POROČILO o umorih žensk v Srednji Ameriki in Mehiki ter vloga Evropske unije v boju proti tem dejanjem

20.9.2007 - (2007/2025(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalec: Raül Romeva i Rueda

Postopek : 2007/2025(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0338/2007
Predložena besedila :
A6-0338/2007
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o umorih žensk v Srednji Ameriki in Mehiki ter vloga Evropske unije v boju proti tem dejanjem

(2007/2025(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju mednarodnih paktov o človekovih pravicah iz leta 1966,

–   ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979 in njenega izbirnega protokola iz leta 1999,

–   ob upoštevanju medameriške konvencije o preprečevanju, kaznovanju in izkoreninjenju nasilja nad ženskami (konvencija iz Belem do Para) iz leta 1994,

–   ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1948 in njenega izbirnega protokola iz leta 2002,

–   ob upoštevanju priporočil iz poročila z dne 12. maja 2005 o izginotjih in umorih velikega števila žensk in deklic v Mehiki, ki ga je pripravil Odbor za enake možnosti moških in žensk Sveta Evrope, ter priporočil iz odgovora Sveta ministrov Sveta Evrope, sprejetih istega leta v sklepu 939/2.4,

–   ob upoštevanju priporočil o vključitvi temeljnih pravic žensk in spolno specifičnem pristopu ter nasilju nad ženskami, podanih v poročilu posebne poročevalke Združenih narodov Yakin Ertürk o nasilju nad ženskami, vzrokih zanj in njegovih posledicah, pripravljenemu po misiji v Mehiko januarja 2006,

–   ob upoštevanju priporočil o vključitvi temeljnih pravic žensk in glede na spol specifičnem pristopu ter nasilju nad ženskami, podanih v poročilu posebne poročevalke Združenih narodov Yakin Ertürk o nasilju nad ženskami, vzrokih zanj in njegovih posledicah, pripravljenemu po misiji v Gvatemalo januarja 2005,

–   ob upoštevanju priporočil iz poročila o razmerah na področju pravic žensk v Ciudad Juarezu v Mehiki in njihovi pravici do nenasilja in nediskriminacije, ki ga je oblikoval medameriški odbor za človekove pravice marca 2003,

–   ob upoštevanju predstavitve o umorih žensk aprila 2006, ki sta jo v Evropskem parlamentu skupaj pripravila Odbor za pravice žensk in enakost spolov in Pododbor za človekove pravice,

–   ob upoštevanju tretjega poročila zveznega mehiškega odbora za preprečevanje in izkoreninjenje nasilja nad ženskami v Ciudad Juarezu,

–   ob upoštevanju sporazuma o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi mehiškimi državami na drugi strani[1], sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo na drugi strani[2] iz leta 2003 (v postopku ratifikacije) in okvirnega sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kostariko, Salvadorjem, Gvatemalo, Hondurasom, Nikaragvo in Panamo[3],

–   ob upoštevanju dokumentov o regionalni strategiji Evropske unije za obdobja 2001–2006 in 2007–2013 za države Srednje Amerike in Mehiko,

–   ob upoštevanju tretjega cilja razvojnih ciljev tisočletja, ki se nanaša na enakost med spoloma in samostojnost žensk,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6—0338/2007),

A. ker besedna zveza umor žensk temelji na pravni opredelitvi nasilja nad ženskami, določeni v členu 1 konvencije iz Belem do Pará, kjer je določeno, da se besedna zveza nasilje nad ženskami nanaša na vsakršno dejanje ali ravnanje na podlagi spola, ki povzroči smrt ali fizične, spolne ali psihološke poškodbe ali trpljenje ženske in je izvršeno v javnem ali zasebnem okolju, in ker je kaznovanje in izkoreninjenje tega nasilja dolžnost in mora biti prednostna naloga vsake pravne države,

B.  ker je ta resolucija poziv k učinkovitemu izboljšanju nezadovoljivih razmer v omenjenih državah ter posledično ugotovitve in predlogi v njej nikakor niso obtožbe vlad popolnoma suverenih držav, ki so v mednarodni politiki priznane za enakopravne partnerice,

C. ker ima nasilje na ženskami svetovne in ne le lokalne razsežnosti in zadeva vse države, tudi evropske, ter ker bi se to poročilo moralo upoštevati kot del svetovne strategije, ki naj bi določila skupne ukrepe in prizadevanja EU in zadevnih držav za izkoreninjenje in preprečevanje nasilnih smrti žensk vsepovsod; ker je v tem smislu prav tako treba spodbujati dialog, sodelovanje in medsebojno izmenjavo dobrih praks med latinskoameriškimi in evropskimi državami,

