možnost izvedbe pilotnega projekta v Avstriji; poziva Komisijo, da predloži svoje ugotovitve tudi Evropskemu parlamentu;
12. ugotavlja, da je Združenemu kraljestvu od junija 2007 odobreno odstopanje od pravil o DDV, ki omogoča uporabo „obrnjene davčne obveznosti“ za DDV za prenosne telefone in računalniške čipe; poziva Komisijo, da predloži svojo oceno učinkovitosti tega ukrepa, kar je načrtovano za leto 2009, tudi Evropskemu parlamentu;
13. poudarja, da v zvezi s posebnimi pravili, ki odstopajo od splošnih pravil Skupnosti o odmeri davka na dodano vrednost, vedno obstaja tveganje, da ta odstopanja ne bodo preprečila goljufivih dejavnosti, ampak se bodo te dejavnosti le prenesle v druge gospodarske sektorje ali države;
14. poudarja, da mora biti prednostni cilj tudi v prihodnje določitev skupne strategije za boj proti davčnim goljufijam na ravni Skupnosti;
15. že zdaj poziva Evropsko računsko sodišče, da pripravi mnenje o zakonodajnih predlogih Komisije, ki se s strani Sveta pričakujejo do konca leta 2007;
16. je pretresen nad ugotovitvijo Sodišča, da Komisija ni z lastnimi sredstvi opravila nobenega inšpekcijskega pregleda, osredotočenega na tranzit med leti 2001 in 2005, ampak samo v letu 2006; zahteva, naj Komisija obvesti Parlament, kako se bo odpravilo pomanjkanje inšpekcijskega pregleda v prihodnosti;
Stroški in koristi novega računalniškega tranzitnega sistema z vidika boja proti goljufijam
17. ugotavlja, da je preiskovalni odbor menil, da so naložbe v novi računalniški tranzitni sistem relativno majhne; ugotavlja, da se je skliceval na ocene Komisije, po katerih bi novi računalniški tranzitni sistem znatno zmanjšal goljufije in v petletnem obdobju zagotovil od 5 do 10 milijard EUR koristi; ugotavlja, da je zunanja študija, ki jo je Komisija naročila leta 2006, ocenila skupne stroške novega računalniškega tranzitnega sistema na 359.000.000 EUR; obžaluje, da so bili na voljo le zelo omejeni podatki in da ni bilo na voljo nobenih podatkov o pridobljenih zneskih zaradi odkritja goljufij;
18. Poleg tega ugotavlja naslednje ugotovitve Sodišča[4]: "Ocena reforme tranzitnega sistema bi v smislu zmanjšanja tranzitnih goljufij zahtevala zanesljive in popolne podatke o goljufijah na ravni EU. Revizija pa je pokazala, da se na ravni EU zanesljivost in popolnost najpomembnejših razpoložljivih virov podatkov o goljufijah in nepravilnostih v tranzitu ne moreta zagotoviti"; ni pripravljen ocenjevati razmerja med stroški in koristmi novega računalniškega tranzitnega sistema kot pozitivno, dokler Komisija ne bo predstavila podatkov o tem, v kakšnem obsegu nov računalniški tranzitni sistem zmanjšuje goljufije in preprečuje izgubo lastnih sredstev;
Racionalizacija konkurenčnih sistemov izmenjave informacij in fizični pregledi
19. ugotavlja, da Evropsko računsko sodišče zahteva, naj Komisija dobi polni dostop do razpoložljivih ali predvidenih informacijskih sistemov za vse vrste blaga - ne le za občutljivo blago - za operativno in strateško analizo ter obvladovanje tveganja ob hkratnem zagotavljanju ustreznega varstva osebnih podatkov[5]; ugotavlja, da Sodišče navaja primere novega računalniškega tranzitnega sistema, sistema nadzora izvoza (ECS ), avtomatiziranega sistema uvoza (AIS) in sistema gibanja trošarinskih izdelkov in trošarinskega nadzora (EMCS);
20. poziva službe Komisije, pristojne za sisteme izmenjave informacij, povezane z nepravilnostmi in goljufijami, zlasti GD Obdavčenje in carinska unija (TAXAUD), GD Proračun (BUDG) in OLAF, da konsolidirajo te podatkovne baze, zagotovijo Skupnosti zanesljivo in popolno statistiko o tem, v kakšnem obsegu so njene dejavnosti zmanjšale nepravilnosti in goljufije, uvedejo skupen pristop z analizi tveganja na ravni Skupnosti in nacionalnih ravneh ter na ta način usklajujejo fizične preglede; poziva Komisijo, naj o svojih ugotovitvah poroča Parlamentu in Odboru za proračunski nadzor do konca leta 2008.
