POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti

25.9.2007 - (KOM(2006)0783 – C6‑0474/2006 – 2006/0273(COD)) - ***I

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Josu Ortuondo Larrea

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti

(KOM(2006)0783 – C6‑0474/2006 – 2006/0273(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0783)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2) in členov 156 in 71 pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0474/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6‑0345/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 74
(74) Zlasti je treba pooblastiti Komisijo za sprejemanje in posodabljanje TSI. Ti ukrepi, ki so splošne narave in imajo namen dopolniti to direktivo z dodajanjem novih nebistvenih elementov, morajo biti sprejeti z regulativnim postopkom s podrobnim pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.	(74) Zlasti bi bilo treba pooblastiti Komisijo za določitev pogojev in meril, potrebnih za izvajanje te direktive. Ker so ukrepi, ki bodo opredeljeni, splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te direktive oziroma njenemu dopolnjevanju z dodajanjem nebistvenih elementov, bi jih bilo treba sprejeti z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES. Kadar v nujnih primerih ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji pri sprejemanju ukrepov, predvidenih v tej direktivi, omogočiti uporabo nujnega postopka iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES.
Obrazložitev
Dodati je treba sklic na novi regulativni postopek s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES, kot je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES. Predlog spremembe predvideva nujno prilagoditev v skladu z novim komitološkim postopkom s pregledom v regulativnem odboru in zagotavlja dodatno preglednost pri sprejemanju ali ponovnem pregledu zadevnih ukrepov v tem predlogu.
Predlog spremembe 2 Člen 1, odstavek 1
1. Namen te direktive je določiti pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti železniškega sistema na ozemlju Skupnosti. Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, ki začne obratovati po začetku veljavnosti te direktive, pa tudi kvalifikacije ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju. Ti pogoji prav tako veljajo za obstoječi železniški sistem, in sicer v okvirih, določenih v zadevnih členih, zlasti v členu 4(3) in členu 24 o registrih.	1. 1Namen te direktive je določiti bistvene pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti železniškega sistema na ozemlju Skupnosti v skladu z določbami Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti. Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, ki začne obratovati po začetku veljavnosti te direktive, pa tudi kvalifikacije ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju. Ti pogoji prav tako veljajo za obstoječi železniški sistem, in sicer v okvirih, določenih v zadevnih členih, zlasti v členu 4(3) in členu 24 o registrih.
Predlog spremembe 3 Člen 1, odstavek 2, točka (a)
(a) lajšanje, izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev znotraj Evropske unije in s tretjimi državami;	(a) lajšanje, izboljšanje in razvoj železniškega prevoznega omrežja in storitev znotraj Evropske unije in s tretjimi državami;
Obrazložitev
Predlagana direktiva mora prispevati k razvoju celotnega železniškega omrežja znotraj Evropske unije in s tretjimi državami.
Predlog spremembe 4 Člen 1, odstavek 2, točka (b)
(b) prispevek k postopnemu oblikovanju notranjega trga opreme in storitev za gradnjo, obnovo, dograditev in obratovanje vseevropskega železniškega sistema;	(b) prispevek k postopnemu oblikovanju notranjega trga opreme in storitev za gradnjo, obnovo, dograditev in obratovanje železniškega sistema znotraj Skupnosti;
Obrazložitev
Predlagana direktiva mora prispevati k razvoju celotnega železniškega omrežja znotraj Evropske unije.
Predlog spremembe 5 Člen 1, odstavek 3, pododstavek 3
Komisija po postopku iz člena 21(3) sprejme enega ali več nalogov, katerih cilj je razvoj novih TSI in/ali pregled in prenova že sprejetih TSI zaradi zajema še nevključenih prog in voznih parkov.	Ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, med drugim z dopolnjevanjem, in povezani s sprejetjem enega ali več nalogov, katerih cilj je razvoj novih TSI in/ali pregled in prenova že sprejetih TSI zaradi zajema še nevključenih prog in voznih parkov, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 21(4a).
Obrazložitev
Dodati je treba sklic na novi regulativni postopek s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES, kot je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES. Predlog spremembe predvideva nujno prilagoditev v skladu z novim komitološkim postopkom in zagotavlja dodatno preglednost pri sprejemanju ali reviziji zadevnih ukrepov v tem predlogu.
Predlog spremembe 6 Člen 1, odstavek 3, pododstavek 4
Ta prvi nalog bo navajal prvo skupino novih TSI in/ali spremembe TSI, ki jih je treba pripraviti najpozneje do januarja 2012, brez poseganja v člen 5(5) glede možnosti sprejetja določb za posebne primere in brez poseganja v člen 7, ki dovoljuje odstopanja v posebnih okoliščinah. Prvi nalog je izdelan na podlagi priporočila Agencije, z njim se bodo določile nove TSI, ki se bodo razvile, in/ali obstoječe, ki bodo spremenjene, upoštevala se bo predvidena stroškovna učinkovitost vsakega predlaganega ukrepa in načelo sorazmernosti ukrepov, sprejetih na ravni Skupnosti. Zato bo primerna pozornost namenjena točki 4 Priloge I in potrebno ravnovesje med cilji neprekinjenega prometa vlakov in tehničnega usklajevanja na eni strani ter vseevropskim, nacionalnim, regionalnim ali lokalnim prometom na drugi strani.	Prvi takšen nalog bo navajal prvo skupino novih TSI in/ali spremembe TSI, ki jih je treba pripraviti najpozneje do januarja 2012, brez poseganja v člen 5(5) glede možnosti sprejetja določb za posebne primere in brez poseganja v člen 7, ki dovoljuje odstopanja v posebnih okoliščinah. Prvi nalog je izdelan na podlagi priporočila Agencije, z njim se bodo določile nove TSI, ki se bodo razvile, in/ali obstoječe, ki bodo spremenjene, upoštevala se bo predvidena stroškovna učinkovitost vsakega predlaganega ukrepa in načelo sorazmernosti ukrepov, sprejetih na ravni Skupnosti. Zato se primerna pozornost nameni točki 4 Priloge I in potrebnemu ravnovesju med cilji neprekinjenega prometa vlakov in tehničnega usklajevanja na eni strani ter vseevropskim, nacionalnim, regionalnim ali lokalnim prometom na drugi strani.
Obrazložitev
Predlog spremembe je slovnične narave, besedilo pa je tako jasnejše.
Predlog spremembe 7 Člen 1, odstavek 3, pododstavek 5 a (novo)
	Vendar dokler ne začne veljati razširitev te direktive na celotno železniško omrežje:
	(a) se dovoljenja za začetek obratovanja
	– za vozni park ter podsisteme nadzora-upravljanja in signaliziranja na vozilu, ki se vsaj delno uporabljajo na delu omrežja, ki še ni zajeto v področje uporabe te direktive, v zvezi s tem delom omrežja,
	– za infrastrukturo, energetske podsisteme nadzora-upravljanja in takšne podsisteme ob progi ter podsisteme signaliziranja na delih omrežja, ki še ni zajeto v področje uporabe te direktive,
	podelijo v skladu z nacionalnimi predpisi iz člena 8 Direktive 2004/49/ES;
	(b) se dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki se bodo včasih uporabljala na delu omrežja, ki še ne sodi v področje uporabe te direktive, v zvezi s tem delom omrežja, podelijo v skladu s členom 19(a–g) te direktive in nacionalnimi predpisi iz člena 8 Direktive 2004/49/ES.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je posledica vključitve člena 14 direktive o varnosti v direktivo o interoperabilnosti. Brez predloga spremembe ne bi bilo vključeno celotno železniško omrežje, saj prvotna direktiva o interoperabilnosti vključuje le železniške proge TEN-T in ne pokriva začetka obratovanja podsistemov na drugih progah. To bi povzročilo resne težave, zlasti za mobilne podsisteme in železniška vozila, od katerih jih veliko obratuje na progah TEN-T in drugih progah.
Predlog spremembe 8 Člen 2, točka (b a) (novo)
	(ba) „vozilo“ pomeni železniško vozilo, ki se lahko s svojimi kolesi pomika po železniških tirih na lastni pogon ali je vlečeno, vključno z lokomotivami, vlakovnimi kompozicijami (veččlenske enote), potniškimi vagoni, vagoni in drugimi gibajočimi se napravami, namenjenimi izgradnji in vzdrževanju železniške infrastrukture; Vozilo je sestavljeno iz enega ali več strukturnih ali funkcionalnih podsistemov ali delov takšnih podsistemov;
Obrazložitev
Predlog spremembe opredeljuje pojem „železniško vozilo“, ki je temelj besedila. Besedilo te opredelitve bi moralo v večji meri ustrezati postopkom iz člena 19, kar zagotavlja predlagana opredelitev.
Predlog spremembe 9 Člen 2, točka (j)
j) „osnovni parameter“ pomeni vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in mora biti določen v TSI;	j) "osnovni parameter": pomeni vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in mora biti določen v TSI;
Obrazložitev
Ne zadeva slovenske različice.
Predlog spremembe 10 Člen 2, točka (n)
(n) „obstoječi železniški sistem“ pomeni sestav iz prog in stabilnih naprav obstoječega železniškega sistema ter voznega parka vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;	(n) „obstoječi železniški sistem“ pomeni sestav iz prog in stabilnih naprav obstoječega železniškega sistema ter obstoječa vozila vseh kategorij in izvorov, ki imajo ob začetku veljavnosti ustreznih TSI dovoljenje za vožnjo po tej infrastrukturi.
Predlog spremembe 11 Člen 2, točka (q)
(q) „naročnik“ pomeni vsako javno ali zasebno podjetje, ki naroči projektiranje in/ali izgradnjo podsistema pod pogoji transparentnosti in konkurenčnosti. Glede na podsistem, ki ga je treba izgraditi ali spremeniti, je to lahko prevoznik v železniškem podjetju, upravljavec železniške infrastrukture, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta;	(q) „naročnik“ pomeni vsako javno ali zasebno entiteto, ki naroči projektiranje in/ali izgradnjo in/ali posodobitev in/ali obnovitev in/ali izvajanje podsistema, vključno s prevoznikom v železniškem podjetju, upravljavcem železniške infrastrukture, imetnikom ali koncesionarjem, ki je odgovoren za izvedbo projekta;
Predlog spremembe 12 Člen 2, točka (r)
(r)„imetnik“ pomeni osebo, ki je lastnik ali ima pravico do koriščenja vozila kot prevoznega sredstva na trajnostni način v ekonomskem smislu;	(r) „imetnik“ pomeni osebo ali entiteto, ki je lastnik ali ima pravico do uporabe vozila kot prevoznega sredstva in je vključena v nacionalni register vozil iz člena [...] te direktive;
Predlog spremembe 13 Člen 2, točka (s)
(s) „projekt v poznejši fazi razvoja “ pomeni vsak projekt, ki je predmet finančne odločitve in za katerega je projektiranje/izgradnja v fazi, kjer je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva. Ta zadržek je lahko pogodbenega, ekonomskega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba upravičiti;	s) „projekt v poznejši fazi razvoja“: pomeni vsak projekt, ki je predmet finančne odločitve in za katerega sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva, zato ker je projektiranje/gradnja že v poznejši fazi ali ker bi bilo razmerje stroškov in koristi te spremembe neustrezno. Neodobritev spremembe lahko temelji na razlogih pogodbenega, ekonomskega, socialnega ali okoljskega značaja in jo je treba upravičiti ob upoštevanju migracijskih meril v zadevnih TSI.