D. ker večino umorov žensk v Cuidad Juárezu in Gvatemali zaznamuje izjemna surovost in ker je bilo veliko število teh žensk žrtev spolnega nasilja ter krutega, nečloveškega in ponižujočega ravnanja; ker v primeru Ciudad Juáreza dejavniki demografske rasti in migracijski tokovi sovpadajo z razširjenostjo organiziranega kriminala in ker se je veliko število teh umorov zgodilo na območjih, kjer obratujejo podjetja, imenovana maquilas (podizvajalska podjetja), ki žensk ne zaščitijo s potrebnimi varnostnimi ukrepi,

E.  ker je bil velik delež umorov zagrešen na območjih, kjer obratujejo ta podjetja in, kot navaja Yakin Ertürk, posebna poročevalka Združenih narodov o nasilju nad ženskami, vzroki zanj in njegovih posledicah, je treba na teh območjih vzpostaviti potrebno infrastrukturo za večjo varnost delavcev,

F.  ker ima Mehika od leta 1999 dalje status opazovalke pri Svetu Evrope in se v skladu s tem udeležuje sej ministrskega odbora in veleposlanikov; ker je Mehika ratificirala tudi palermski protokol Sveta Evrope o boju proti trgovanju z ljudmi,

G. ker se ti umori žensk ne morejo pojasniti le s splošno razširjenostjo nasilja, temveč je treba upoštevati diskriminacijo, ženskam nenaklonjeno lokalno socialno in ekonomsko okolje, ki je še bolj nenaklonjeno avtohtonim prebivalkam, visoko stopnjo revščine, ekonomsko odvisnost žensk, zločinske tolpe ter neuspelo razpustitev nezakonitih varnostnih sil in organov[4],

H. ker resolucija št. 1454 (2005) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, naslovljena Izginotja in umori velikega števila žensk in deklic v Mehiki, navaja "… mehiške oblasti si trenutno na vseh ravneh izjemno prizadevajo [...], da bi izboljšale družbene razmere v teh mestih ter se borijo proti nasilju nad ženskami [...], pa tudi za preiskavo umorov in izginotij žensk [...], ter za sojenje tako storilcem kot uradnikom, ki so bili na začetku površni pri preiskavah in so ovirali sodni proces",

I.   ob upoštevanju nekaznovanja na tem področju, kar pomeni, da storilci dejansko zakonsko niso niti kazensko, upravno, disciplinsko ali civilno odgovorni za ta dejanja in ob upoštevanju nedokončanih preiskav ali neizrečenih sodb, pomanjkanja proračunskih sredstev in pogostega oviranja dostopa do pravice za ženske in njihove sorodnike,

J.   ker je Mehika ratificirala rimski statut mednarodnega kazenskega sodišča,

K. ker je dolžnost vsake pravne države, da spodbuja politike za primerno zaščito žensk na splošno, še posebej pa revnih žensk pred diskriminacijo, nasiljem in tudi pred umori; ker morajo države najprej osvestiti svoje javne uradnike o resnosti tega vprašanja,

L.  ker je bila Mehika izvoljena v predsedstvo Sveta Združenih narodov za človekove pravice,

M. ker je v boju proti umorom žensk in nekaznovanosti treba predvideti več preventivnih ukrepov, izkoreninjenje diskriminacije na zakonodajnem področju, postopke naznanitve in zaščitne ukrepe za tiste, ki to storijo, in okrepitev sodnega procesa in postopkov (zlasti pri boju proti organiziranemu kriminalu) in sicer vse od sodnih preiskav do izvajanja odločb,

N. ker je obnova institucij v nekaterih primerih in njihova krepitev v drugih primerih bistvena za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami ter ker so v obeh primerih potrebna finančna sredstva,

O. ker točka 9 akcijskega programa 4. svetovne konference o ženskah v Pekingu 1995 ostaja temeljno načelo vseh mednarodnih konferenc minulega desetletja in navaja: "Izvajanje tega akcijskega programa, tudi v zakonodaji različnih držav in po zaslugi oblikovanja strategij, politik, programov in prednostnih razvojnih nalog, izhaja iz suverene odgovornosti vsake države, ki deluje ob spoštovanju vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter ob upoštevanju in strogem spoštovanju različnih verskih in etičnih vrednot; kulturne dediščine, filozofskih prepričanj posameznikov in njihovih skupnosti, kar bi moralo pripomoči k temu, da ženske polno uživajo svoje temeljne pravice, s čimer bodo doseženi enakopravnost, razvoj in mir";

P.  ker je metoda mučenja, ki jo nekateri pripadniki državnih služb uporabljajo za pridobitev samoobdolžitvenih priznanj domnevnih storilcev umorov žensk, nesprejemljiva,

Q. ker so Mehika in vse ostale srednjeameriške države podpisale in ratificirale Splošno deklaracijo človekovih pravic Združenih narodov,