21. obžaluje dejstvo, da čeprav je preiskovalni odbor že leta 1997 pozval Komisijo, da oblikuje skupno politiko o obvladovanju tveganja, je bil skupni okvir za obvladovanje tveganja za tranzit in druge carinske postopke v zakonodaji Skupnosti prvič določen le v Uredbi (ES) št. 648/2005[6], ki določa dolga prehodna obdobja, preden morajo države članice začeti z izvajanjem računalniškega obvladovanja tveganja;
22. ugotavlja, da v skladu z zakonodajo Skupnosti opredelitev tveganja pri tranzitu in drugih carinskih postopkih izrecno vključuje dogodke, ki ogrožajo finančne interese Skupnosti in držav članic; ugotavlja, da službe Komisije v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 11/2006 še niso ustrezno obravnavale tveganja goljufij na področju tranzita;
23. meni, da je treba nujno še naprej omogočati delo OLAF, da bo lahko učinkovito varoval finančne interese Skupnosti; zato poziva proračunski organ, naj zamrzne nadaljnje financiranje novega računalniškega tranzitnega sistema, dokler OLAF ne bo v praksi imel polnega dostopa do podatkov novega računalniškega tranzitnega sistema, kar bo omogočilo pregled konsolidiranih prometnih poti občutljivega blaga v tranzitu ter izvajanje strateške in operativne analize v zvezi s tovrstnim blagom; opozarja, da mora biti ta dostop OLAF do podatkov zagotovljen tudi ob začetku veljavnosti predloga odločbe Komisije o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (KOM(2005)0609);
24. čestita OLAF, ki je uspešno usklajeval delo carinskih organov vseh 27 držav članic med operacijo "Diabolo" februarja 2007, kar je vodilo v zasego 135 milijonov ponarejenih cigaret in drugih ponarejenih izdelkov ter preprečitev možne izgube za proračune Skupnosti in držav članic za 220.000.000 EUR;
25. ugotavlja, da glede obvladovanja tveganja v državah članicah posebno poročilo Evropskega računskega sodišča zaključuje, da "sistematično obvladovanje tveganja na področju tranzita je v več državah članicah le osnovno ali pa sploh ne obstaja, le nekatere od njih pa imajo v NCTS[7] integrirane profile tveganja“; je zadovoljen, ker so se nekatere države članice že odzvale na ugotovitve Evropskega računskega sodišča in že vključujejo orodja za analizo tveganja v svojo nacionalno aplikacijo NCTS; spodbuja Evropsko računsko sodišče, da spremlja svoje ugotovitve o obvladovanju tveganja z vsako državo članico; poziva države članice, da zagotovijo skladnost z zakonodajo Skupnosti o obvladovanju tveganja pri tranzitu in drugih carinskih postopkih;
26. ugotavlja, da carinski organi nekaterih držav članic uporabljajo naprednejšo tehnologijo kot drugi, na primer pri pregledovanju zabojnikov, ki pridejo v pristanišča EU; je zaskrbljen, da se bodo goljufi osredotočili na pristanišča, ki uporabljajo manj napredno tehnologijo; zahteva, da Komisija spremlja tehnološki razvoj in spodbuja najsodobnejšo tehnologijo po vsej EU;
Sodelovanje s tretjimi državami
27. poudarja, da bo vsak čezmejni sistem za izmenjavo informacij deloval le, če bodo carinske uprave dobro opremljene in carinski uradniki dobro usposobljeni; zato pozdravlja podaljšanje akcijskega programa Skupnosti za carino do leta 2013; poziva Svet, da pospeši zakonodajni postopek za podaljšanje programa Fiscalis o izboljšanju delovanja davčnih sistemov na notranjem trgu do leta 2013; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti sodelovanju držav kandidatk, sosednjih držav in drugih tretjih držav pri teh programih, ne nazadnje zaradi reševanja težave davčnih oaz;
28. poziva Komisijo, da poskrbi za nadaljnjo krepitev sodelovanja na carinskem področju z državami, ki mejijo na Unijo; meni, da so se razmere na meji ob Kaliningradu izboljšale, vendar da je še vedno veliko nezakonitega uvoza cigaret in drugega blaga;
Nov pristop v boju proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret:
sporazum s Philip Morris in naprej