Obrazložitev
Sprememba tehnične specifikacije bi morala biti nesprejemljiva v primerih, ko je projektiranje/gradnja že v končni fazi oziroma ko bi bilo razmerje stroškov in koristi te spremembe neustrezno.
Predlog spremembe 14 Člen 2, točka (t a) (novo)
	ta) „organ za nacionalno varnost“ pomeni varnostni organ, kot je opredeljen v členu 3(g) Direktive 2004/49/ES.
Predlog spremembe 15 Člen 2, točka (t a) (novo)
	(ta) „tip“ pomeni opis vozila, ki opredeljuje značilnosti oblikovanja in proizvodnje vozila, kot določajo certifikati o pregledu tipa, opisani v modulu B Sklepa 93/465/EGS.
Obrazložitev
Zaradi uvedbe postopka odobritve tipov vozila je treba opredeliti izraz „tip“.
Predlog spremembe 16 Člen 4, odstavek 2
2. Dodatne tehnične specifikacije, navedene v členu 18(4) Direktive 93/38/EGS, potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov, ki se uporabljajo v Skupnosti, ne smejo biti v nasprotju z bistvenimi zahtevami.	2. 2. Dodatne tehnične specifikacije, navedene v členu 34 Direktive 2004/17/ES, potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov, ki se uporabljajo v Skupnosti, ne smejo biti v nasprotju z bistvenimi zahtevami.
Predlog spremembe 17 Člen 5, odstavek 2
2. Podsistemi morajo biti v skladu s TSI. Ta skladnost se med uporabo vsakega podsistema stalno vzdržuje.	2. Podsistemi morajo biti v skladu s TSI, ki veljajo ob začetku njihovega obratovanja, v času njihovega posodabljanja ali obnove. Takšna skladnost se med uporabo vsakega podsistema stalno vzdržuje.
Obrazložitev
Podsistemi morajo biti v skladu z veljavnimi TSI.
Predlog spremembe 18 Člen 5, odstavek 3, točka (f)
(f) navesti strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti dosežene faze za izvedbo postopnega prehoda iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala standard;	(f) navesti strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti dosežene faze za izvedbo postopnega prehoda iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala standard. Posodobljene TSI so skladne s predhodno različico. Če to ni mogoče, nove TSI vključujejo prehodni postopek, ki se uporabi za podsisteme, ki se izvajajo v skladu s pravili prejšnje različice TSI;
Obrazložitev
Namen te spremembe je zagotoviti združljivost različnih TSI.
Predlog spremembe 19 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 2
Ukrepi za spremembo nebistvenih sestavin te direktive, da se jo dopolni s TSI, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s podrobnim pregledom iz člena 21(4).	Ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, med drugim z dopolnjevanjem, in povezani s sprejetjem TSI ali njihovim ponovnim pregledom, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 21(4a).
Obrazložitev
Dodati je treba sklic na novi regulativni postopek s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES, kot je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES. Predlog spremembe predvideva nujno prilagoditev v skladu z novim komitološkim postopkom in zagotavlja dodatno preglednost pri sprejemanju ali reviziji zadevnih ukrepov v tem predlogu.
Predlog spremembe 20 Člen 6, odstavek 1, pododstavek 3
TSI se sprejmejo ali ponovno pregledajo in prenovijo v skladu z istim postopkom. Komisija jih objavi v Uradnem listu Evropske unije.	Komisija TSI objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Del besedila v tem pododstavku se izbriše, ker se ponavlja. Izbrisane določbe vsebuje že drugi pododstavek prvega odstavka člena 6 Sklepa Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, ki uvaja novi postopek s pregledom v regulativnem odboru.
Predlog spremembe 21 Člen 6, odstavek 9
9. Ob sprejetju in prenovi vsake TSI se odloči, če in katere tehnične priloge objavi Agencija ločeno, ter za katere od teh prilog lahko glede na njihov nadaljnji razvoj in tehnično vsebino veljajo posebna jezikovna pravila in postopki posodabljanja. V tem primeru se jezikovni predpisi in postopek posodabljanja vključijo v ukrepe, ki sprejemajo TSI.	črtano
Obrazložitev
TSI je treba objaviti v vseh uradnih jezikih EU.
Predlog spremembe 22 Člen 7, odstavek 1, točka (a)
(a) za predlagano novo progo, za obnovo ali nadgradnjo obstoječe proge, ali za vsak element iz člena 1(1), ki je ob izdaji teh TSI v poznejši fazi razvoja ali je predmet pogodbe med izvajanjem;	(a) za predlagano novo progo, za obnovo ali nadgradnjo obstoječe proge ali za vsak element iz člena 1(1), ki je ob izdaji teh TSI na „napredni stopnji razvoja“ ali je predmet pogodbe med izvajanjem;
Predlog spremembe 23 Člen 7, odstavek 1, točka (c)
(c) za predlagano novo progo ali za predlagano obnovo ali dograditev obstoječe proge na območju te države članice, če morje ločuje ali osami njeno železniško omrežje od omrežja preostale Skupnosti;	(c) za predlagano novo progo ali za predlagano obnovo ali dograditev obstoječe proge na območju te države članice, če posebne geografske razmere ločujejo ali osamijo njeno železniško omrežje od omrežja preostale Skupnosti;
Obrazložitev
Osamitev ali ločitev lahko na primer povzročijo tudi gore.
Predlog spremembe 24 Člen 7, odstavek 2
2. V vsakem primeru zadevna država članica pošlje Komisiji dokumentacijo z informacijami iz Priloge VIII. Komisija analizira ukrepe, ki jih predlaga država članica, in obvesti odbor iz člena 21.	2. V vsakem primeru zadevna država članica obvesti Komisijo z zahtevkom za odstopanje in ji pošlje dokumentacijo z informacijami iz Priloge VIII. Komisija analizira ukrepe, ki jih predlaga država članica, in obvesti odbor iz člena 21. Vse države članice se obvesti o rezultatih analiz in o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za odstopanje.
Obrazložitev
Vse države članice se obvesti o rezultatih analiz in o odobritvi ali zavrnitvi zahteve za odstopanje.
Predlog spremembe 25 Člen 7, odstavek 2 a (novo)
	2a) V primeru (a) vse države članice v prvem letu veljavnosti vsake TSI predložijo Komisiji seznam projektov na svojem ozemlju, ki so na napredni stopnji razvoja.
Predlog spremembe 26 Člen 7, odstavek 3
3. V primerih iz točk c) in e) Komisija preveri, da je dokumentacija točna, in obvesti državo članico o rezultatih analize. Država članica lahko takoj uporabi alternativne določbe.	3. V primerih iz točk a), c) in e) Komisija preveri, da je dokumentacija točna, in obvesti državo članico o rezultatih analize. Po potrebi izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Država članica lahko takoj uporabi alternativne določbe.
Predlog spremembe 27 Člen 7, odstavek 4
4. V primerih iz točk (a), (b), (d) in (f) Komisija odloči po postopku iz člena 21( 3  ), če se zahteva po odstopanju odobri; po potrebi se izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Vendar se v primeru (b) sklep Komisije ne nanaša na nakladalni profil in tirno širino. Komisija poda svojo odločitev v šestih mesecih po prejemu zahtevka s popolno dokumentacijo. Država članica ne more uporabiti zahtevanega odstopanja, dokler Komisija ne poda svoje odločitve.	4. V primerih iz točk (b), (d) in (f) Komisija odloči po postopku iz člena 21( 3  ), če se zahteva po odstopanju odobri. Vendar se v primeru (b) sklep Komisije ne nanaša na nakladalni profil in tirno širino. Komisija poda svojo odločitev v šestih mesecih po prejemu zahtevka s popolno dokumentacijo. Če Komisija ne poda te odločitve, se šteje, da je zahtevek odobren. Dokler Komisija ne poda svoje odločitve, lahko država članica uporablja zahtevano odstopanje v primeru (f).
Predlog spremembe 28 Člen 9
Države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja komponent interoperabilnosti na trg za uporabo v železniškem sistemu, če so v skladu s to direktivo. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, katerega elementi so navedeni v Prilogi IV.	Države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja komponent interoperabilnosti na trg za uporabo v železniškem sistemu, če so v skladu s to direktivo. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, katerega elementi so navedeni v Prilogi IV.
Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.
Obrazložitev
Zadnji odstavek se črta, saj ponavlja idejo iz predhodnega odstavka.
Predlog spremembe 29 Člen 10, odstavek 3 a (novo)
	3a. Rezervni deli za katero koli komponento interoperabilnosti, ki spadajo v serijo ali tip, katerega uporaba je že odobrena, se lahko vgradijo v obstoječe podsisteme, ne da bi bilo treba zanje opraviti nove postopke ocenjevanja ali certificiranja.
Predlog spremembe 30 Poglavje IV, naslov
PODSISTEMI	A. PODSISTEMI
Obrazložitev
Znotraj poglavja IV se uvede nova razdelitev – pod točko A bodo podsistemi, pod točko B pa začetek obratovanja železniških vozil.
Predlog spremembe 31 Člen 12, odstavek 2
2. Komisija se mora kakor hitro je mogoče posvetovati s prizadetimi stranmi. Kadar po posvetovanju ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in druge države članice. Kadar Komisija po posvetovanju ugotovi, da je ukrep neupravičen, takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti. Kadar je odločitev iz odstavka 1 utemeljena z obstojem vrzeli v evropskih specifikacijah, se uporablja postopek iz člena 11.	2. Komisija se mora kakor hitro je mogoče posvetovati s prizadetimi stranmi in lahko zaprosi za mnenje Agencije, v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske železniške agencije1. Kadar po posvetovanju ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in druge države članice. Kadar Komisija po posvetovanju ugotovi, da je ukrep neupravičen, takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti. Kadar je odločitev iz odstavka 1 utemeljena z obstojem vrzeli v evropskih specifikacijah, se uporablja postopek iz člena 11.