R.  ker sta bili na podlagi spola umorjeni dve nizozemski državljanki, Hester Van Nierop (umorjena leta 1998) in Brenda Susana Margaret Searle (leta 2001),

S.  ker problematika umorov žensk in nekaznovanosti storilcev kaznivih dejan nad ženskami v Mehiki obstaja že več kot 15 let,

T.  ker so zaradi ponavljajočega nasilja v teh državah ali družbenih stereotipov o ženskah prav one prve žrtve teh oblik nasilja,

U. pozdravlja zakonodajne ukrepe, ki so bili sprejeti v Mehiki, še posebej splošni zakon o pravicah žensk do življenja brez nasilja iz februarja 2007, ter oblikovanje specializiranih institucij na zvezni in lokalni ravni, kot so posebni tožilec za zločine, povezane z nasiljem nad ženskami, ki je bilo ustanovljeno leta 2006, komisija za Juárez in nacionalni institut za ženske,

V. ob priznavanju dosežkov srednjeameriških držav na zakonodajnem področju, kar zadeva priznavanje pravic žensk v sodnem sistem, vendar z zaskrbljenostjo zaradi težav in zamud pri njihovem uveljavljanju,

W. ob upoštevanju medparlamentarne zveze za dialog in sodelovanje, ki so jo skupaj ustanovile poslanke iz Španije, Mehike in Gvatemale, za pospeševanje zakonodajnih ukrepov za izkoreninjenje nasilja nad ženskami,

X. ker morajo biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanjih dejavnosti Evropske unije,

Y. ob upoštevanju pravno zavezujočih in vzajemnih klavzul o človekovih pravicah in demokraciji sporazuma med Evropsko skupnostjo in Mehiko o gospodarskem partnerstvu, političnem dialogu in sodelovanju,

Z.  ker Evropska unija in njeni partnerji s tem, ko s tretjimi državami podpišejo sporazume, ki vsebujejo klavzulo o človekovih pravicah, sprejmejo odgovornost, da od trenutka podpisa zagotovijo upoštevanje teh mednarodnih pravil o človekovih pravicah z obeh strani[5],

1.  poziva, naj se bolj natančno upoštevajo priporočila različnih poročil in mednarodnih instrumentov za zaščito človekovih pravic, še posebej tistih v povezavi s prej omenjenimi človekovimi pravicami žensk; se v zvezi s tem zaveda dosežka Mehike pri uveljavljanju enakopravnosti žensk in moških, pozdravlja zvezni zakon o preprečevanju in izkoreninjenju diskriminacije in poziva Mehiko, naj nadaljuje po tej poti;

2.  nujno poziva mehiško in srednjeameriške vlade, naj sprejmejo potrebne ukrepe za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi;

3.  poziva nacionalne vlade, naj v okviru dvostranskih odnosov z latinskoameriškimi državami ter evropske institucije, naj v okviru strateških partnerstev z uporabo programov sodelovanja ter s finančnimi in tehničnimi sredstvi podpirajo politike za preprečevanje in zaščito na področju nasilja nad ženskami, kot je oblikovanje ali okrepitev programov osveščanja in izobraževanja o problematiki spola, naj povečajo proračun organov, zadolženih za preiskave umorov, naj ustvarijo učinkovite sisteme zaščite prič, žrtev in njihovih sorodnikov, okrepijo zmogljivosti sodišč, varnostnih sil in javnih tožilstev za sojenje in kaznovanje krivcev in naj se borijo proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu; prav tako poziva, naj spodbujajo boljše institucionalno usklajevanje na teh področjih na vseh vladnih ravneh;

4.  poziva evropske institucije, naj spodbujajo sodelovanje in dialog med Evropsko unijo, državami članicami ter srednjeameriškimi državami in Mehiko, pri čemer pa naj se oprejo na pobude, ki se na vseh ravneh izvajajo z namenom izkoreninja nasilja nad ženskami, in naj spodbujajo zaščitne ukrepe za žrtve in njihove sorodnike;

5.  poziva Evropsko unijo, naj spodbuja institucionalno usklajevanje z Mehiko in srednjeameriškimi državami ter podpre oblikovanje programa izmenjav in sodelovanja na področju boja proti nasilju nad ženskami; spodbuja naj tudi sodelovanje med javnimi upravami držav članic in njihovih partneric, da bi uresničili projekt pomoči in vzajemnega učenja;

6.  se zaveda pripravljenosti za boj proti nekaznovanosti, ki so jo pokazale politične stranke v gvatemalskem kongresu, posledica česar je bila ustanovitev mednarodnega odbora proti nekaznovanosti v Gvatemali; poziva vlado, ki bo izvoljena v tej državi, naj takoj nadaljuje s prizadevanju v tej smeri in predvidi potrebne institucionalne pogoje za dokončanje mandata mednarodnega odbora ter poziva mednarodno skupnost, naj spremlja izvajanje skupnega boja proti nekaznovanosti;

