POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o pridelavi opija za medicinske namene v Afganistanu
21.9.2007 - (2007/2125(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Marco Cappato
PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU
o pridelavi opija za medicinske namene v Afganistanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga je vložila skupina ALDE v zvezi s pridelavo opija za medicinske namene v Afganistanu (B6-0187/2007);
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Afganistanu, od katerih je bila zadnja z dne 18. januarja 2006;
– ob upoštevanju poročila Urada ZN za droge in kriminal ter Svetovne banke za leto 2006 o proizvodnji drog v Afganistanu;
– ob upoštevanju Letnega poročila 2007, ki ga je Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) izdal junija leta 2007;
– ob upoštevanju resolucije Ekonomsko-socialnega sveta ZN (ECOSOC) 2005/25 z dne 22. julija 2005 o izvedljivosti možnega mehanizma pomoči, ki bi omogočil ustrezno zdravljenje bolečin z opioidnimi analgetiki, resolucije ECOSOC 2004/40 z dne 21. julija 2004 o smernicah za psihosocialno podprto farmakološko zdravljenje ljudi, odvisnih od opioidov, resolucije ECOSOC 2005/26 z dne 22. julija 2005 o povpraševanju in ponudbi opiatov, ki se uporabljajo za medicinske in znanstvene potrebe, resolucije generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 58.22 z dne 25. maja 2005 o preprečevanju in nadziranju raka, resolucije generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 55.14 o zagotavljanju dostopnosti bistvenih zdravil, ter končnih priporočil 12. mednarodne konference organov za nadzor nad drogami, ki je potekala v Seulu od 3. do 6. aprila 2006 in pozvala zakonodajalce k delu za boljši dostop do narkotičnih sredstev proti bolečinam;
– ob upoštevanju poročila o misiji svoje ad hoc delegacije v Afganistanu julija 2005 in svoje misije za opazovanje volitev septembra 2005;
– ob upoštevanju končnega poročila misije EU za opazovanje parlamentarnih volitev in volitev v provincialne svete, ki so potekale 18. septembra 2005;
– ob upoštevanju člena 114(3) Poslovnika;
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A6–0341/2007);
A. ker mednarodna politika o drogah temelji na konvencijah Združenih narodov iz let 1961, 1971 in 1988, ki prepovedujejo zlasti proizvodnjo, trgovanje, prodajo in uživanje številnih snovi, razen za medicinske ali znanstvene namene,
B. ker je v poročilu Urada ZN za droge in kriminal „Afganistan: raziskava o opiju 2006“ poudarjeno, da so leta 2006 na površinah, na katerih nezakonito pridelujejo opij, proizvedli rekordno količino približno 6 100 ton, kar je skoraj 50 % več kot v letu 2004,
C. ker so v afganistanski nacionalni strategiji za nadzor nad drogami, sprejeti januarja 2006, obravnavani zmanjšanje ponudbe in povpraševanja, druge možnosti za preživljanje ter okrepitev vladnih institucij, in ker je ministrstvo za boj proti drogam, ustanovljeno s sredstvi EU, vodilna agencija za izvajanje te strategije,
D. ker je afganistanska vlada ustanovila odbor za nadzor nad drogami, ki ga sestavljajo uslužbenci ministrstev za boj proti drogam, zdravje in finance, da bi „urejal podeljevanje dovoljenj, prodajo, distribucijo, uvoz in izvoz vseh drog v državi za zakonite namene“,
E. ker bi morala Evropska unija storiti več za občutno zmanjšanje proizvodnje opija, saj je po letnem poročilu o opijskem maku za Afganistan za leto 2007 Urada ZN za droge in kriminal proizvodnja opija dosegla novo zastrašujočo raven, dvakratno količino proizvodnje izpred dveh let; ker je Afganistan že skoraj postal edini ponudnik najbolj smrtonosne droge na svetu, saj pokriva 93 % svetovnega trga opiatov, čeprav je treba omeniti, da se je število provinc v državi, ki ne gojijo opija, več kot podvojilo, od 6 iz lanskega leta na 13 v letu 2007, in da prihaja kar 50 % celotnega pridelka iz province Helmand,