	_____________ 1 UL L 164, 30.4.2004, str. 1. Popravek v UL L 220, 21.6.2004, str. 3.
Obrazložitev
Pri sprejemanju odločitev je treba Komisiji omogočiti, da se posvetuje z Agencijo o zadevah v zvezi s skladnostjo ali ustreznostjo komponent interoperabilnosti.
Predlog spremembe 32 Člen 13, odstavek 2
2. Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti opravi priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti vložil zahtevo.	2. Če ustrezna TSI tako zahteva, opravi ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti vložil zahtevo.
Predlog spremembe 33 Člen 14, odstavek 1
1. Vsaka država članica dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema in so oziroma obratujejo na njenem ozemlju.	1. Brez poseganja v določbe iz Poglavja IV-B vsaka država članica dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del železniškega sistema in so oziroma obratujejo na njenem ozemlju.
V ta namen države članice izvedejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev obratovanja teh podsistemov samo, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve. Zlasti preverijo združljivost teh podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo.	V ta namen države članice izvedejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev obratovanja teh podsistemov samo, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v železniški sistem izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, kot so opredeljene v tej direktivi. Zlasti preverijo združljivost teh podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo.
Predlog spremembe 34 Člen 14, odstavek 2
2. Vsaka država članica ob začetku obratovanja preverja, da se spoštujejo predpisi TSI, ki zagotavljajo, da ti podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Po začetku obratovanja teh podsistemov se verifikacija izvaja v okviru podeljevanja varnostnih pooblastil in varnostnih spričeval v skladu s členom 10 in 11 Direktive o varnosti na železnici  .	2. Vsaka država članica ob začetku obratovanja katerega koli podsistema preverja, da se spoštujejo predpisi TSI, ki zagotavljajo, da ti podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Zato se, preden se odobri začetek njihovega obratovanja, uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo, ki so določeni v strukturnih in funkcionalnih TSI. Po začetku obratovanja teh podsistemov, povezanih z infrastrukturo iz odstavkov 1.1 in 2.1 Priloge I, se verifikacija izvaja v okviru podeljevanja varnostnih pooblastil in varnostnih spričeval v skladu s členom 10 in členom 11 Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnici. Ko začnejo podsistemi, povezani z železniškimi vozili, obratovati, se verifikacija izvede v okviru podeljevanja:
	– za namene vzdrževanja, spričeval za vozila, ki se določijo v skladu s členom 14b Direktive 2004/49/ES,
	– za operativne namene, spričeval za vozila in varnostnih spričeval v skladu s členom 10 Direktive o varnosti na železnicah, v zvezi z imetniki vozil in prevozniki v železniškem prometu.
Zato se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo, ki so določeni v strukturnih in funkcionalnih TSI.	Zato se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo, ki so določeni v strukturnih in funkcionalnih TSI.
Predlog spremembe 35 Člen 14, odstavek 3
3. Pri obnovi ali nadgradnji naročnik pošlje zadevni državi članici dokumentacijo o projektu. Država članica to dokumentacijo preuči in ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja v smislu te direktive.	3. Obnova ali nadgradnja vsakega podsistema je predvidena v ustrezni TSI, ki navaja pogoje in okoliščine, ki bi lahko zahtevali novo oceno ali dovoljenje. Če tako zahteva država članica, ki izda dovoljenje za serijo ali prvi začetek obratovanja podsistema, ki se bo obnovil ali nadgradil, oziroma če tako zahteva kakšna druga država članica, kjer se bo podsistem uporabljal, pošlje naročnik zadevni državi članici dokumentacijo o projektu. Država članica to dokumentacijo preuči in ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja v smislu te direktive. To odločitev sprejme v treh mesecih od predložitve dokumentacije s strani prosilca.
To novo dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno, kadar koli predvidena dela lahko vplivajo na celotno varnost zadevnega podsistema. Če je potrebno novo dovoljenje, države članice določijo obseg uporabe TSI za projekt. Država o svoji odločitvi obvesti Komisijo in navede:	Novo dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno, kadar koli predvidena dela lahko vplivajo na celotno varnost zadevnega podsistema. Država članica, ki določi, da je potrebno novo dovoljenje, hkrati navede obseg uporabe TSI za projekt in o svoji odločitvi obvesti Komisijo, pri čemer navede:
– razlog, da se TSI ali TSI-ji ne uporabljajo v celoti;
– tehnične značilnosti, ki se uporabljajo namesto TSI;	– tehnične značilnosti, ki se uporabljajo namesto TSI;
– organe, ki so v primeru teh značilnosti pristojni za uporabo postopka verifikacije iz člena 18.	– organe, ki so v primeru teh značilnosti pristojni za uporabo postopka verifikacije iz člena 18.
Komisija te informacije pošlje Agenciji, ki jih objavi.	Komisija te informacije pošlje Agenciji, ki jih objavi.
Če se država članica odloči, da dovoljenje za začetek obratovanja ni potrebno, ali če se TSI samo delno uporablja v skladu s tem odstavkom, zahtevek ali priglasitev odstopanja v smislu člena 7 nista obvezna.
Predlog spremembe 36 Člen 14, odstavek 4
4. Ko države članice dovolijo začetek obratovanja voznih parkov, morajo zagotoviti, da se vsakemu vozilu dodeli alfanumerična identifikacijska koda. Ta koda mora biti označena na vsakem vozilu in evidentirana v nacionalnem registru vozil, ki izpolnjuje naslednje pogoje:	črtano
a) register je v skladu s skupnimi specifikacijami iz odstavka 5;
b) register hrani in posodablja organ, ki ni odvisen od nobenega prevoznika v železniškem prometu;
c) register je na voljo varnostnim organom in preiskovalnim organom iz členov 16 in 21 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/49/ES z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti (Direktiva o varnosti na železnici)22. Na voljo je tudi na vsako upravičeno zahtevo izvršilnim organom iz člena 30 Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala23, Agenciji, železniškim družbam in upravljavcu železniške infrastrukture.
Pri voznih sredstvih, ki začnejo prvič obratovati v tretji državi, lahko države članice sprejmejo vozila, ki so jasno prepoznavna na podlagi različnega sistema šifrskih oznak. Vendar je treba, ko država članica dovoli začetek obratovanja teh vozil na svojem ozemlju, omogočiti, da se iz registra pridobijo ustrezni podatki iz odstavka 5(c), (d) in (e).
22 UL L 164, 30.4.2004, str. 44. 23 UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2002/844/ES (UL L 289, 26.10.2002, str. 30).
Obrazložitev
Zaradi skladnosti je treba to besedilo prestaviti v novi del.
Predlog spremembe 37 Člen 14, odstavek 5
5. Skupne specifikacije za register se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21( 3  ) na podlagi osnutkov specifikacij, ki jih pripravi Agencija. Ti osnutki skupnih specifikacij navajajo: vsebino, obliko podatkov, funkcionalno in tehnično arhitekturo, način delovanja ter pravila za vnos in iskanje podatkov. Register vsebuje vsaj naslednje informacije:	črtano
(a) sklicevanja na ES-izjavo o verifikaciji in organ izdaje;
b) sklice na register voznih parkov iz člena 24;
c) identifikacijo lastnika vozila ali njegovega imetnika;
d) vse omejitve glede načina uporabe vozila;
(e) subjekt, pristojen za vzdrževanje. Če te informacije niso na voljo ob izdaji dovoljenja za začetek obratovanja, se lahko dodajo kasneje, toda najkasneje preden prevoznik v železniškem prometu uporabi vozilo.
Obrazložitev
Zaradi skladnosti je treba to besedilo prestaviti v novi del.
Predlog spremembe 38 Člen 14, odstavek 6
6. Za začetek obratovanja vagonov in potniških vagonov po začetku veljavnosti te direktive, je v TSI navedeno, če je eno samo dovoljenje za začetek obratovanja s strani države članice Skupnosti dovolj in pod katerimi pogoji.	črtano
Obrazložitev
Zaradi skladnosti je treba to besedilo prestaviti v novi del.
Predlog spremembe 39 Člen 14, odstavek 7
7. V primeru voznega parka, ki začne obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive in nima ES-izjave o verifikaciji, kot je določena v členu 18 te direktive, se uporablja Direktiva o varnosti na železnici. Še zlasti:	črtano
- če varnostni organ države članice tako zahteva, je treba pridobiti dodatno dovoljenje o začetku obratovanja v skladu z določbami člena 14 Direktive o varnosti na železnici;
- v nasprotnem primeru varnostno spričevalo, ki je bilo prevozniku v železniškem prometu podeljeno v skladu s členom 10 Direktive o varnosti na železnici, služi kot dovoljenje za začetek obratovanja obstoječega voznega parka.
Obrazložitev
Zaradi skladnosti je treba to besedilo prestaviti v novi del.
Predlog spremembe 40 Člen 14, odstavek 8
8. V primeru voznega parka z ES-izjavo o verifikaciji, kot je določena v členu 18, lahko merila, ki jih varnostni organ preveri z namenom izdaje dovoljenja za začetek obratovanja, zadevajo le:	črtano
- tehnično usklajenost med tem voznim parkom in zadevno infrastrukturo;
- pravila, ki se uporabljajo za odprte točke iz člena 17(2);
– pravila, ki veljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v zadevnih TSI;
- odstopanja, ustrezno priglašena v skladu s členom 7 te direktive.
(Člen 14(8) se spremeni v člen 19 b (novo) s spremembami).
Obrazložitev
Zaradi skladnosti je treba to besedilo prestaviti v novi del.
Predlog spremembe 41 Člen 15, pododstavek 1
Brez poseganja v določbe člena 19 države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati gradnje, začetka obratovanja ali obratovanja strukturnih podsistemov, ki sestavljajo železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji, katerega elementi so navedeni v Prilogi V.	Brez poseganja v določbe člena 19 države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati gradnje, začetka obratovanja ali obratovanja strukturnih podsistemov, ki sestavljajo železniški sistem in izpolnjujejo bistvene zahteve. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji, katerega elementi so navedeni v Prilogi V, ali ki so že bile opravljene ob podelitvi dovoljenja za začetek obratovanja pred začetkom veljavnosti te direktive ali ob podelitvi dodatnega dovoljenja za začetek obratovanja v drugi državi članici.
Predlog spremembe 42 Člen 15, pododstavek 2
Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji.	črtano
Obrazložitev
Črta se zadnji odstavek, saj je ponovitev tega, kar je bilo povedano predhodno.