29. meni, da je skrb vzbujajoča ugotovitev Komisije[8], da so tobačni izdelki, tako kot v prejšnjih letih, še vedno med najpogostejšimi tarčami goljufij in nepravilnosti; zato poziva Komisijo, da poskrbi za večjo usklajenost drobnoprodajnih cen v razširjeni Uniji, s čimer bo tihotapljenje cigaret manj donosno; nadalje poziva OLAF, da razkrije količine zaseženega blaga in vpletene blagovne znamke;
30. je zaskrbljen zaradi vedno večjih količin ponarejenih cigaret na evropskem trgu; meni, da ni težavna le izguba prihodka davkov in dajatev, ampak tudi dejstvo, da sta izdelava in trženje teh izdelkov vedno večji vir dohodka kriminalnih združb; poziva Komisijo, da poroča Evropskemu parlamentu o sprejetih ukrepih, zlasti za boj proti tovrstnemu kriminalu;
Sporazum s podjetjem Philip Morris
31. opozarja, da je bil sporazum s Philip Morris za končanje vseh sporov med strankami, zaradi katerih je moral Philip Morris v 12 letih plačati 1,25 milijard USD in katerega namen je bil boj proti goljufijam in nedovoljeni trgovini s cigaretami, velik korak naprej; ugotavlja, da bo Philip Morris po sporazumu povečal sledenje in spremljanje svojih izdelkov in s tem pomagal organom pregona v boju proti nezakoniti trgovini; ugotavlja, da mora Philip Morris po sporazumu plačati nadomestilo za izgubljene dajatve v primeru zasega cigaret, ki nosijo blagovno znamko Philip Morris; poziva vlado Združenega kraljestva, naj se pridruži sporazumu, saj je edina država članica, ki sporazuma še ni podpisala; glede na delo v zvezi z goljufijami v EU poziva zgornji dom, naj podpre to zahtevo;
32. je zelo razočaran glede načina, na katerega je Komisija razdelila plačila iz naslova sporazuma s podjetjem Philip Morris med 10 držav članic in Skupnostjo, pri čemer je Skupnost prejela le 9,7 %, ostalo pa so v obliki nenamenskih sredstev dobili neposredno ministri za finance držav članic; meni, da je ta razdelitev v nasprotju z duhom in namenom sporazuma, ki je bil sklenjen na podlagi, da naj bi se zadevne 1,25 milijarde USD porabilo za boj proti goljufijam;
33. meni in razume, da je ta nespametna razdelitev plačil, ki jo je opravilo podjetje Philip Morris iz naslova sporazuma glavni razlog za odvračanje drugih proizvajalcev od sklepanja podobnih sporazumov ali poravnav, ter poziva Komisijo in države članice, da morajo pred podpisom naslednjih sporazumov vsem strankam pojasniti, da bodo prihodnja plačila porabljena za boj proti goljufijam;
Pogajanja o nadaljnjih sporazumih
34. obžaluje, da doslej še noben proizvajalec cigaret ni sklenil podobnega sporazuma; poziva Komisijo, naj nadaljuje pogajanja z vsemi najpomembnejšimi akterji na trgu, da bi sklenili sporazum, po katerem bo najnižji standard sporazum Philip Morris, z izjemo glavnega plačila; podpira nedavne zahteve Komisije do Japan Tobacco in Reynolds American, naj podpišeta podoben sporazum, EU pa bo zato opustila sodne postopke proti njima;
35. vseeno meni, da mora Komisija uporabiti vsa svoja zakonska pooblastila, da zahteva od podjetij, ki neposredno ali posredno sodelujejo pri omogočanju nedovoljene trgovine s cigaretami ali drugimi tobačnimi izdelki, znatno nadomestilo za pretekle ali prihodnje izgube Unije in držav članic;
36. poziva Komisijo, zlasti OLAF, da redno in na zaupen način obvešča pristojni odbor Evropskega parlamenta o napredku pri sklepanju sporazumov s proizvajalci tobačnih izdelkov, vključno z morebitnimi sodnimi postopki proti tem podjetjem;
37. meni, da bi se moral sporazum s podjetjem Philip Morris uporabljati kot zgled za sporazume s podjetji, ki proizvajajo druge izdelke z velikim tveganjem, kot so alkohol, tekstilni izdelki, izdelki iz mineralnih olj ali drugi kmetijski proizvodi, ali delajo z njimi; zato poziva Komisijo, da obvesti Evropski parlament, katere ukrepe bo sprejela za oblikovanje standardnih sporazumov v drugih sektorjih in pogajanja o njih;
38. meni, da je treba tovrstni sporazum skleniti tudi s proizvajalci in trgovci surovega tobaka, zlasti v zvezi z odkrivanjem in sledenjem; meni, da bi ti sporazumi prispevali k povečanju preglednosti in vzpostavili pravično porazdelitev finančnega tveganja med vse osebe ali podjetja, ki imajo finančni interes v trgovini s cigaretami;