F. ker Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta, da je skoraj 40 % afganistanskega BDP povezanega z opijem, ter ker Urad ZN za droge in kriminal ocenjuje, da je 3,3 milijona ljudi (od 31 milijonov prebivalcev) dejavnih v sektorju, povezanem z makom, kar pomeni dohodek v višini 1 965 USD na družino na leto,
G. ker je leta 2007 kmetijska vrednost pridelanega opija skupno znašala 1 milijardo USD, kar je 13% zakonitega BDP v Afganistanu, ter ker je skupna potencialna vrednost pridelave opija v državi leta 2007, ki so jo ustvarili kmetje, lastniki laboratorijev in afganistanski prekupčevalci dosegla 3,1 milijarde USD, kar predstavlja skoraj polovico zakonitega BDP države, ki znaša 7,5 milijarde USD, ali 32 % celotnega gospodarstva, vključno s sektorjem opija,
H. ker je spodbuda afganistanskih kmetov za proizvajanje opiatov predvsem finančna in ker bodo morali dovoljeni opiati, da bodo postali ekonomsko privlačni, omogočiti višji dohodek od tistega, ki prihaja od nedovoljenih opiatov,
I. ker je Evropska unija še vedno največji donator pri prizadevanju za zmanjšanje ponudbe opija s projekti za spodbujanje drugih možnosti za preživljanje, ki so nujno potrebne za dopolnjevanje nacionalne prehrane, s katerimi bi nadomestili pridelavo nedovoljenih kultur,
J. opozarja na priznanje Evropske komisije, navedeno v državnem strateškem dokumentu (2007–2013), da rastoča gospodarska dejavnost pridelave opija in nevarnost, da bi državo prevzele interesne skupine, povezane z drogami, pomenita veliko grožnjo za razvoj, državotvornost in varnost v Afganistanu,
K. ker obstajajo utemeljene trditve, da se uporniki, samovoljni vojaški poveljniki ter talibanske in teroristične skupine financirajo predvsem s trgovino z nedovoljenimi drogami,
L. ob upoštevanju, da je Senlis Council, mednarodni možganski trust za varnost in razvoj, 25. junija 2007 predstavil podrobno tehnično dokumentacijo, v kateri je opisano, kako bi lahko v afganistanskih vaseh deloval projekt „Mak za zdravila“, ki bi vključeval sistem za integriran socialni nadzor, proizvodnjo afganistanskih zdravil v vaseh, obvezno gospodarsko diverzifikacijo in splošen razvoj podeželja,
M. se seznani z ugotovitvijo Svetovne zdravstvene organizacije, da se v 10 državah porabi 80 % zakonitih opiatov, ki so na voljo po svetu, in da je med ostalimi 180 državami večina držav v razvoju, kar je 80 % svetovnega prebivalstva; ugotavlja tudi, da je Mednarodni nadzorni svet za droge pozval mednarodno skupnost, naj spodbuja predpisovanje sredstev proti bolečinam zlasti v revnih državah, saj o resno pomanjkljivem zdravljenju poročajo v več kot 150 državah, v katerih zdravijo le redke, ki potrebujejo zdravljenje, in še v 30 državah, v katerih je zdravljenje še bolj pomanjkljivo ali ni razpoložljivih podatkov,
N. ker je Mednarodni nadzorni svet za droge pojasnil, da je na svetu presežek ponudbe opiatov za medicinske namene, čeprav v tej oceni ni upoštevano potencialno povpraševanje,
O. ker je prepričan, da je za spodbujanje in krepitev miru in varnosti v Afganistanu poleg sedanje mednarodne prisotnosti potrebno tudi večje sodelovanje civilne družbe, da bi spodbudili družbeno-politični napredek in gospodarski razvoj ter pridobili „srca in misli“ lokalnega prebivalstva,