Predlog spremembe 43 Člen 16, odstavek 1
1. V državah članicah velja, da so tisti strukturni podsistemi, ki sestavljajo železniški sistem in imajo ES-izjavo o verifikaciji, interoperabilni in izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, ki veljajo zanje.	1. Brez poseganja v člena 16(3) in 17(2) te direktive v državah članicah velja, da so tisti strukturni podsistemi, ki imajo dovoljenje za začetek obratovanja v drugih državah članicah, razen kar zadeva njihovo združljivost s posebnimi značilnostmi infrastrukture v zadevni državi članici, interoperabilni in izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, ki veljajo zanje. Podobno v državah članicah velja, da so tisti strukturni podsistemi, ki sestavljajo železniški sistem in imajo izjavo ES o verifikaciji, interoperabilni in izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, ki veljajo zanje.
Obrazložitev
ES - izjava o verifikaciji dokazuje skladnost s TSI, vendar to ne zadostuje, saj lahko obstajajo težave glede združljivosti z obstoječo infrastrukturo, ki ni skladna s TSI.
Prav tako je treba upoštevati vidike, ki jih TSI ne zajema (člen 17(2)) in posebne primere ali odstopanja, če TSI ne obstajajo (člen 16(3)).
Predlog spremembe 44 Člen 16, odstavek 3, pododstavek 1
Če TSI ne obstajajo, kadar je odstopanje bilo priglašeno v skladu s členom 7, ali kadar posebni primer zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v zadevno TSI, države članice za vsak podsistem pošljejo Komisiji seznam tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev	Če TSI ne obstajajo ali kadar je odstopanje bilo priglašeno v skladu s členom 7 ali kadar posebni primer zahteva uporabo predpisov, ki niso vključeni v zadevno TSI, države članice za vsak podsistem pošljejo Komisiji seznam predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev. Ta seznam uporabljajo tudi države članice, da preverijo združljivost podsistemov z obstoječim sistemom, v katerega so vključeni, če ta sistem ni skladen z ustreznimi TSI.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe dopolnjuje predlog spremembe 34 v osnutku poročila Parlamenta. V skladu s členom 14(1) morajo države članice preveriti združljivost podsistemov s sistemom, v katerega so vključeni. Predpisi v zvezi z obstoječo infrastrukturo, ki niso skladni s TSI, morajo biti sporočeni, tudi če TSI obstajajo.
Predlog spremembe 45 Člen 16, odstavek 3, pododstavek 2
To obvestilo se pošlje, glede na okoliščine,  bodisi najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te direktive  in nato vsakič, kadar se spremeni seznam tehničnih predpisov , bodisi po priglasitvi odstopanja ali po objavi zadevne TSI  . Ob tej priložnosti države članice imenujejo tudi pristojne organe za izvedbo postopka za verifikacijo iz člena 18 v zvezi s temi tehničnimi predpisi.	To obvestilo se pošlje bodisi najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakič, glede na okoliščine, kadar se spremeni seznam tehničnih predpisov, bodisi po priglasitvi odstopanja ali po objavi zadevne TSI. Ob tej priložnosti države članice imenujejo tudi pristojne organe za izvedbo postopka za verifikacijo iz člena 18 v zvezi s temi tehničnimi predpisi.
Obrazložitev
Države članice za vsak podsistem pošljejo Komisiji seznam veljavnih tehničnih predpisov, ki veljajo za sestavni del bistvenih zahtev.
Predlog spremembe 46 Člen 17, odstavek 3
3. Ko država članica ali Komisija meni, da je nujno spremeniti TSI, zahteva od Agencije tehnično mnenje. Komisija se po posvetovanju z odborom po postopku iz člena 21(2) odloči, ali se tehnično mnenje lahko uporabi do pregleda in prenove TSI; v tem primeru Agencija objavi tehnično mnenje.	3. Ko država članica ali Komisija meni, da je nujno spremeniti TSI, zahteva od Agencije tehnično mnenje. Komisija se po posvetovanju z odborom po postopku iz člena 21(4) odloči, ali se tehnično mnenje lahko uporabi do sprejetja pregleda in prenove TSI v skladu s postopkom iz člena 6; v tem primeru Agencija objavi tehnično mnenje.
Obrazložitev
Predlog spremembe vsebuje potrebne prilagoditve v skladu z novim komitološkim postopkom s pregledom v regulativnem odboru iz Sklepa Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Zagotavlja tudi dodatno preglednost pri sprejetju ali ponovnem pregledu zadevnih ukrepov v tem predlogu.
Predlog spremembe 47 Člen 18, odstavek 3
3. Priglašeni organ je odgovoren za zbiranje tehnične dokumentacije, ki mora spremljati ES izjavo o verifikaciji. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistema in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebovati mora tudi elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, o stalnem in rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju.	3. Priglašeni organ je odgovoren za izdelavo tehnične dokumentacije, ki mora biti priložena "ES"-izjavi o verifikaciji. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistema in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti, pri čemer se posebna pozornost nameni ergonometriji, varnosti in varovanju zdravja. Vsebovati mora tudi elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, o stalnem in rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju.
Obrazložitev
Priglašeni organ izdaja potrdila o verifikaciji za podsisteme in ima zato pomembno nadzorno vlogo. Kot del preverjanj podsistemov ali vmesnikov drugih podsistemov je treba prav tako spoštovati varstvo delavcev, saj je to na koncu nepogrešljivo jamstvo za varnost železniškega sistema.
Predlog spremembe 48 Člen 19, odstavek 3, točka (b)
(d) neustreznosti TSI; v tem primeru se v skladu s členom 6(1) začne postopek o pregledu in prenovi TSI.	(b) neustreznosti TSI; v tem primeru se v skladu s členom 6(1) ali členom 17(3) začne postopek o pregledu in prenovi TSI.
Predlog spremembe 49 Poglavje IV, za členom 19, naslov (novo)
	B. ZAČETEK OBRATOVANJA ŽELEZNIŠKIH VOZIL
Predlog spremembe 50 Člen 19 a (novo)
	Člen 19a
	Dovoljenje za začetek obratovanja vozil
	1. Vozilo pridobi dovoljenje za začetek obratovanja v vseh državah članicah, razen če je v tem poglavju predpisano drugače.
	2. Naročnik, ki namerava dati v obratovanje železniško vozilo v eni od držav članic, poda zahtevek pri pristojnem nacionalnem varnostnem organu.
	3. Vozilo, ki je skladno s TSI, pridobi dovoljenje v skladu s členom 19b ali 19c.
	4. Vozilo, ki ni skladno s TSI, pridobi dovoljenje v skladu s členom 19d ali 19e.
	5. Vozilo, ki ustreza odobrenemu tipu, pridobi dovoljenje v skladu s členom 19f.
	6. Dovoljenje, ki ga odobri ena izmed držav članic, priznajo vse ostale države članice brez poseganja v določbe člena 19(c) in člena 19(e) v zvezi z dodatnimi dovoljenji. Če se ena izmed držav članic odloči, da je potrebno dodatno dovoljenje v skladu s členom 19c ali 19e, je odločitev ustrezno utemeljena in je prosilec z njo seznanjen.
	7. Vsak zahtevek za odobritev začetka obratovanja je obravnavan v sklepu pristojnega nacionalnega varnostnega organa v skladu s členom 19b in 19c ali členom 19d in 19e.
	V odobritvi začetka obratovanja so lahko določeni pogoji uporabe in druge omejitve.
	8. Če sklep ni izrečen v predvidenem roku, se šteje, da je začetek obratovanja zadevnega železniškega vozila odobren.
	9. Vsak negativen sklep pristojnega nacionalnega varnostnega organa v zvezi z začetkom obratovanja železniškega vozila je ustrezno utemeljen. Prosilec lahko v roku enega meseca od prejema uradnega obvestila od pristojnega nacionalnega varnostnega organa zahteva ponovni pregled zahtevka iz ustrezno utemeljenih razlogov in lahko od Evropske agencije za železniški promet zahteva mnenje, ki mora biti v takem primeru izdano v enem mesecu od vložitve zahtevka ter o katerem je treba obvestiti prosilca in pristojni nacionalni varnostni organ, ki je zavrnil odobritev dovoljenja. Nacionalni varnostni organ ima nato od prejema pritožbe ali, kadar je potrebno, od prejema mnenja Agencije mesec dni časa, da potrdi ali razveljavi svoj sklep.
	10. V primeru vozil, ki obratujejo na progi iz ali v državo članico iz ali v tretjo državo v omrežju, v katerem se tirna širina razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju Skupnosti, in za katere se lahko odobri odstopanje v skladu s členom 7(5) ali se upoštevajo posebni primeri, lahko nacionalni predpisi, omenjeni v členu 18b in 18c, vključujejo mednarodne sporazume, če so ti v skladu s pravom Skupnosti.
	11. Dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki so oziroma niso skladna s TSI, ki so bila odobrena pred začetkom veljavnosti te direktive, vključno z dovoljenji, odobrenimi v skladu z mednarodnimi sporazumi, še zlasti RIC in RIV, ostanejo veljavna v skladu s pogoji, pod katerimi so bila odobrena.
Predlog spremembe 51 Člen 19 b (novo)
	Člen 19b
	Dovoljenje za začetek obratovanja vozil, ki so skladna s TSI
	1. Ta člen se uporablja za vozila, ki so skladna z vsemi zadevnimi TSI, ki so v veljavi v trenutku njihovega začetka obratovanja, pod pogojem da te TSI vsebujejo pomemben del bistvenih zahtev.
	2. Prvo dovoljenje odobri nacionalni varnostni organ, kot sledi:
	(a) V primeru, ko so vsi strukturni podsistemi vozila odobreni v skladu z določbami Poglavja IV, bo dovoljenje odobreno brez dodatnih preverjanj.
	(b) V primeru vozil z vsemi potrebnimi ES-izjavami o verifikaciji, kot določa člen 17, lahko merila, ki jih nacionalni varnostni organ preveri z namenom izdaje dovoljenja za začetek obratovanja, zadevajo le:
	- tehnično usklajenost med zadevnimi podsistemi vozila;
	- tehnično usklajenost med vozilom in zadevno infrastrukturo;
	- nacionalna pravila, ki se uporabljajo za odprte točke le v primeru začetka prvega obratovanja;
	– nacionalna pravila, ki veljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v zadevnih TSI;
	3. Vozila, ki so popolnoma v skladu s TSI, ki vključujejo vse vidike podsistemov brez posebnih primerov in odprtih točk, ne potrebujejo posebnih dovoljenj za začetek obratovanja v primeru, da obratujejo na omrežjih, ki so v skladu z TSI, v drugih državah članicah.