7.  spodbuja srednjeameriške države, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za učinkovit boj proti nasilju nad ženskami; poziva, naj ti ukrepi zagotovijo spoštovanje človekovih pravic v celoti, kot jih opredeljuje splošna deklaracija človekovih pravic in ameriška deklaracija človekovih pravic in dolžnosti, med njimi brezplačno odvetniško pomoč za ženske žrtve in njihove sorodnike; poziva zvezno mehiško vlado, naj nadaljuje z odločnim ukrepanjem prejšnjih vlad;

8.  poziva srednjeameriške države in Mehiko, naj iz nacionalnih zakonov zbrišejo vsa diskriminatorna načela proti ženskam; se zaveda napredka Mehike na tem področju s sprejetje zveznega zakona za preprečevanje in izkoreninjenje diskriminacije in splošnega zakona za enakost med moškimi in ženskami ter poziva oblasti, naj spodbujajo zakonodajne pobude, s katerimi se hudo nasilje znotraj družine in spolno nadlegovanje na delovnem mestu in v vseh sferah javnega življenja označi za zločin, hkrati pa naj oblikujejo politike in merila za boj proti nekaznovanosti in spodbujajo enakopravnost med spoloma; pri tem naj uporabijo ugotovitve in priporočila, ki so jih podali akterji civilne družbe, ki delajo z žrtvami umorov žensk;

9.  poziva vlade srednjeameriških držav in Mehika, naj takoj začnejo spoštovati in olajšajo delovanje nevladnih organizacij civilne družbe, ki nudijo pomoč žrtvam umorov žensk, naj spoštujejo sorodnike žrtev in zagovornike človekovih pravic, tako da ustvarijo sistem učinkovite zaščite prič in da spodbujajo mehanizme povračila za sorodnike žrtev, ki ne vključuje le finančnega nadomestila, zagotovijo naj jim psihološko pomoč in dostop do sodišč, vzpostavijo pa naj tudi dialog z omenjenimi akterji civilne družbe ter priznajo njihovo bistveno družbeno vlogo;

10. poziva države, naj v nacionalnih zakonodajah in vseh vladnih ravneh zagotovijo delovne pravice žensk in naj nadzorujejo podjetja, da so družbeno odgovorna, tako da spoštujejo integriteto, varnost, fizično in duševno dobrobit ter delovne pravice svojih delavk;

11. poziva vlade Beliza, Hondurasa in Nikaragve, naj nemudoma ratificirajo izbirni protokol konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

12. poziva Komisijo, naj v okviru veljavnih sporazumov in pogajanj spodbuja vključitev vzajemne obveznosti za oblikovanje mehanizmov za izvajanje klavzule o človekovih pravicah in demokraciji, ki mora pravno temeljiti na mednarodnih dolžnostih in obvezah iz mednarodnih paktov, ki so jih podpisale države članice Evropske unije, Mehika in srednjeameriške države, posebna pozornost pa naj se nameni spoštovanju pravic žensk in enakopravnosti med ženskami in moškimi, kot je predvideno v Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenemu izbirnemu protokolu ter tudi v Medameriški izjavi o človekovih pravicah;

13. poziva Evropsko unijo, naj v okviru sodelovanja z Mehiko in Srednjo Ameriko da prednost preoblikovanju in krepitvi sodnih in kazenski sistemov teh regijah, tako da spodbujajo izmenjavo dobrih praks, osveščanje in zaščitne mehanizme za žrtve, priče in družinske člane, zlasti v primerih naznanitve umorov žensk; meni, da bi bilo v to sodelovanje treba vključiti druge akterje, kot ne Mednarodni urad dela, še zlasti kontaktno točko Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Mehiki, da bi na čim višji ravni razvili programe in mehanizme, s katerimi bi ženskami zagotovili varnost, dostojne pogoje dela in enakopravnost na delovnem mestu;

14. poziva Komisijo, naj pripravi metodičen predlog za razpravo, med drugim na vrhu Skupne parlamentarne skupščine EuroLat julija 2008 v Limi; o načinu usklajevanja različnih evropskih pobud, namenjenih boju proti umorom žensk in nekaznovanosti zanje, ob sodelovanju z institucijami in lokalnimi organizacijami; izvede naj tudi akcije osveščanja svojih zaposlenih na temo razlik med spoloma in nasilja nad ženskami; poziva tudi, naj te pobude redno predstavlja in o njih razpravlja v pristojnem odboru za pravice žensk in enakost spolov ob sodelovanju z delegacijo za odnose z državami Srednje Amerike in skupnim parlamentarnim odborom EU-Mehika;