39. ugotavlja, da je veliko tveganje za goljufije na področju tranzita v primeru občutljivega blaga, kot so cigarete ali alkohol, povzročilo spremembo na trgu za promet in logistiko; opaža, da zdaj veliko prevoznih podjetij ne želi delati s temi izdelki; opaža, da so se druga prevozna podjetja specializirala za prevoz tega blaga, pri čemer se zaščitijo posebno pred goljufijami, na primer z zahtevanjem, da njihove stranke nosijo finančno tveganje v zvezi s tranzitom tega blaga;
40. poziva logistična podjetja ter proizvajalce, izvoznike in uvoznike občutljivega blaga, da v sodelovanju s Komisijo in državnimi carinskimi organi ne glede na sedanja pogajanja o sporazumih, ki so podobni sporazumu s podjetjem Philip Morris, okrepijo svoje ukrepe za boj proti goljufijam;
Nadaljnji ukrepi za boj proti nedovoljeni trgovini s cigaretami
41. poziva Komisijo, da kljub zamudam v zakonodajnem postopku zagotovi polno izvajanje programa Hercule II; ugotavlja, da so finančna sredstva za obdobje od 2007 do 2013 skupaj 98.500.000 EUR ter da Komisija načrtuje, da bo porabila 44.000.000 EUR za novo prednostno nalogo boja proti nedovoljeni trgovini s cigaretami;
42. odločno podpira prizadevanja Komisije za vključitev načel sporazuma Philip Morris v protokol o nedovoljeni trgovini v Okvirni konvenciji o nadzoru tobaka iz leta 2005;
43. predlaga, da Komisija ustanovi laboratorij, ki bo uslužbencem organov pregona omogočal, da bodo preverjali, ali so cigarete prave ali ne, in zbirali rezultate teh preverjanj v bazi podatkov o izvoru tobaka in drugih sestavnih delov, uporabljenih v teh cigaretah; meni, da je treba proizvajalce cigaret pozvati, da finančno podprejo ta projekt;
44. zahteva, da začne Komisija študijo in morebiten pilotni projekt za opredelitev najboljše možne tehnične rešitve za prepoznavanje pravih cigaret, ki bo zagotovila, da bodo potrošniki kupovali prave cigarete in hkrati zagotovila najboljši možen nadzor nad goljufijami; meni, da mora Komisija v sodelovanju s tobačno industrijo in državami članicami, če je takšna tehnična rešitev mogoča, predlagati ustrezno prilagoditev evropskih standardov na tem področju;
45. poziva Komisijo, da za zagotovitev boja proti ponarejanju cigaret predlaga zakonodajo za uvedbo sistema izdaje dovoljenj za stroje in drugo opremo za izdelavo cigaret ter prepoved trgovine z rabljenimi stroji;
46. poziva Komisijo, da vzpostavi platformo za vse zainteresirane strani, vključno z industrijo in civilno družbo, da se bodo poiskali in uskladili učinkovitejši pristopi k boju proti nedovoljeni trgovini s tobačnimi izdelki, vključno s ponarejanjem cigaret;
47. za zaključek poziva Komisijo, naj (1) odpravi pomanjkanje inšpekcijskega pregleda v tranzitu; (2) konsolidira podatkovne baze, zagotovi zanesljivost podatkov glede goljufij in nepravilnosti ter poišče skupen pristop k analizi tveganja in fizičnim pregledom; ter (3) nadaljuje s predstavitvijo dosežkov sporazuma Philip Morris na evropski in mednarodni ravni;
48. poleg tega poziva države članice, naj (1) uskladijo aplikacije informacijske tehnologije, ki uporabljajo nov računalniški tranzitni sistem, kot je predlagala Komisija v svojem zakonodajnem predlogu o brezpapirnem okolju za carino in trgovino(„odločba o e-carini“); (2) naj v nekaterih državah članicah končajo dvoumno prakso glede računov B; ter (3) obravnavajo kot nujno pomanjkljivosti, ki jih je navedlo Evropsko računsko sodišče, zlasti glede preverjanja poenostavitev postopkov, preiskav in izterjav;
49. poziva Komisijo, naj pristojnemu odboru Parlamenta do konca leta 2008 predstavi podrobno poročilo o njenem spremljanju resolucije ter s strani držav članic;
°
° °
50. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 115, 14.4.1997, str. 157.
- [2] UL C 44, 27.2.2007, str. 1.
- [3] Zgornji dom, Odbor Evropske unije, 20. poročilo za obdobje 2006–2007, "Stopping the Carousel: Missing Trader Fraud in the EU", objavljeno 25. maja 2007.