Predlog spremembe 52 Člen 19 c (novo)
	Člen 19c
	Dodatna dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki so skladna s TSI
	1. Če je vozilo pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v eni od držav članic, lahko ostale države članice sprejmejo odločitev, da lahko vozilo zaradi posebnih primerov ali odprtih točk obratuje v omrežjih, ki niso v skladu s TSI, če so na njihovem ozemlju potrebna dodatna dovoljenja za začetek obratovanja.
	2. V tem primeru lahko merila, ki jih pristojni nacionalni varnostni organ upošteva pri izdaji dodatnega dovoljenja za začetek obratovanja, zadevajo le:
	- tehnično usklajenost med vozilom in zadevno infrastrukturo, vključno z nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo za odprte točke, potrebne za zagotavljanje usklajenosti;
	– nacionalna pravila, ki veljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v zadevnih TSI;
	3. Prosilec nacionalnemu varnostnemu organu predloži tehnično dokumentacijo za vozilo ali tip vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo v omrežju. Dokumentacija vsebuje naslednje informacije:
	a) dokazilo, da je vozilo pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v eni ali več državah članicah, skupaj z izvodom zadevnih izjav o verifikaciji, podanih v skladu s Poglavjem IV;
	b) tehnične podatke, program vzdrževanja in značilnosti delovanja, ki jih dovoljuje država članica, ki je podala prvo dovoljenje in, če je treba, ki jih dovoljujejo druge države članice. V primeru vozil, ki so opremljena z zapisovalniki podatkov, in če tega ne določajo ustrezne TSI, lahko tehnični opis zapisovalnika in odčitovalca ter proces ocenjevanja podatkov in potrebne programe uporabi le organ za preiskovanje nesreč;
	c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik obratovanja vozila, njegovega vzdrževanja in, kadar je to primerno, tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
	d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki kaže, da je vozilo združljivo z infrastrukturami in fiksnimi napravami (vključno s podnebnimi razmerami, sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja-vodenja, tirno širino in gabaritom infrastrukture, največjo dovoljeno osno obremenitvijo ter drugimi omejitvami omrežja, omejitvami hrupa in po potrebi odstopanji, ki jih prosilec potrebuje za zagotavljanje skladnosti).
	4. Nacionalni varnostni organ ne more spodbijati podatkov iz odstavka 3(a) in (b), razen če lahko dokaže obstoj precejšnjega varnostnega tveganja. Po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 14(a) se nacionalni varnostni organ v tem smislu ne more sklicevati na predpise za skupino A iz tega dokumenta.
	5. Nacionalni varnostni organ ima na voljo najdlje en mesec po predložitvi zahtevka in tehnične dokumentacije, da zahteva, če meni, da je to potrebno, predložitev dodatnih informacij, potrebnih za izvedbo analiz tveganja v skladu s členom 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES, ali izvedbo poskusnih obratovanj na omrežju zaradi preverjanja, ali so informacije iz odstavka 2(c) in (d) v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 8 Direktive o varnosti na železnici ali členom 16 te direktive. Vendar pa bo po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 19g te direktive nacionalni varnostni organ takšno preverjanje lahko opravil samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C, vključenih v ta dokument.
	6. Nacionalni varnostni organ po posvetovanju s prosilcem določi obseg in vsebino zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj. Upravljavec infrastruture v posvetovanju s prosilcem stori vse potrebno, da se lahko poskusna obratovanja opravijo v roku treh mesecev po predložitvi zahtevka. Nacionalni varnostni organ po potrebi sprejme ukrepe, potrebne za izvedbo poskusnih obratovanj.
	7. Vsak zahtevek za odobritev začetka obratovanja, predložen v skladu s tem členom, je obravnavan v sklepu pristojnega nacionalnega varnostnega organa v najkrajšem možnem roku in najpozneje:
	i) v dveh mesecih po predložitvi zahtevka;
	ii) po potrebi v enem mesecu po predložitvi dodatnih informacij, ki jih zahteva nacionalni varnostni organ v skladu z odstavkom 5, poleg obdobja, navedenega v točki i);
	(iii) po potrebi v enem mesecu po predložitvi izidov poskusnih obratovanj, ki jih zahteva nacionalni varnostni organ v skladu z odstavkom 5, poleg obdobij, navedenih v točkah i) in/ali ii);
	iv) Če sklep ni izrečen v predvidenem roku, se šteje, da je začetek obratovanja zadevnega železniškega vozila odobren.
Predlog spremembe 53 Člen 19 d (novo)
	Člen 19d
	Prvo dovoljenje za začetek obratovanja vozil, ki niso skladna s TSI
	1. Ta člen se uporablja za vozila, ki ne ustrezajo vsem zadevnim TSI, ki so v veljavi v trenutku njihovega začetka obratovanja, vključno z vozili, za katere veljajo odstopanja, ali ko pomemben del bistvenih zahtev ni naveden v eni ali več TSI.
	2. Prvo dovoljenje odobri nacionalni varnostni organ, kot sledi:
	– za tehnične vidike, ki so zajeti v morebitnih TSI, se uporablja postopek za ES-verifikacijo iz poglavja IV;
	– za druge tehnične vidike se uporabljajo nacionalni predpisi v skladu s členom 16(3) te direktive in členom 8 Direktive o varnosti na železnici.
	Prvo dovoljenje je veljavno le v omrežju države članice, ki ga podeli.
Predlog spremembe 54 Člen 19 e (novo)
	Člen 19e
	Dodatna dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki niso skladna s TSI
	1. Če je vozilo pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v eni od držav članic, lahko ostale države članice sprejmejo odločitev v skladu s tem členom, ali so na njihovem ozemlju potrebna dodatna dovoljenja za začetek obratovanja. Če se država članica odloči, da je potrebno dodatno dovoljenje, lahko prosilec v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 881/2004 prosi agencijo, da v zvezi s tem izda tehnično mnenje in, če meni, da je to primerno, sproži pritožbeni postopek v skladu z Direktivo o varnosti na železnici.
	2. Prosilec nacionalnemu varnostnemu organu predloži tehnično dokumentacijo za vozilo ali tip vozila, pri čemer navede njegovo predvideno uporabo v omrežju. Dokumentacija vsebuje naslednje informacije:
	(a) dokazilo, da je vozilo v drugi državi članici pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja, in dokumentacijo o postopku, ki je bil uporabljen za to, da se dokaže, da vozilo izpolnjuje veljavne varnostne zahteve, po potrebi vključno z odstopanji, dovoljenimi v skladu s členom 7;
	b) tehnične podatke, program vzdrževanja in značilnosti delovanja, ki jih dovoljuje država članica, ki je podala prvo dovoljenje in, če je treba, ki jih dovoljujejo druge države članice; V primeru vozil, ki so opremljena z zapisovalniki podatkov lahko tehnični opis zapisovalnika in odčitovalca ter proces ocenjevanja podatkov in potrebne programe uporabi le organ za preiskovanje nesreč;
	c) evidenco, v kateri je prikazan dnevnik obratovanja vozila, njegovega vzdrževanja in, kadar je to primerno, tehnične spremembe, ki so izvedene po pridobitvi dovoljenja;
	d) dokazilo o tehničnih in operativnih značilnostih, ki kaže, da je vozilo združljivo z infrastrukturami in fiksnimi napravami (vključno s podnebnimi razmerami, sistemom napajanja z energijo, sistemom signalizacije in upravljanja-vodenja, tirno širino in gabaritom infrastrukture, največjo dovoljeno osno obremenitvijo, omejitvami hrupa ter drugimi omejitvami omrežja in po potrebi odstopanji, ki jih prosilec potrebuje za zagotavljanje skladnosti).
	3. Nacionalni varnostni organ ne more spodbijati podatkov iz odstavka 2(a) in (b), razen če lahko dokaže obstoj precejšnjega varnostnega tveganja. Po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 14(a) se nacionalni varnostni organ v tem smislu ne more sklicevati na predpise za skupino A iz tega dokumenta.
	4. Pristojni nacionalni varnostni organ ima na voljo najdlje tri mesece po predložitvi prošnje in tehnične dokumentacije, da zahteva, če meni, da je to potrebno, predložitev dodatnih informacij, potrebnih za izvedbo analiz tveganja v skladu s členom 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES, ali izvedbo poskusnih obratovanj na omrežju zaradi preverjanja, ali so informacije iz odstavka 2(c) in (d) v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 8 Direktive o varnosti na železnici ali členom 16 te direktive. Vendar pa bo po sprejetju referenčnega dokumenta iz člena 19g te direktive nacionalni varnostni organ takšno preverjanje lahko opravil samo na podlagi nacionalnih predpisov iz skupine B ali C, vključenih v ta dokument.
	5. Nacionalni varnostni organ po posvetovanju s prosilcem določi obseg in vsebino zahtevanih dodatnih informacij, analiz tveganj ali poskusnih obratovanj. Upravljavec infrastruture v posvetovanju s prosilcem stori vse potrebno, da se lahko poskusna obratovanja opravijo v roku treh mesecev po predložitvi prošnje. Nacionalni varnostni organ po potrebi sprejme ukrepe, potrebne za izvedbo poskusnih obratovanj.
	6. Vsak zahtevek za odobritev začetka obratovanja, predložen v skladu s tem členom, je obravnavan v sklepu pristojnega nacionalnega varnostnega organa v najkrajšem možnem roku in najpozneje:
	a) v štirih mesecih po predložitvi tehnične dokumentacije iz odstavka 2;
	ii) po potrebi v dveh mesecih po predložitvi dodatnih informacij ali analiz tveganja, ki jih zahteva nacionalni varnostni organ v skladu z odstavkom 4, poleg obdobja, navedenega v točki i);
	(iii) po potrebi v dveh mesecih po predložitvi izidov poskusnih obratovanj, ki jih zahteva nacionalni varnostni organ v skladu z odstavkom 4, poleg obdobji, navedenih v točkah i) in/ali ii);
	iv) Če sklep ni izrečen v predvidenem roku, se šteje, da je začetek obratovanja zadevnega železniškega vozila odobren.
	7. Vsaka država članica lahko podeli dovoljenje za začetek obratovanja obstoječih vozil, ki pokrivajo niz vozil. V ta namen nacionalni varnostni organi obvestijo prosilca o postopku, ki bo uporabljen.
Predlog spremembe 55 Člen 19 f (novo)
	Člen 19f
	Odobritev tipov vozil
	1. Države članice lahko odobrijo dovoljenja za tipe vozil.
	2. Če država članica odobri vozilo, istočasno odobri tip vozila.