15. poziva delegacijo Komisije za Mehiko, naj čim prej začne izvajati nov program na področju človekovih pravic, da bi nadaljevala z delom, opravljenim v zadnjih letih na treh oseh: a) usklajevanje mehiške zakonodaje v skladu z obveznostmi, podanimi na mednarodni ravni na področju človekovih pravic, zlasti izvajanje istanbulskega protokola (izbirni protokol Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju); b) izkoreninjenje nasilja nad ženskami, c) reforma sodnega sistema;

16. poziva Komisijo, naj programom s področja človekovih pravic v Mehiki in Srednji Ameriki nameni samostojno proračunsko postavko iz sredstev, namenjenih dvostranskemu sodelovanju, da ne bi bremenili njihovih že zdaj bornih sredstev;

17. poziva Evropsko unijo, naj v politični dialog z zvezno mehiško vlado in vladami srednjeameriških držav ter tudi v dialog s civilno družbo vključi vprašanje nasilja nad ženskami, zlasti umorov žensk, in dostopa sorodnikov žrtev in organizacij do sodstva in organizacij za pomoč;

18. pozdravlja dosežke na področju vprašanj spola in poziva zadevna telesa Skupnosti, naj nemudoma vzpostavijo stalen dialog in izmenjavo pozitivnih izkušenj na tem področju in naj k njima tudi prispevajo; poziva Komisijo, naj v strateških dokumentih za posamezne države za obdobje 2007–2013 posveti več pozornosti umorom žensk, nasilju nad njimi in diskriminacijo do njih ter naj predlaga akcijski načrt;

19. poziva države članice, naj podprejo ukrepe, sprejete za nerazlikovanje med ženskami in moškimi ter naj prispevajo k vzpostavitvi strukturiranega dialoga, katerega namen bo izmenjava dobrih praks s tega področja;

20. poziva, naj se čim prej in v okviru pogajanj za pridružitveni sporazum z državami Srednje Amerike izvede presojo vpliva trajnostnega razvoja skupaj s študijo o presoji vpliva y vidika spol, ter naj se njeni rezultati upoštevajo v pogajanjih;

21. poziva Komisijo, naj poroča o napredku tega vprašanja znotraj pogajanj za pridružitveni sporazum med Srednjo Ameriko in Evropsko skupnostjo, preden se sklenejo pogajanja in vsekakor pred vrhom Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, ki bo v Limi maja 2008;

22. poziva predstavništva Evropske unije in veleposlaništva državic članic, naj priredijo okroglo mizo o različnih oblikah nasilja nad ženskami, zlasti o umorih žensk v svetovnem kontekstu in nekaznovanju, na kateri naj sodelujejo različne parlamentarne povezave in pobude, raziskovalni centri, združenja za človekove pravice in pravice žensk ter sorodniki žrtev;

23. poziva skupni parlamentarni odbor EU-Mehika in njegovo delegacijo za odnose z državami Srednje Amerike, naj sistematično vključujeta točko "umori žensk in nekaznovanje v Mehiki, Srednji Ameriki in Evropi" v programe svojih parlamentarnih obiskov ter tudi v obiske mehiških parlamentarnih in srednjeameriških delegacij, da bi se zagotovilo sistematično spremljanje razmer na področju človekovih pravic, kot je predvideno v merilih, ki jih je leta 2006 odobrila konferenca predsednikov delegacij Evropskega parlamenta;

24. predlaga, naj Odbor za pravice žensk in enakost spolov, Pododbor za človekove pravice in pristojne delegacije pred vrhom EU-Latinskoameriške države, predvidenim v Limi leta 2008, pripravijo skupno predstavitev, da ocenijo sprejete ukrepe vključno s telesi, ustanovljenimi na tem področju, v okviru boja proti nasilju nad ženskami tako v Evropski uniji kot Latinski Ameriki;

25. poziva, naj se v to oceno vključijo vsi primeri žrtev iz držav članic Evropske unije;

26. zaradi vseh teh razlogov poziva Svet in prihodnja predsedstva Evropske unije, naj sprejmejo smernice o pravicah žensk, ki bi bile neprecenljiv prispevek za utrditev skladnosti in doslednosti politike Evropske unije na področju človekovih pravic;

27. naroča predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam ter prav tako Svetu Evrope ter vladam Mehike in držav Srednje Amerike.

  • [1]  UL L 276, 28.10.2000, str. 44.
  • [2]  UL C 103 E, 29.4.2004, str. 542.
  • [3]  UL L 63, 12.3.1999, str. 39.
  • [4]  Glej sporazum med Organizacijo združenih narodov in gvatemalsko vlado o ustanovitvi mednarodnega odbora proti nekaznovanosti v Gvatemali (CICIG) iz novembra 2006.
  • [5]  Uvodne izjave W, X, Y so povzetki resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije (UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107).