- [4] UL C 44, 27.2.2007, str. 1, odstavek 56.
- [5] UL C 101, 4.5.2007, str. 4, odstavek 9.
- [6] Uredba Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 o spremembah Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).
- [7] UL C 44, 27.2.2007, str. 1, odstavek 74.
- [8] Glej prilogo k letnem poročilu za leto 2006 o zaščiti finančnih interesov Skupnosti, objavljeno julija 2007.
OBRAZLOŽITEV
Parlament je v priporočilu z dne 13. marca 1997 glede poročila preiskovalnega odbora pozval predsednika, naj naroči Odboru za proračunski nadzor, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi odbori spremlja ukrepe, ki so bili sprejeti na osnovi izidov dela preiskovalnega odbora, ter po potrebi o ukrepih poroča, zlasti v povezavi z letnim postopkom za podelitev razrešnice. Evropski parlament je po predstavitvi Tranzitnega sistema Skupnosti z vidika širitve s strani Odbora za proračunski nadzor leta 2003 v resoluciji o razrešnici Komisiji za leto 2002 zahteval pregled, ki bi prikazal izvajanje 38 priporočil, ki jih je dal preiskovalni odbor in jih je predstavila Komisija Odboru za proračunski nadzor junija 2004. Parlament je po sklenitvi sporazuma med Philip Morris International in Komisijo ter 10 državami članicami, katerega namen je boj proti goljufijam in nedovoljeni trgovini s cigaretami, imel razpravo o posledicah sporazuma iz 8. junija 2005 ter zato od Odbora za proračunski nadzor zahteval pripravo poročila o posledicah tega sporazuma in nadaljnjem napredku, doseženem pri izvajanju priporočil preiskovalnega odbora.
Poročevalec je pri pripravi poročila imel srečanja z Evropskim računskim sodiščem, generalnima direktoratoma Komisije za proračun (BUDG), obdavčenje in carinske unije (TAXAUD), Evropskim uradom za bolj proti goljufijam (OLAF) ter nacionalnimi carinskimi organi.
PRILOGA
Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 11/2006, priloga 1
Pregled ugotovitev za 11 obiskanih držav članic
|
DE |
ES |
FR |
IT |
BE* |
LV* |
HU* |
NL* |
PL* |
SI* |
SE* |
|
Implementation of NCTS |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Technical problems with the use of MCC |
|
|
|
|
X |
X |
|
X |
|
X |
X |
|
Temporary unavailability due to migration problems with MCC |
|
|
|
|
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
|
NCTS not integrated into the national IT systems |
|
|
X |
|
|
X |
|
X |
|
|
X |
|
General IT or IT control environment problems |
|
|
X |
X |
X |
|
|
|
X |
|
|
|
Application of legal provisions and legal reform |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Comprehensive guarantees: authorisation checks either not done or not documented. |
X |
X |
X |
X |
X |
|
X |
|
X |
X |
X |
|
Authorised consignor/consignee: authorisation checks either not done or not documented |
X |
X |
X |
|
|
|
X |
|
|
X |
X |
|
Deadlines for starting enquiries not respected |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Lack of cooperation by the principal |
X |
|
X |
X |
|
X |
X |
|
|
X |
|
|
10 month deadline not respected |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
X |
|
Deadlines for recoveries/account entries not respected |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
X |
X |
X |
|
Problems of communication between Member States |
X |
X |
X |
X |
|
X |
|
|
|
X |
X |
|
Amounts covered by comprehensive guarantees, but still entered in B accounts |
X |
X |
X |
|
X |
|
X |
|
|
|
|
|
Fight against fraud and risk management |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Automated risk analysis not integrated, or poorly integrated, into the national NCTS application |
X |
|
|
|
X |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
Physical check rates low (~ 1 %) |
|
X |
X |
|
X |
X |
|
|
|
|
X |
|
Physical check rates for simplified procedures almost zero |
X |
X |
X |
X |
X |
X |
|
|
|
|
X |
|
* Country using MCC. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum |
12.9.2007 |
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
21 0 0 |
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Mogens N.J. Camre, Paulo Casaca, Antonio De Blasio, Petr Duchoň, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Esther De Lange, Bogusław Liberadzki, Nils Lundgren, Marusya Ivanova Lyubcheva, Hans-Peter Martin, Eluned Morgan, Francesco Musotto, Bart Staes |
||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Richard Corbett, Monica Maria Iacob-Ridzi, Silvana Koch-Mehrin, Pierre Pribetich, Esko Seppänen |
||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||