	3. Vozilo, ki je v skladu z že odobrenim tipom v državi članici, odobri zadevna država članica na podlagi izjave o skladnosti tipa, ki jo predloži prosilec, brez dodatnega preverjanja. Če se kljub temu zadevne določbe TSI in nacionalni predpisi, na podlagi katerih je bil tip vozila odobren, spremenijo, se države članice odločijo, ali že podeljena dovoljenja o tipu ostanejo veljavna ali jih je treba obnoviti. Merila, ki jih preveri nacionalni varnostni organ v primeru obnovitve dovoljenja za tip vozila, se lahko nanašajo le na spremenjene predpise. Obnovitev dovoljenja za tip vozila ne vpliva na dovoljenja vozil, ki so že bila podeljena na podlagi prejšnjih odobrenih tipov.
	4. Vzorčno izjavo o skladnosti tipa sprejme Komisija v roku [ ] na podlagi osnutka Agencije in v skladu s postopkom iz člena 21.3.
	5. Izjava o skladnosti tipa se oblikuje v skladu s:
	(a) postopki preverjanja, ki so določeni v zadevnih TSI, ko ge za vozila v skladu s TSI;
	b) postopki preverjanja, ki so določeni v modulih C, D ali E Sklepa 93/465/EGS, ko ge za vozila, ki niso v skladu s TSI.
	6. Prosilec lahko vloži zahtevek za dovoljenje za tip vozila v več državah članicah hkrati. V tem primeru nacionalni varnostni organi sodelujejo z namenom poenostavitve postopka in zmanjšanja upravnega dela.
	7. Dovoljenja za tip vozila se vpišejo v evropski register odobrenih tipov vozil, navedenih v členu 23c. Register navaja državo ali države članice, v katerih je tip vozila odobren.
Predlog spremembe 56 Člen 19 g (novo)
	Člen 19g
	Razvrstitev nacionalnih predpisov
	1. Nacionalni predpisi se zaradi poenostavitve postopka odobritve začetka obratovanja vozil iz člena 19(a) razvrstijo v skladu s Prilogo VIa.
	2. Brez poseganja v člen 22(3) Agencija najkasneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti te direktive ponovno pregleda parametre v razdelku 1 Priloge VIa in predloži Komisiji ustrezna priporočila.
	3. Agencija poenostavi sprejetje, razvrstitev in porazdelitev nacionalnih predpisov, potrebnih za sprejetje referenčnega dokumenta, v skladu s členom 8 a Uredbe (ES) št. 881/2004. Nacionalni organi sodelujejo z Agencijo pri tej nalogi.
	4. Ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, med drugim z dopolnjevanjem, in povezani s sprejetjem referenčnega dokumenta ali odločitve o posodobitvi na podlagi priporočil Agencije, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(4). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 21(4a).
Predlog spremembe 57 Člen 20, odstavek 4
4. Če država članica ali Komisija menita, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje ustreznih meril, se Komisija nemudoma posvetuje z zadevnimi stranmi. Komisija po posvetovanju z odborom v skladu s postopkom iz člena 21(2) obvesti državo članico o vseh spremembah, ki so potrebne, da priglašeni organ ohrani status, ki mu je bil dodeljen.	4. Če država članica ali Komisija menita, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje ustreznih meril, se Komisija nemudoma posvetuje z zadevnimi stranmi in Agencijo v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 881/2004 ter lahko zaprosi za mnenje Agencije. Komisija po posvetovanju z odborom v skladu s postopkom iz člena 21(2) obvesti državo članico o vseh spremembah, ki so potrebne, da priglašeni organ ohrani status, ki mu je bil dodeljen.
Obrazložitev
Pri sprejemanju odločitev je treba Komisiji omogočiti, da se posvetuje z Agencijo in od nje pridobi mnenje o zadevah v zvezi z uradno odobrenimi statusi priglašenih organov.
Predlog spremembe 58 Člen 21, odstavek 4 a (novo)
	4a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.
Obrazložitev
Predlog spremembe vsebuje potrebne prilagoditve, kjer je primerno, v skladu z novim komitološkim postopkom s pregledom v regulativnem odboru iz Sklepa Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.
Predlog spremembe 59 Člen 21, odstavek 7
7. Ukrepi za spremembo nebistvenih sestavin te direktive, določeni v Prilogah II do VIII se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s podrobnim pregledom iz odstavka 4 tega člena.	7. Ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive z dopolnjevanjem, v zvezi s Prilogami II do VIII se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz odstavka 4 tega člena.
Obrazložitev
Predlog spremembe vsebuje potrebne prilagoditve v skladu z novim komitološkim postopkom s pregledom v regulativnem odboru iz Sklepa Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. Zagotavlja tudi dodatno preglednost pri sprejetju ali ponovnem pregledu zadevnih ukrepov v tem predlogu.
Predlog spremembe 60 Člen 24
1. Države članice zagotovijo, da so registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka objavljeni ter redno  ažurirani. Ti registri navajajo glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovne parametre) in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi z uporabnimi TSI. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije morajo vsebovati registri infrastrukture in voznega parka.	črtano
2. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam in Agenciji ter je na voljo v pregled zainteresiranim stranem, vključujoč vsaj poklicne akterje iz zadevnega sektorja.
3. Agencija izdela navodila za izvedbo registrov infrastrukture in voznih parkov; navodila natančno določajo vsebino registrov in priporočajo njihovo obliko, roke za posodobitev in način uporabe. Navodila prav tako določajo izvedbena pravila za ta člen glede infrastrukture in voznih parkov, ki začnejo obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive. Komisija sprejme navodila po posvetovanju z odborom po postopku iz člena 21(2).
Predlog spremembe 61 Člen 24 a (novo)
	Člen 24a
	Sistem številčenja vozil
	1. Vsakemu vozilu, ki začne obratovati v železniškem sistemu Skupnosti, se ob odobritvi prvega dovoljenja za začetek obratovanja dodeli evropska številka vozila.
	2. Prosilec prvega dovoljenja je odgovoren za označitev zadevnega vozila z evropsko številko vozila, ki mu je dodeljena.
	3. TSI za vodenje in upravljanje prometa navaja potrebne specifikacije za ustrezno identifikacijo in delovanje evropske številke vozila.
	4. Evropska številka vozila se vozilu dodeli le enkrat, razen če TSI za vodenje in upravljanje prometa kot nadomestno možnost določa drugače.
	5. Z odstopanjem od odstavka 1 v primeru vozil, ki začnejo prvič obratovati v tretji državi, lahko država članica odobri njihovo obratovanje, če so jasno identificirana kot skladna s sistemom kodifikacije, ki se razlikuje od sistema Skupnosti. Vendar pa je treba potem, ko država članica odobri začetek obratovanja takih vozil na svojem ozemlju, v register vozil države članice, ki to odobri, vključiti informacije iz člena 24b(2), ki ustrezajo tem vozilom.
Predlog spremembe 62 Člen 24 b (novo)
	Člen 24b
	Nacionalni register vozil
	1. Vsaka država članica vodi register odobrenih železniških vozil na svojem ozemlju. Ta register ustreza naslednjim merilom:
	a) register hrani in posodablja organ, ki ni odvisen od nobenega prevoznika v železniškem prometu;
	b) register je na voljo varnostnim organom in preiskovalnim organom iz členov 16 in 21 Direktive 2004/49/ES. Na vsako upravičeno zahtevo je na voljo tudi izvršilnim organom iz člena 30 Direktive 2001/14/ES, Agenciji, železniškim družbam, upravljavcem infrastrukture in vsem osebam ali organizacijam, ki registrirajo svoje vozilo ali so navedeni v registru.
	2. Skupne specifikacije za register se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(3) na podlagi osnutkov specifikacij, ki jih pripravi Agencija. Ti osnutki specifikacij navajajo vsebino in obliko zapisa podatkov, funkcionalno in tehnično arhitekturo, način delovanja, vključno z metodami izmenjave podatkov, ter predpise, ki urejajo vnos in iskanje podatkov. Za vsako vozilo vsebuje register vsaj naslednje informacije:
	(a) sklicevanja na ES-izjavo o verifikaciji in organ izdaje;
	(b) sklicevanja na Evropski register odobrenih tipov vozil iz člena 24c;
	(c) identifikacijo lastnika vozila, njegovega imetnika in ustrezno evropsko številko vozila;
	(d) vse omejitve glede načina uporabe vozila;
	(e) subjekt, pristojen za vzdrževanje. Če te informacije niso na voljo ob izdaji dovoljenja za začetek obratovanja, se lahko dodajo naknadno, toda najpozneje preden prevoznik v železniškem prometu vozilo uporabi.
	3. Imetnik registracije organom katere koli države članice, v kateri je bilo vozilo odobreno, nemudoma prijavi vsako spremembo podatkov, vnesenih v nacionalni register vozil, uničenje vozila ali odločitev, da se vozilo črta iz registra.
	4. Dokler so evropske številke vozil držav članic povezane, vsaka država članica za podatke, ki jo zadevajo, posodablja svoj register s spremembami, ki jih naredijo druge države članice v svojih registrih.
Predlog spremembe 63 Člen 24 c (novo)
	Člen 24 c
	Evropski register odobrenih tipov vozil
	1. Agencija vzpostavi in skrbi za evropski register tipov vozil, ki jih odobrijo države članice za začetek obratovanja v železniškem sistemu Evropske skupnosti. Register ustreza naslednjim merilom:
	(a) je javen in vsakomur dostopen v elektronski obliki;
	(b) je v skladu s skupnimi specifikacijami, določenimi v odstavku 4;
	(c) je povezan z vsemi nacionalnimi registri vozil.
	2. Register za vsak tip vozila vsebuje naslednje podrobnosti:
	(a) tehnične lastnosti tipa vozila, kot je določeno v ustreznih TSI;
	(b) ime prvotnega izdelovalca ali proizvajalca in njun subjekt, ki je izvedel naknadno preoblikovanje ali posodobitev;
	(c) datume, reference in države članice, ki izdajo dovoljenje, za zaporedna dovoljenja za vsak tip vozila, vključno z vsemi omejitvami ali umikom.
	3. Ko se dovoljenje o tipu v državi članici odobri, spremeni, razveljavi ali umakne, nacionalni organ te države članice nemudoma obvesti Agencijo, da ta lahko posodobi register.
	4. Skupne specifikacije za register se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(3) na podlagi osnutkov specifikacij, ki jih pripravi Agencija. Ti osnutki specifikacij navajajo vsebino in obliko zapisa podatkov, funkcionalno in tehnično arhitekturo, način delovanja ter predpise, ki urejajo vnašanje in iskanje podatkov.
Obrazložitev
Za namene poenostavitve medsebojnega priznanja vozil in izkoriščanja prednosti sistema dovoljenj za tipe vozil je treba vzpostaviti evropski register odobrenih tipov vozil.
Predlog spremembe 64 Člen 24, odstavek 2 a (novo)
	2a. Agencija na evropski ravni zbere nacionalne registre infrastrukture in voznega parka, ki vsebujejo podatke iz člena 24b 2 (a) do (e). To zbirko objavi na svojem spletnem mestu ali na drug primeren način.