P. ponovno opozarja na izredno visoke stroške in resne napake v zvezi z učinkovitostjo strategije boja proti drogam, ki pri pripravi in izvajanju ukrepov, posvečenih alternativnim možnostim preživljanja ne upošteva regionalne, družbene in gospodarske raznolikosti na afganistanskega podeželja, ampak temelji le na izkoreninjenju,
Q. ker meni, da je spodbujanje procesa institucionalne izgradnje, demokratizacije in uveljavljanja pravne države, pravičen pravni sistem ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin mogoče doseči le s politiko, ki ne vsiljuje nasilnih rešitev, kot je prisilno izkoreninjenje kultur, v prakse, ki same po sebi niso nasilne,
R. ker se mora boj proti proizvodnji drog v Afganistanu razlikovati glede na kraj; ker je treba prizadevanja, da kmetje ne bi proizvajali drog, natančno omejiti na področja, kjer obstajajo zakonite možnosti za preživljanje (kraji, kjer je dostop do obdelovalnih površin in vode lažji, oddaljenost od trgov manjša in delež kmetovalcev večji), in ker je treba programe za druge možnosti preživljanja usmeriti zlasti v revnejša območja z omejenimi viri, ki so najbolj odvisna od opija,
S. ker državni strateški dokumenti za Afganistan za obdobje 2007–2013 Evropske komisije namenja ustrezen poudarek razvoju podeželja in upravljanju, več pozornosti pa bi bilo treba nameniti reformi afganistanskih ministrstev, ki so odgovorna za nadzor nad proizvodnjo drog, zlasti ministrstva za notranje zadeve,
1. na Svet naslavlja naslednja priporočila:
a) naj v okviru integriranih razvojnih programov nasprotuje uporabi zaplinjevanja kot sredstva za izkoreninjenje maka v Afganistanu;
b) naj v okviru programov za zmanjšanje nezakonite ponudbe, ki jih financira Evropa, izdela ter afganistanski vladi predloži celovit načrt in strategijo za nadzorovanje proizvodnje drog v Afganistanu z boljšim upravljanjem in odpravljanjem korupcije na najvišjih ravneh afganistanske uprave (s posebnim poudarkom na ministrstvu za notranje zadeve): z akcijami, usmerjenimi proti ključnim lokalnim trgovcem; s splošnim izboljšanjem razvoja podeželja, zlasti na najrevnejših območjih in območjih, na katerih opija še ne proizvajajo množično; s previdnim in selektivnim ročnim uničevanjem pridelkov; in z iskanjem možnosti za manjše poskusne projekte spreminjanja polj, na katerih se trenutno nezakonito prideluje mak, v polja za proizvodnjo zakonitih opioidnih analgetikov;
c) naj ponudi pomoč pri izvajanju znanstvenega pilotnega projekta „Mak za zdravila“, v katerem bo dodatno preučeno, kako lahko izdaja dovoljenj prispeva k zmanjšanju revščine, diverzifikaciji podeželskega gospodarstva, splošnemu razvoju in večji varnosti ter postane uspešen del večstranskega prizadevanja za Afganistan;
2. naroča svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic ter Islamske republike Afganistan.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
1. Namen tega priporočila o afganistanskem opiju je raziskati možnost vzpostavitve splošnih pogojev na mednarodni ravni, ki bi omogočili, da bi zakonita pridelava maka v Afganistanu dobila dostop do svetovnega zakonitega trga za opioidne analgetike. Takšen razvoj je zaželen iz dveh razlogov: potrebe po povečanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti sredstev proti bolečinam v razvitih državah in državah v razvoju ter potrebe po oblikovanju učinkovitejših politik za omogočanje stabilnosti in trajnostnega gospodarskega razvoja v Afganistanu. Afganistansko gospodarstvo je še vedno pretežno neformalno in osnovano predvsem na nezakonitih kulturah, kar ovira napredek države na političnem in socialno-ekonomskem področju.