OBRAZLOŽITEV

Odbor za pravice žensk in enakost spolov in Pododbor za človekove pravice sta aprila leta 2006 v Evropskem parlamentu pripravila predstavitev z naslovom "Niti ena več naj ne umre" o umorih žensk v Mehiki in Srednji Ameriki.

Na predstavitvi so se zbrali evroposlanke in evroposlanci, predstavniki vlad Mehike in Gvatemale, poročevalka Organizacije združenih narodov Yakin Ertük, poročevalka Sveta Evrope Gaby Vermot-Mangold ter strokovnjakinje in strokovnjaki organizacij civilne družbe.

Besedilo je rezultat predstavitve in dela po njej. Prav tako je bila ustvarjena baza podatkov, ki služi za izmenjavo nujnih podatkov in skupna prizadevanja.

Poročilo je del globalne strategije Odbora za pravice žensk in enakost spolov za izkoreninjenje nasilja nad ženskami na svetovni ravni. Pojav umorov žensk ne obstaja samo v Mehiki in Srednji Ameriki. Namen tega poročila je konkretizirati ukrepe in skupna prizadevanja za odpravo in preprečevanje nasilnih smrti žensk.

Besedna zveza umori žensk temelji na pravni opredelitvi nasilja nad ženskami, določeni v členu 1 konvencije iz Belem do Pará, kjer je določeno, da izraz nasilje nad ženskami zajema vsakršno dejanje ali ravnanje, ki povzroči smrt ali fizične, spolne ali psihološke poškodbe ali trpljenje ženske, v javnem ali zasebnem okolju.

Pojav umorov žensk je bil kot tak prvič opredeljen v Mehiki kot skupek hudodelstev zoper človečnost, ki vključujejo zločine, ugrabitve in izginotja deklic in žensk v razmerah nedelovanja institucionalnega. Gre za zlom pravne države, ki spodbuja nekaznovanje. Umori žensk so zločin države.[1] Do njih prihaja v družbenem okolju, ki je pod vplivom patriarhalne miselnosti, v katerem večino gospodinjskih del in vzgoje opravljajo ženske. Hkrati so deležne negotovosti, neenakosti, revščine in gospodarske modernizacije v obliki tovarn maquilas (tovarn podizvajlcev).

V Srednji Ameriki in Mehiki se je število nasilnih smrti v zadnjih letih zelo povečalo. Zaradi večje javne pozornosti in boljše organiziranosti sorodnikov in prijateljev žrtev pri ovadbi primerov, pojav postaja vse bolj viden, čeprav v boju proti njemu še ni prišlo do zadovoljivega napredka.

Uradni statistični podatki v Mehiki kažejo, da je bilo v državi od leta 1999 do 2006 umorjenih 6.000 deklic in žensk, od tega je bilo 1.205 deklic umorjenih samo leta 2004[2]. V Gvatemali je bilo od leta 2001 do avgusta 2004 umorjenih 1.188 žensk; Leta 2001 je bilo v Salvadorju 2.374 umorov, leta 2004 pa se je število povečalo na 2.933; V Hondurasu je od leta 2002 do 2005 nasilne smrti umrlo 442 žensk, mladoletnic in deklic; V Nikaragvi so bile od leta 2003 do 2005 umorjene 203 ženske[3].

Države so sprejele zakonodajne ukrepe za rešitev te težave, vendar pa niso našle ustrezne rešitve za odpravo temeljnih vzrokov umorov žensk. Tako skoraj ni preprečevalnih ukrepov, preiskave so še vedno slabe, večini storilcev zločinov pa ni sojeno. Simbolična primera sta umora dveh Evropejk v Mehiki.

Primera umorov Hester Van Nierop leta 1998 v Ciudad Juarezu in Brenda Susana Margaret Searle leta 2001 v Chichen Itzá na Yucatánu sta simbolična. Nerazjasnitev umora Hester Van Nierop in zamude v kazenskem postopku proti morilcem Brende Searle kažejo na velike pomanjkljivosti sodnega sistema[4].

Splošne razmere, v katerih prihaja do umorov žensk, imajo naslednje značilnosti:[5]

  Družbena neenakost: v Mehiki in Srednji Ameriki[6] obstajajo velike gospodarske razlike v družbi, ženske pa so ekonomsko odvisne od moških.

  Patriarhalna miselnost: družbena struktura v Mehiki in Srednji Ameriki je zasnovana na patriarhalni miselnosti, v kateri je nasilje nad ženskami popolnoma sprejemljivo. Poleg tega, da je v patriarhatu to nasilje sprejemljivo, pa povzroča tudi veliko delitev delovnega trga in otežuje priznavanje političnega prispevka žensk.