Obrazložitev
Oblikuje se nov člen, da se lahko vključijo vse možnosti.
Predlog spremembe 65 Člen 25, odstavek 2 a (novo)
	2a. Agencija bo pred 1. januarjem 2015 pooblaščena za podeljevanje dovoljenj vozilom, ki so v skladu s TSI in ki bodo začela obratovati v železniškem sistemu Skupnosti. Ta prenos pristojnosti se izvede v sodelovanju z nacionalnimi organi države članice.
Obrazložitev
Z dolgoročnega vidika je treba vlogo agencije povečati. Funkcijo podeljevanja dovoljenja za vozni park je treba prenesti na Evropsko železniško agencijo. Cilj je, da se s tem, ko bo Evropska železniška agencija sama opravljala delo v zvezi s tehničnim usklajevanjem TSI, zmanjšajo stroški v celotnem železniškem sektorju (npr. v letalskem sektorju je Evropska agencija za varnost v letalstvu odgovorna za certifikacijo tipa in certifikacijo posebnih modelov letal, motorjev ali delov, odobrenih za obratovanje v Evropski uniji).
Predlog spremembe 66 Člen 25 a (novo)
	Člen 25 a
	Brez poseganja v veljavno zakonodajo Skupnosti, zlasti v predpise Skupnosti o državni pomoči in Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov1, lahko države članice spodbudijo naknadno opremljanje voznega parka, ki je že začel obratovati, in železniške infrastrukture v skladu z zahtevami interoperabilnosti.
	______________ 1 UL L 204, 21.7.1998, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.
Obrazložitev
Za spodbujanje interoperabilnosti voznega parka v železniškem sistemu EU je treba državam članicam omogočiti, da zagotovijo spodbude za naknadno opremljanje obstoječega voznega parka in železniške infrastrukture. To bo omogočilo, kjer je potrebno, posodobitev železniškega voznega parka in infrastrukture ter vključevanje na trg in bo prispevalo k preusmeritvi k bolj trajnostnim vrstam prevoza.
Predlog spremembe 67 Člen 28, pododstavek 1
Komisija vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri doseganju interoperabilnosti železniškega sistema . Poročilo vsebuje tudi analizo primerov po členu 7.	1. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri doseganju interoperabilnosti železniškega sistema ter o učinku zadevnih ukrepov, sprejetih v državah članicah. Poročilo vsebuje tudi analizo primerov po členu 7. Države članice agenciji in Komisiji vsaki dve leti posredujejo poročilo o napredku pri doseganju interoperabilnosti, vključno s kvantitativnimi in kvalitativnimi vidiki izvajanja.
	2. Poročilo vsebuje tudi analizo morebitne razširitve nalog Agencije, da bi se dodatno poenostavili in centralizirali postopki podeljevanja dovoljenj za vozila, ki so v skladu s TSI. Ta revizijski postopek se izvede v sodelovanju z državami članicami.
Obrazložitev
Nujno je treba spremljati napredek pri doseganju interoperabilnosti železniških sistemov in redno poročati o njem, da bo mogoče načrtovati ustrezne ukrepe. Podatki, ki jih agenciji in/ali Komisiji posredujejo države članice, predstavniki sektorja ali druge zainteresirane strani, so lahko osnova za razvoj različnih orodij, ki bodo omogočila boljši pretok informacij in večjo preglednost za vzajemno priznavanje. Ta predlog spremembe dopolnjuje namen prejšnjega predloga v zvezi z vlogo Agencije z dolgoročnega vidika.
Predlog spremembe 68 Priloga I, oddelek 1.1., odstavek 3
Ta infrastruktura vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški promet na dolge razdalje in za tovorni promet na tem omrežju zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.	Ta infrastruktura vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški promet na dolge razdalje in za tovorni promet na tem omrežju ter za izdajanje računov za električno energijo, ki jo porabijo elektrifikacijski sistemi na elektrificiranih progah, zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.
Predlog spremembe 69 Priloga I, oddelek 1.2.
1.2. ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK	1.2. ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK
Vozni park zajema vsa vozila, za katera je verjetno, da bodo vozila na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali na delu tega omrežja, vključno z:	Vozni park zajema vsa vozila, za katera je verjetno, da bodo vozila na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali na delu tega omrežja, vključno z:
– vlaki z motorji z notranjim zgorevanjem na lastni pogon ali električni vlaki na lastni pogon;	– vlaki z motorji z notranjim zgorevanjem na lastni pogon ali električni vlaki na lastni pogon;
– vlečnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem ali električnimi vlečnimi vozili;	– vlečnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem ali električnimi vlečnimi vozili;
– potniškimi vagoni;	– potniškimi vagoni;
– tovornimi vagoni, vključno s tistimi vozili, ki so namenjena za prevoz tovornjakov.	– tovornimi vagoni, vključno s tistimi vozili, ki so namenjena za prevoz tovornjakov.
	Zajema tudi vsa vozila, ki lahko vozijo po vsem vseevropskem omrežju za visoke hitrosti ali po delu tega omrežja z največjo hitrostjo manj kot 190 km/h.
Mobilna železniška oprema za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture je vključena, vendar ni prva prednostna naloga.	Mobilna železniška oprema za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture je vključena, vendar ni prva prednostna naloga.
Vsaka od zgoraj navedenih kategorij je razdeljena na:	Vsaka od zgoraj navedenih kategorij je razdeljena na:
– vozna sredstva za mednarodno uporabo in	– vozna sredstva za mednarodno uporabo in
– vozna sredstva za nacionalno uporabo.	– vozna sredstva za nacionalno uporabo.
Predlog spremembe 70 Priloga I, oddelek 2.1., odstavek 2, druga alinea
- posebej modernizirane proge za visoke hitrosti, ki so opremljene za hitrosti okoli 200 km/h,	– posebej modernizirane proge za visoke hitrosti, ki so opremljene za hitrosti nad 190 km/h,
Predlog spremembe 71 Priloga I, oddelek 2.1., odstavek 3
Ta infrastruktura vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški promet na teh progah zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.	Ta infrastruktura vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški in po potrebi tovorni promet na teh progah, ter za izdajanje računov za električno energijo, ki jo porabijo elektrifikacijski sistemi na elektrificiranih progah, zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.
Predlog spremembe 72 Priloga I, oddelek 2.2., druga alinea
ali pri hitrostih okoli 200 km/h na progah iz oddelka 1, če so združljivi s stopnjami delovanja teh prog.	– ali pri hitrostih nad 190 km/h na progah iz oddelka 1, če so združljivi s stopnjami delovanja teh prog.
Predlog spremembe 73 Priloga II, oddelek 2.2.
Elektrifikacijski sistem in vozna mreža .	Elektrifikacijski sistem, vozna mreža in fiksne naprave, potrebne za beleženje in prenos podatkov za izdajanje računov za električno energijo, ki jo porabijo elektrifikacijski sistemi na elektrificiranih progah.
Predlog spremembe 74 Priloga II, oddelek 2.6.
Struktura, vodenje in nadzorni sistem za vso vlakovno opremo, določbe glede tokovnih odjemnikov,  vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizmi (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.	Struktura, vodenje in nadzorni sistem za vso vlakovno opremo, sklop podsistemov, ki sestavljajo različne strukture železniških vozil, ter določbe glede tokovnih odjemnikov, vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizmi (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki med človekom (voznik, vlakovno osebje in potniki) in strojem, pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja ter za nudenje primerne oskrbe invalidnim osebam ali osebam z omejeno mobilnostjo.
Predlog spremembe 75 Priloga III, točka 1.1.2.
1.1.2. Parametri za sistem kolo/tir morajo izpolnjevati zahteve stabilnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne vožnje pri največji dovoljeni hitrosti.	1.1.2. Parametri za sistem kolo/tir morajo izpolnjevati zahteve stabilnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne vožnje pri največji dovoljeni hitrosti. Parametri za zavorno opremo morajo omogočati največjo dovoljeno hitrost in zagotavljati določeno zavorno razdaljo pri nenadnem ustavljanju v nevarnosti.
Obrazložitev
Iz vidika varnosti je ustavljanje vlaka pomembnejše kakor vožnja pri največji dovoljeni hitrosti.
Predlog spremembe 76 Priloga III, oddelek 2.1.1., četrti pododstavek
Treba je predpisati ustrezne določbe, ki bodo upoštevale posebne varnostne pogoje v zelo dolgih predorih.	Treba je predpisati ustrezne določbe, ki bodo upoštevale posebne varnostne pogoje v zelo dolgih predorih in na viaduktih.
Obrazložitev
Natančnejše besedilo.
Predlog spremembe 77 Priloga VI, oddelek 2.
2. FAZE	2. FAZE
Verifikacija podsistema poteka v naslednjih fazah:	Verifikacija podsistema poteka v naslednjih fazah:
– celoten projekt;	– celoten projekt;
- gradnja podsistema, zlasti dejavnosti nizke gradnje, izdelava komponent in celostne prilagoditve;	– gradnja podsistema, zlasti dejavnosti nizke gradnje, proizvodnja, izdelava komponent in celostne prilagoditve;
– končna verifikacija podsistema.	– končna verifikacija podsistema.
	Če je v fazi projekta (vključno z verifikacijo tipa) ali gradnje prosilec gradbenik ali proizvajalce ali njegov pooblaščeni predstavnik s sedežem v Skupnosti, ta verifikacija povzroči vzpostavitev vmesne izjave o verifikaciji, ki jo izda priglašeni organ, ki ga izbere prosilec. Prosilec nato sestavi ES-izjavo o vmesni izjavi o verifikaciji za ustrezno/ustrezne fazo/faze.
Predlog spremembe 78 Priloga VI, oddelek 3.
3. SPRIČEVALO	3. SPRIČEVALO
Priglašeni organ, ki je odgovoren za ES-verifikacijo, izda certifikat o skladnosti, namenjen naročniku ali gradbeniku ali njunemu pooblaščenemu zastopniku s stalnim prebivališčem v Skupnosti, ta pa nato izda ES-izjavo o verifikaciji, namenjeno nadzornemu organu države članice, v kateri je podsistem vzpostavljen in/ali v kateri obratuje.	Priglašeni organ, ki je odgovoren za ES-verifikacijo, izda potrdilo o verifikaciji, namenjen naročniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku s stalnim prebivališčem v Skupnosti, on pa nato izda ES-izjavo o verifikaciji, namenjeno nadzornemu organu države članice, v kateri je podsistem vzpostavljen in/ali v kateri obratuje.