Ozadje mednarodnih regulativnih mehanizmov za opij
2. Opij je na mednarodni ravni zakonsko urejen od leta 1912, ko je bila v Haagu podpisana Mednarodna konvencija o opiju, ki je prva mednarodna pogodba o nadzoru nad drogami.
3. Mednarodna politika o drogah na globalni ravni se je osredotočala na norme iz konvencij ZN iz let 1961, 1971 in 1988. Te prepovedujejo zlasti proizvodnjo, trgovanje, prodajo in uživanje številnih snovi, razen za medicinske ali znanstvene namene. Države, ki želijo pridelovati prepovedane rastline, morajo ustanoviti nacionalne agencije za nadzor na proizvodnjo, rafiniranjem, prevozom, poslovanjem in trgovino s temi snovmi.
4. Ko je bila leta 1961 sprejeta konvencija, sta bili Indija in Turčija največji pridelovalki maka. Enotna konvencija o mamilih in psihotropnih substancah je ustvarila zakonodajni okvir, ki omogoča urejanje pridelave v omenjenih državah. Na zahtevo Združenih držav Amerike, ki so v zameno ponudile odkup velikega dela omenjene pridelave, da bi preprečile njeno preusmeritev v nezakonit trg s heroinom, sta obe državi v skladu s konvencijo ZN ustanovili nacionalne agencije za spremljanje pridelave in prodaje derivatov maka. Poskus legalizacije pridelave maka v teh dveh državah je bil uspešen; vendar ni ustrezno zadovoljil naraščajočega povpraševanja po opiatih. Čez nekaj časa se je zakonita proizvodnja opija pod strogim nadzorom organov pregona posameznih držav razširila na Avstralijo, Francijo, Španijo, Japonsko, Češko republiko, Madžarsko in Bolgarijo.
5. Pogodba ZN zahteva, da vsaka država Mednarodnemu nadzornemu svetu za droge predloži letno poročilo, v katerem navede dejansko porabo več razredov nadziranih drog in opioidov za zadevno leto ter predvidi zahtevane količine za naslednje leto. Tako je omogočeno spremljanje gibanja porabe in dodeljevanje proizvodnih kvot. Afganistan je ratificiral vse tri konvencije ZN o drogah.
6. Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodni nadzorni svet za droge sta pozvala države članice ZN k spodbujanju čim večje razpoložljivosti cenovno dostopnih opioidov za zdravljenje bolečin ob posebnem upoštevanju revnih držav, v zvezi s katerimi se poroča o zelo pomanjkljivem zdravljenju v več kot 150 državah. V zadnjih nekaj letih sta Ekonomsko-socialni svet ZN in skupščina Svetovne zdravstvene organizacije sprejela vrsto resolucij, ki opisujejo, kaj je treba narediti na večstranski ravni.
Stanje v Afganistanu
7. ZN ocenjujejo, da so za leto 2007 potrebe po opiatih (v gramih) v Afganistanu, državi z več kot 31 milijoni prebivalcev, naslednje: kodein (15 000 g), dekstropropoksifen (375 000 g), difenoksilat (7 500 g), morfin (3 000 g), petidin (60 000 g) in folkodin (70 000 g).
8. Opija ni mogoče obravnavati kot tradicionalnega afganistanskega pridelka. Ko je vlada med sovjetsko invazijo v letih 1979–1980 začela izgubljati nadzor nad provincami, so mudžahedini in samovoljni vojaški poveljniki začeli prevzemati nadzor ter s prikritim odobravanjem zahodnih interesov vzpostavili vrsto nezakonitih sistemov za financiranje svojih vojnih dejavnosti z različnimi dejavnostmi, vključno z gojenjem maka. Denar je bil na začetku namenjen temu, da so postopoma prisilili ZSSR v umik. Ko so leta 1989 končno pregnali Rdečo armado iz Afganistana, je na ravni oblasti nastala praznina. Različne skupine mudžahedinov so se začele med seboj bojevati za prevzem oblasti. Ko je zahod prenehal s podporo, so se še bolj posvetili gojenju maka za financiranje svojih vojaških dejavnosti. Nekateri lokalni preprodajalci opija so iskali varno središče za delovanje, zato so se združili z bolj fanatičnimi skupinami mudžahedinov, ki so jih podpirali arabski ekstremisti, kot je Osama bin Laden, in pakistanska tajna obveščevalna služba (ISI), ter ob koncu leta 1994 oblikovali gibanje talibanov.