  Gospodarska modernizacija od 90ih let dalje z vse večjo prisotnostjo tovarn podizvajalcev (maquilas), od katerih jih je precej financiranih z evropskim kapitalom: velik del (včasih večino) delovne sile teh podjetij predstavljajo mlade ženske. Veliko je pritožb zaradi grozotnih delovnih pogojev v teh tovarnah, brez pogodb za nedoločen delovni čas, delo poteka v ponižujočih pogojih, prevoz na delovno mesto je slab in nevaren, javna infrastruktura pa je pomanjkljiva. Kršitev delovnih pravic delavk, kar pomeni tudi njihovih človekovih pravic, še utrjuje kulturno predstavo ženske kot manjvrednega bitja, vrednega prezira[7].

  Nedelujoča pravna država: dokazi kažejo, da državam ne uspe zagotoviti učinkovitosti sodnega sistema, dostopa do pravice ali varnosti ter polnega spoštovanja človekovih pravic svojih državljanov.

  Nekaznovanost: nekaznovanost je rezultat korupcije in neučinkovitosti sodnih organov ter dokazuje, da obstaja sokrivda in zaščita (neposredna ali posredna) krivcev. Spodbuja ponovne zločine in ustvarja vzdušje splošne nevarnosti. Pri zločinih nad ženskami je nekaznovanost pogostejša kot pri drugih vrstah zločinov. Na to je opozoril generalni sekretar OZN v pobudi za izkoreninjenje nasilja nad ženskami, ki je bila sprožena ob mednarodnem dnevu žena 8. marca 2007.

  Družbeno nasilje: v Mehiki je vse več zločinskih tolp, v Srednji Ameriki pa obstajajo tudi nezakonite varnostne sile in organi[8], ki so se oblikovale v oboroženih spopadih.

  Neučinkovite institucionalne strukture: države Srednje Amerike še vedno trpijo za posledicami oboroženih spopadov v tej regiji. Njihovi sodni in kazenski sistemi so prešibki, da bi preprečili kršitev človekovih pravic.

  Stigmatiziranje žrtev s strani oblasti: veliko je pritožb proti policijskim in sodnim delavcem, ki so razvrednotili osebe zaradi načina oblačenja, dela ali osebnih razmerij. S tem hočejo spodkopati njihovo verodostojnost in označiti primere kot osamljena dejanja ter odvrniti pozornost od resnično pomembnih dejstev, kot so varnost, pravica do življenja ter dostojanstva žensk in deklic, ki so umorjene. V Srednji Ameriki se umore žensk ponavadi pripiše mladoletniškim tolpam (imenovanim maras) ali prostituciji, da se tako zmanjša resnost problema.

  Nasilnost umorov: te umore zaznamuje sovraštvo do žensk. Ženske so ugrabljene, spolno zlorabljene, mučene, umorjene, pohabljene in odvržene v puščavi, na robu cest, trgih ali nepozidanih parcelah.

  Pomanjkanje finančnih sredstev za institucije, namenjene reševanju vprašanja umorov žensk: institucije, ki so jih ustanovile države, se soočajo predvsem s pomanjkanjem finančnih in človeških virov[9].

  Pomanjkljivosti v nacionalnih zakonodajah in ratifikacija mednarodnih instrumentov: v Mehiki in Srednji Ameriki obstajajo nacionalni zakoni in načrti za preprečevanje in izkoreninjenje nasilja nad ženskami, v katerih je vključen boj proti umorom žensk, vendar pa se večina teh ne izvaja učinkovito zaradi več razlogov, kot je pomanjkanje človeških in finančnih virov[10]. Nikaragva na primer ni ratificirala izbirnega protokola Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,[11] kjer je določen postopek pritožb v primeru kršitev človekovih pravic, in v katerem se pooblašča odbor, da prične s preiskavami o resnih kršitvah pravic žensk.

Poročevalec meni, da vrsta odnosov, ki združujejo Evropsko unijo, Mehiko in Srednjo Ameriko ter dolžnost vseh zadevnih strani glede varovanja človekovih pravic, obvezuje EU, naj ukrepa in nudi svojo polno podporo za kaznovanje umorov žensk s pomočjo vseh instrumentov, ki jih ima na voljo, od programov za preprečevanje do pomoči za preoblikovanje in okrepitev institucij.

Obstoječi sporazumi so zadostna osnova za ukrepanje. (Ponovna) vzpostavitev pravne države, v kateri bo sodni sistem preoblikovan, da bo deloval brez korupcije, in ki bo dostopen za vse državljanke in državljane, mora biti prednostna naloga evropskega sodelovanja in političnega dialoga s temi državami.