Talibani so zavzeli 90 % države in dejavno spodbujali gojenje maka. Tako niso le izpolnili svojih obljub in obveznosti do partnerjev – različnih regionalnih mafij – ampak tudi povečali svoj dohodek z uvedbo davkov za lokalne kmete in z denarno podporo mednarodnih organiziranih kriminalnih tolp. Po navedbah Urada ZN za droge in kriminal je pridelek opija v Afganistanu leta 1999 znašal 4 600 milijonov ton, kar je bilo na vrhuncu vladavine talibanov v Afganistanu. Več nevladnih organizacij je zapisalo, da je Urad ZN za droge in kriminal v letih 1997 in 1998 vzpostavil stik s talibani, da bi spodbudil sporazume o omejevanju pridelave maka, pri čemer je predlagal možnost, da bi mednarodna skupnost priznala njihov režim. Ti uradni sporazumi niso bili nikoli uveljavljeni in veliko povečanje proizvodnje opija je povzročilo, da je ponudba presegla povpraševanje ter da so cene heroina in morfina na ulicah Zahoda padle, kar je povzročilo povečanje porabe po vsej Evropi. Da bi to zaustavili, je talibanski vodja Mula Omar domnevno izdal prepoved gojenja maka „iz verskih razlogov“, kar je leta 2000 povzročilo eno najnižjih ravni pridelave. Potem ko je Afganistan v devetdesetih letih 20. stoletja redno proizvedel 70 % svetovnega opija, je zaradi prepovedi, ki so jo leta 2000 izdali talibani, zmanjšal proizvodnjo na 74 ton na leto, čeprav je bil namen prepovedi verjetno predvsem zvišati cene, potem ko je država nakopičila zalog za več kot dve leti. Po vojni v Afganistanu leta 2001 je proizvodnja ponovno narasla.
9. Po statistiki agencije Združenih držav za boj proti drogam (DEA), se je leta 2002 proizvodnja opija, posušenega v peči, v Afganistanu povečala na 1 278 ton, nato se je leta 2003 več kot podvojila in skoraj ponovno podvojila leta 2004. Konec leta 2004 je vlada Združenih držav ocenila, da na približno 4,5 % obdelovalnih zemljišč v Afganistanu gojijo mak in proizvedejo 4 200 ton opija, tj. 87 % svetovnih zalog, kar zagotovi 60 % BDP Afganistana. Afganistan je zdaj največji nezakoniti proizvajalec opija na svetu, pred Burmo (Mjanmar), v tako imenovanem „Zlatem trikotniku“.
10. V poročilu Urada ZN za droge in kriminal „Afganistan: raziskava o opiju 2006“ je poudarjeno, da so lansko leto na površinah, na katerih nezakonito pridelujejo opij, proizvedli rekordno količino, približno 6 100 ton, kar je skoraj 50 % več kot leto prej. Vrednost heroina, ki so ga nato izdelali, je bila ocenjena na 3,5 milijarde USD, od katerih naj bi afganistanski kmetje dobili 700 milijonov prihodkov (od katerih naj bi talibani pobrali od nekaj deset milijonov do 140 milijonov USD v davkih). Za kmete je ta pridelek lahko desetkrat bolj dobičkonosen kot pšenica.
11. Najnovejši podatki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada ocenjujejo, da je skoraj 40 % afganistanskega BDP povezanega z opijem in da je približno 2,9 milijona ljudi dejavnih v sektorju, povezanem z makom. Urad ZN za boj proti drogam je prejšnje leto poročal, da le v šestih od 34 provinc v državi ne gojijo maka ter da je zlasti v južni provinci Helmand, v kateri so se povečali napadi talibanov na vladne in mednarodne čete, nezakonito gojenje naraslo na 69 300 hektarjev.
Predlogi za pregled evropskih strategij in pristopov v Afganistanu
12. Januarja 2006 so bili v afganistanski nacionalni strategiji za nadzor nad drogami obravnavani zmanjšanje ponudbe in povpraševanja, druge možnosti za preživljanje ter razvoj vladnih institucij, ministrstvo za boj proti drogam, ustanovljeno s sredstvi EU, pa je bilo izbrano za vodilno agencijo za izvajanje te strategije. Afganistanska vlada je 1. avgusta 2006 ustanovila odbor za nadzor nad drogami, da bi „urejal podeljevanje dovoljenj, prodajo, distribucijo, uvoz in izvoz vseh drog v državi za zakonite namene“. V členu 22 omenjene konvencije ZN iz leta 1961 je določeno, da „če prevladujoče razmere v državi ali na ozemlju pokažejo, da je prepoved gojenja vrtnega maka [...] po njeni presoji najustreznejši ukrep za zaščito javnega zdravja in blaginje ter preprečevanje prehajanja drog v nedovoljeno trgovino, zadevna stran prepove gojenje“.
13. Glede na pomanjkanje cenovno dostopnih sredstev proti bolečinam po svetu in učinke nezakonitega gospodarstva na vsakdanje življenje v Afganistanu ter ob upoštevanju evropskega prizadevanja za spodbujanje višjih standardov zdravstvenih politik in programov razvoja države in naroda, mora Evropski parlament pozvati Svet, naj sprejme skupno stališče, ki bi lahko sprožilo obsežen pregled trenutnih strategij in pristopov na področju razpoložljivosti opioidov in cenovne dostopnosti na svetovni ravni ter izkoreninjenja maka v Afganistanu.
14. Evropska unija tudi ostaja največji donator pri prizadevanju za zmanjšanje ponudbe opija s projekti za spodbujanje drugih možnosti za preživljanje, ki jih Afganistan nujno potrebuje za dopolnjevanje nacionalne prehrane, s katerimi bi nadomestili pridelavo nedovoljenih kultur. Ta politika velja za manj vsiljivo kot izkoreninjenje. Vendar kljub spodbujanju „razvoja drugih možnosti“ še ni vidnih znakov, da se bo skupna proizvodnja opija v bližnji prihodnosti zmanjšala.
15. Sedanje pomanjkanje varnosti v Afganistanu je treba obravnavati z jasnejšimi in obsežnejšimi ukrepi in politikami, ki morajo dopolniti spodbujanje in krepitev miru, sprave in varnosti. To je treba narediti z obsežno prisotnostjo mednarodnih sil in večjim sodelovanjem civilne družbe, da bi se spodbudili razvoj, napredek in zaupanje v prizadevanje in varnostno pomoč, ki se že zagotavlja.
16. V zvezi s tem je proces institucionalnega razvoja, demokratizacije in uveljavljanja pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin mogoče doseči le s politiko, ki ne vsiljuje „rešitev“, kot je prisilno izkoreninjenje pridelave.
Kot je predlagano v poročilu, ki ga je pripravila misija EU za spremljanje parlamentarnih volitev v Afganistanu septembra leta 2005, je treba za obvladovanje nezakonite proizvodnje opija treba uporabiti drugačen pristop, ki bo upošteval možnost preusmeritve derivatov opija v zakonit trg za analgetike. Čeprav se ta ukrep zdaj morda zdi neustrezen na širši ravni, bi se lahko začelo s poskusi za izpolnjevanje nacionalnih zahtev v izbranih provincah v Afganistanu, v katerih je proizvodnja omejena in varnost ne predstavlja prevelikega izziva. Države članice EU morajo v skladu z mednarodnimi normami in s polnim sodelovanjem s sistemom ZN, vključno s Programom ZN za razvoj, Uradom ZN za boj proti drogam, SZO ter Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom, oceniti dejansko dinamiko povpraševanja in ponudbe derivatov opija na svetovnem trgu z analgetiki. Hkrati morajo obravnavati težave, ki določajo predpisovanje osnovnih sredstev proti bolečinam po svetu kot pogoj za ponovno oceno in dodelitev obsežnih novih kvot za proizvodnjo opija.