Prav tako mora to biti cilj tretjega stebra odnosov, predvsem trgovinskega poglavja zlasti, ko so vpletena evropska podjetja in kapital. Gre za družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki vključuje vidike enakosti spolov, kot je dostojna in enaka plača, zaščita delavk pred diskriminacijo zaradi spola na delovnem mestu in tudi vprašanja varnosti pri prevozu na delovna mesta.

Evropski uniji se bolj podrobno predlaga, da:

–  na predstavništvih EU v omenjenih državah poskrbi za usposobljeno osebje za vprašanja spolov;

–  naredi konkretne korake, kot je vzpostavitev funkcije koordinatorja/ce za vprašanja spolov in umorov žensk; oblikuje poročila o napredku in težavah, povezanih s tem vprašanjem, ki se posredujejo Komisiji, Svetu in Parlamentu;

–  določi obvezno točko o umorih žensk in nekaznovanosti na dnevnih redih različnih nivojev političnega dialoga, kot so skupni svet in skupni odbor;

–  ustanovi stalni forum o umorih žensk, v primeru Mehike v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, zlasti z nacionalno kontaktno osebo te organizacije, ki skrbi, da multinacionalke spoštujejo določene smernice;

–  zagotovi, da se v strateške dokumente države 2007 - 2013 vključi boj proti umorom žensk in nekaznovanosti, najkasneje ob njegovi triletni posodobitvi;

–  zagotovi, da ima pri pogajanjih za pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko to vprašanje posebno mesto;

–  prav tako, zagotovi vključitev v zastavljeni načrt pridružitvenega sporazuma z Mehiko, zlasti v sporazum o naložbah.

Naloga Evropskega parlamenta v primeru umorov žensk in nekaznovanosti v Mehiki in Srednji Ameriki je predvsem spremljanje dela Komisije in držav članic za izkoreninjenje tega pojava v tej regiji. Zato je pomembno, da se pripravi konferenco o umorih žensk pred naslednjim evro-latinskoameriškim vrhom, ki bo potekal v Limi maja 2008, na kateri bodo prisotni vsi omenjeni organi in strokovnjaki, da se na podlagi rezultatov oceni napredek in določi prihodnjo strategijo.

  • [1]  Nasilni umori žensk v Mehiki. Poslanska zbornica Kongresa Unije. Zakonodaja LIX. Posebni odbor za preiskovanje in spremljanje preiskav umorov žensk v Mehiki in povezanih sodnih postopkov. Mehika 2006.
  • [2]  Celotna številka zajema nasilne smrti zaradi različnih vzrokov, kot so prometne nesreče, požari, družinsko nasilje in umori žensk. Glej poročilo posebnega odbora za umore žensk 59. zakonodaje v poslanski zbornici in poročila odbora za preprečevanje in izkoreninjenje nasilja nad ženskami v Ciudad Juarezu.
  • [3]  Podatki nacionalne policije, glej poročilo CLADEM 2007.
  • [4]  Morilci Brende Searle so bili obsojeni leta 2007.
  • [5]  Ne smemo pozabiti na posebne lokalne značilnosti kot na primer v Ciudad Juarezu, ki je mesto na meji z ZDA, preko katerega se tihotapi drogo, število prebivalstva pa se veča brez primernih storitev itd.
  • [6]  Honduras je na primer tretja najrevnejša država latinske Amerike, kjer 80 % prebivalcev živi v revščini; v Nikaragvi živi pod pragom revščine 50 % prebivalcev.
  • [7]  Umori žensk v industriji tovarn maquilas, Francesca Gargallo FIDH.
  • [8]  Terminologija, ki jo uporabljajo Združeni narodi. Glej sporazum med Organizacijo združenih narodov in gvatemalsko vlado o ustanovitvi mednarodnega odbora proti nekaznovanosti v Gvatemali (CICIG) iz novembra 2006.
  • [9]  Primer tega je nacionalni načrt za preprečevanje in izkoreninjanje nasilja v družini nad ženskami PLANOVI v Gvatemali.
  • [10]  Glej priloge nacionalnih zakonodaj.
  • [11]  Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979.

POSTOPEK

Naslov

Umori žensk v Srednji Ameriki in Mehiki ter vloga Evropske unije v boju proti tem dejanjem

Št. postopka

2007/2025(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

FEMM

15.2.2007

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Raül Romeva i Rueda
10.9.2007

 

Obravnava v odboru

25.6.2007

11.9.2007

 

 

 

Datum sprejetja

11.9.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Lívia Járóka, Urszula Krupa, Esther De Lange, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Amalia Sartori, Eva-Britt Svensson, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Anne Van Lancker, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu, Anna Hedh, Christa Klaß, Marusya Ivanova Lyubcheva, Maria Petre, Zuzana Roithová

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Luis de Grandes Pascual, José Javier Pomés Ruiz, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra

Datum predložitve

20.9.2007