PREDLOG PRIPOROČILA (B6-0187/2007) (23.4.2007)
vložen v skladu s členom 114(1) Poslovnika,
ki ga vlagajo Graham Watson, Marco Pannella, Marco Cappato in Annemie Neyts-Uyttebroeck
v imenu skupine ALDE
o pridelavi opija za medicinske namene v Afganistanu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 114(1) Poslovnika,
A. ker politike o drogah na mednarodni ravni izhajajo iz konvencij Združenih narodov iz let 1961, 1971 in 1988 ter ker te prepovedujejo zlasti proizvodnjo, trgovanje, prodajo in uživanje številnih snovi, razen za medicinske ali znanstvene namene; slednje je dovoljeno, če države ustanovijo nacionalne agencije za nadzor nad proizvodnjo, predelavo in prevozom ter trgovino s temi snovmi,
B. ker je v poročilu Mednarodnega nadzornega sveta za droge za leto 2006, izdanem 1. marca 2007, zapisano, da je v Afganistanu skupna površina, na kateri se nezakonito goji vrtni mak, narasla na rekordnih 165 000 hektarjev, kar je 59 % več kot leta 2005 in več kot dvakrat toliko kot leta 2003,
C. ker je v poročilu „Afganistan: raziskava o opiju 2006“, ki ga je sestavil Urad ZN za droge in kriminal, poudarjeno, da so v tej državi lansko leto pridelali rekordnih 6 100 ton opija, kar je skoraj 50 % več kot leto prej,
D. ker navedeni podatki kažejo, da bo očitno nemogoče doseči cilje, zastavljene v politični izjavi, sprejeti na generalni skupščini Združenih narodov leta 1998 v New Yorku, da naj bi nedovoljene kulture do leta 2008 v celoti izkoreninili ali vsaj občutno zmanjšali,
E. ker so v afganistanski nacionalni strategiji za nadzor nad drogami, sprejeti januarja leta 2006, obravnavani zmanjšanje ponudbe in povpraševanja, druge možnosti za preživljanje ter razvoj vladnih institucij, in ker je ministrstvo za boj proti drogam, ustanovljeno z znatnimi evropskimi sredstvi, vodilna agencija za izvajanje te strategije,
F. ker je 1. avgusta 2006 afganistanska vlada ustanovila odbor za nadzor nad drogami, ki ga sestavljajo uslužbenci ministrstev za boj proti drogam, zdravje in finance, da bi „urejal podeljevanje dovoljenj, prodajo, distribucijo, uvoz in izvoz vseh drog v državi za zakonite namene“,
G. ker je v členu 22 konvencije ZN iz leta 1961 določeno, da „če prevladujoče razmere v državi ali na ozemlju pokažejo, da je prepoved gojenja vrtnega maka [...] po njeni presoji najustreznejši ukrep za zaščito javnega zdravja in blaginje ter preprečevanje prehajanja drog v nedovoljeno trgovino, zadevna stran prepove gojenje“ in ker prevladujoče razmere v Afganistanu ne omogočajo, da bi s prepovedjo uvedli učinkovit sistem za nadzor nad gojenjem maka,
H. ker tudi Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta, da je skoraj 40 % afganistanskega bruto domačega proizvoda povezanega z opijem in da je približno 2,9 milijona ljudi (12,6 % prebivalstva) dejavnih v sektorju, povezanem z makom,
I. ker le v šestih od 34 provinc v državi ne gojijo maka in ker je zlasti v južni provinci Helmand, v kateri so se povečali napadi talibanov na vladne in mednarodne čete, nezakonito gojenje naraslo na 69 300 hektarjev,
J. ker je Evropska unija še vedno največji donator pri prizadevanju za zmanjšanje ponudbe opija s projekti za spodbujanje drugih možnosti za preživljanje, ki so nujno potrebne tudi za dopolnjevanje nacionalne prehrane, s katerimi bi nadomestili pridelavo nezakonitih kultur; in ker razmišlja o bolj radikalnih ukrepih, kot je na primer nadzor z izkoreninjenjem,
K. ker je leta 2005 skupina za varnostno in razvojno politiko Senlis Council končala študijo o izvedljivosti podeljevanja dovoljenj za pridelavo opija v Afganistanu, ki so jo septembra istega leta predstavili v Kabulu,
L. ker Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da se v 10 državah porabi 80 % zakonitih opiatov, ki so na voljo po svetu, medtem ko je med ostalimi 180 državami večina držav v razvoju, kar je 80 % svetovnega prebivalstva, in ker je Mednarodni nadzorni svet za droge pozval mednarodno skupnost, naj spodbuja predpisovanje sredstev proti bolečinam zlasti v revnih državah, v katerih se je izredno povečalo število okuženih ljudi s HIV/aidsom in v katerih je v naslednjih desetih letih predvidenih več kot 15 milijonov primerov raka,
M. ker Združeni narodi ocenjujejo, da so leta 2007 potrebe po narkotikih za Afganistan 15 000 g kodeina, 375 000 g dekstropropoksifena, 7 500 g difenoksilata, 3 000 g morfina, 60 000 g petidina in 70 000 g folkodina,
N. ker opozarja, da se uporniki, vojaški poveljniki ter talibanske in teroristične skupine financirajo predvsem s trgovanjem z nezakonitimi narkotiki,
O. ker je prepričan, da je za spodbujanje in krepitev miru in varnosti v Afganistanu potrebno vojaško prisotnost dopolniti z večjim sodelovanjem civilne družbe, kar bo omogočilo razvoj in napredek,
P. ker je prepričan, da je spodbujanje procesa institucionalnega razvoja, demokratizacije in uveljavljanja pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin mogoče doseči le s politiko, ki ne vsiljuje nasilnih rešitev za nenasilne dejavnosti, na primer prisilnega izkoreninjenja kultur,
1. na Svet naslavlja priporočilo,
naj sprejme skupno stališče v skladu s členom 15 Pogodbe o EU, in sicer o obsežni strategiji za boj proti drogam v Afganistanu, s katero bi bilo omogočeno pridelovanje maka za medicinske namene, ki bi se v okviru mednarodno vodenega pilotnega projekta uporabil za proizvodnjo opioidnih analgetikov za afganistanski nacionalni trg in po možnosti za države, ki jim opiati niso dostopni;
2. naroča svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
12.9.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 8 23 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Vittorio Agnoletto, Roberta Alma Anastase, Robert Atkins, Christopher Beazley, Angelika Beer, Bastiaan Belder, Monika Beňová, André Brie, Elmar Brok, Cristian Silviu Buşoi, Marco Cappato, Véronique De Keyser, Hanna Foltyn-Kubicka, Michael Gahler, Jas Gawronski, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Vytautas Landsbergis, Francisco José Millán Mon, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Cem Özdemir, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, István Szent-Iványi, Antonio Tajani, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Jan Marinus Wiersma, Josef Zieleniec |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Alexandra Dobolyi, Carlo Fatuzzo, Milan Horáček, Anneli Jäätteenmäki, Tunne Kelam, Jaromír Kohlíček, Erik Meijer, Nickolay Mladenov, Rihards Pīks, Aloyzas Sakalas, Anders Samuelsen, Adrian Severin |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Šarūnas Birutis, Eduard Raul Hellvig, Bilyana Ilieva Raeva |
||