	Priglašeni organ, odgovoren za ES-verifikacijo, pregleda načrtovanje in gradnjo podsistema. Po potrebi priglašeni organ upošteva vmesne izjave o verifikaciji in z namenom izdaje potrdila ES o verifikaciji:
	– preveri, ali je podsistem:
	– zajet v ustreznih potrdilih za vmesne izjave o verifikaciji v zvezi z načrtovanjem in gradnjo, ki jih izda gradbenik ali proizvajalec;
	– ali je bil podsistem izdelan v skladu z vsemi vidiki, ki jih vključuje vmesna izjava o verifikaciji načrtovanja, izdana gradbeniku ali proizvajalcu;
	– preveri, ali so zahteve ustreznih TSI pravilno izpolnjene;
	– preveri elemente načrtovanja in gradnje, ki niso vključeni v potrdilih za vmesne izjave o verifikaciji v zvezi z načrtovanjem in gradnjo.
Obrazložitev
Glede na spremenjeno različico člena 18(1), ki jo je Komisija predlagala v osnutku z dne 13. decembra 2006, je treba razvoj v zvezi z Direktivo 2007/32/ES z dne 1. junija 2007 upoštevati tako, da se uvede dvostopenjski postopek:
– prvo stopnjo opravita gradbenik ali proizvajalec in izbran priglašeni organ,
– drugo stopnjo pa opravita naročnik in izbran priglašeni organ.
Ti dve stopnji sta utemeljeni z naslednjim:
– ko začne gradbenik/proizvajalec s prvo stopnjo, ne ve nujno, kateri naročniki bodo kupili podsistem, ki ga bo načrtoval in izdelal (na primer oprema, ki se prodaja prek kataloga);
– ko naročnik pozneje kupi enega ali več podsistemov, pogosto zahteva nekatere posebne značilnosti (zlasti v zvezi z voznim parkom ter podsistemi upravljanja-vodenja in signaliziranja) glede na svoj tržni pristop, svoje stranke ali značilnosti prog, ki jih namerava uporabljati. Končna verifikacija, predvidena v odstavku 2 Priloge VI, mora zato upoštevati odločitve naročnika;
– dokumentacijo o vzdrževanju, ki jo pripravi gradbenik/proizvajalec, pogosto spremeni naročnik, ki se morda odloči za drugačno ravnovesje med preventivnim in kurativnim vzdrževanjem na podlagi lastnih izkušenj in analize odločitev graditelja/proizvajalca, ki lahko v navodilih za vzdrževanje pretirava, da bi si zagotovil veliko vzdrževalnih del. Ta dokumentacija je nujna za pridobitev dovoljenja za začetek obratovanja.
Predlog spremembe 79 Priloga VI, odstavek 4.
4. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA	4. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
Tehnična dokumentacija, ki je priložena izjavi o verifikaciji, mora vsebovati:	Tehnična dokumentacija, ki je priložena izjavi o verifikaciji, mora vsebovati:
– za infrastrukture: gradbene projekte objektov, zapisi o odobritvi izkopov in ojačitev, poročila o preskušanju in kontroli betona;	– za infrastrukture: gradbene projekte objektov, zapisi o odobritvi izkopov in ojačitev, poročila o preskušanju in kontroli betona;
– za druge podsisteme: splošne in podrobne načrte v skladu z izvedbo, sheme električnih in hidravličnih napeljav, stikalne sheme, opis sistemov za obdelavo podatkov in avtomatizacijo, priročnik za obratovanje in vzdrževanje itd.;	– za druge podsisteme: splošne in podrobne načrte v skladu z izvedbo, sheme električnih in hidravličnih napeljav, stikalne sheme, opis sistemov za obdelavo podatkov in avtomatizacijo, priročnik za obratovanje in vzdrževanje itd.;
– seznam komponent interoperabilnosti, navedenih v členu 3, ki so vgrajene v podsistem;	– seznam komponent interoperabilnosti, navedenih v členu 3, ki so vgrajene v podsistem;
– izvodi ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, ki jih morajo imeti zgoraj navedene komponente v skladu s členom 13 te direktive, po potrebi skupaj z ustreznimi izračuni in izvodom zapisnikov o preskusih in pregledih, ki jih opravljajo priglašeni organi na podlagi splošnih tehničnih specifikacij;	– izvodi ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, ki jih morajo imeti zgoraj navedene komponente v skladu s členom 13 te direktive, po potrebi skupaj z ustreznimi izračuni in izvodom zapisnikov o preskusih in pregledih, ki jih opravljajo priglašeni organi na podlagi splošnih tehničnih specifikacij;
	– če so na voljo, vmesno izjavo/vmesne izjave o verifikaciji in v tem primeru ES-izjavo/izjave o vmesni skladnosti, ki spremljajo vmesne izjave o verifikaciji in vključujejo rezultate verifikacije njihove veljavnosti, ki jo opravi priglašeni organ;
– potrdilo priglašenega organa, ki je pooblaščen za ES-verifikacijo, s katerim potrjuje skladnost načrta z določbami te direktive in s skupaj z ustreznimi izračuni, ki jih sopodpiše, ter navede pridržke, ki so bili izraženi med izvedbo del in niso bili odpravljeni; temu potrdilu morajo biti priložena tudi poročila o pregledih in revizijska poročila, ki jih izdela isti organ v okviru svojih nalog po oddelkih 5.3 in 5.4.	– potrdilo priglašenega organa, ki je pooblaščen za ES-verifikacijo, s katerim potrjuje skladnost načrta z določbami te direktive in s skupaj z ustreznimi izračuni, ki jih sopodpiše, ter navede pridržke, ki so bili izraženi med izvedbo del in niso bili odpravljeni; temu potrdilu morajo biti priložena tudi poročila o pregledih in revizijska poročila, ki jih izdela isti organ v okviru svojih nalog po oddelkih 5.3 in 5.4.
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe 152 (Priloga VI, odstavek 3).
Predlog spremembe 80 Priloga VI, oddelek 5.4. a (novo)
	5.4.a Priglašeni organ spremlja podsisteme, na katere je vgrajena komponenta interoperabilnosti, da se oceni, če tako zahteva ustrezna TSI, njihova primernost za uporabo v njihovem predvidenem železniškem okolju v skladu z odstavkom 2 Priloge IV.
	Med tem ocenjevalnim obdobjem, v katerem komponenta interoperabilnosti še ni dokončno vključena v ES-izjavo o primernosti za uporabo, lahko priglašeni organ za vsak podsistem izda začasno potrdilo o verifikaciji, na katerem jasno navede posebne pogoje, ki jih je treba upoštevati v zvezi z delovanjem, vzdrževanjem in spremljanjem.
Obrazložitev
Veljavne direktive povzročajo pravno težavo: za oceno primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti v skladu s členom 10.2 in odstavkom 2 Priloge IV je treba to komponento vgraditi v več podsistemov, preden se lahko vključi v ustrezno ES-izjavo. Vendar v skladu z odstavki 1 in 4 Priloge VI priglašeni organ za te podsisteme ne sme izdati potrdila ES o verifikaciji, ker vsebujejo komponente interoperabilnosti brez obvezne ES-izjave o primernosti za uporabo, in tudi če bi, bi morala država članica sprejeti ustrezne ukrepe v skladu s členom 19. Predlagani odstavek odpravlja težavo.
Predlog spremembe 81 Priloga VI, oddelek 6, odstavek 1
Popolni tehnični spis, naveden v odstavku 4, se predloži naročniku ali gradbeniku ali njunemu pooblaščenemu zastopniku s stalnim prebivališčem v Skupnosti skupaj s certifikatom o skladnosti, ki ga izda priglašeni organ, pooblaščen za verifikacijo podsistema v stanju delovanja. Spis se priloži ES-izjavi o verifikaciji, ki jo naročnik ali gradbenik  pošlje nadzornemu organu v zadevni državi članici.	Popolni tehnični spis, naveden v odstavku 4, se predloži gradbeniku ali proizvajalcu ali naročniku ali njunemu pooblaščenemu zastopniku s stalnim prebivališčem v Skupnosti skupaj s potrdilom za vmesno izjavo o verifikaciji, ki ga izda za to odgovoren priglašeni organ, ali skupaj s certifikatom o skladnosti, ki ga izda priglašeni organ, pooblaščen za verifikacijo podsistema v stanju delovanja. Spis se priloži vmesni izjavi o verifikaciji in/ali ES-izjavi o verifikaciji, ki jo naročnik ali gradbenik pošlje nadzornemu organu v zadevni državi članici.
Predlog spremembe 82 Priloga VI, oddelek 7, alinei 2 in 3
– izdanih certifikatih o skladnosti;	– izdanih ali zavrnjenih vmesnih izjavah o verifikaciji;
– zavrnjenih certifikatih o skladnosti.	– izdanih ali zavrnjenih potrdilih o verifikaciji.
Predlog spremembe 83 Priloga VI a (novo)
	PRILOGA VIa
	Parametri, ki jih je treba preveriti za začetek obratovanja obstoječega voznega parka in razvrstitev nacionalnih predpisov
	1. SEZNAM PARAMETROV
	(1) Osnovne informacije:
	– informacije v zvezi z veljavnim nacionalnim pravnim okvirom;
	– posebni nacionalni pogoji;
	– navodila za vzdrževanje;
	– navodila za uporabo.
	(2) Značilnosti infrastrukture:
	– pantografi;
	– oprema za napajanje z energijo na vozilu in vpliv na elektromagnetno združljivost;
	– nakladalni profil in tirna širina;
	– razna varnostna oprema, na primer sistem upravljanja-vodenja, sistem za komunikacijo proga-vlak, elektromagnetna združljivost, detektorji pregretosti ohišja osi;
	– štrleči deli gramozne grede, bočni veter;
	– fiksne naprave, potrebne za beleženje in prenos podatkov za izdajanje računov za energijo, ki jo porabijo elektrifikacijski sistemi ali elektrificirane proge.
	(3) Značilnosti voznega parka:
	– dinamika vozila;
	– nadgradnja vozila;
	– odbojniki in vlečna naprava;
	– podstavni vozički in tekalni mehanizmi;
	– nameščene osi in njihova razporeditev;
	– zavorni sistemi;
	– tehnični sistemi, ki jih je treba nadzorovati; npr. sistem na stisnjen zrak;
	– sprednja in stranska okna;
	– vrata;
	– naprave za prehajanje iz vagona v vagon;
	– nadzorni sistemi (programska oprema);
	– sistemi za pitno in odpadno vodo;
	– varstvo okolja;
	– požarna varnost;
	– zdravje in varnost delavcev na delovnem mestu in varnost potnikov;
	– cisterna in vagoni s cisternami;
	– zabojnik za praznjenje pod tlakom;
	– zavarovanje tovora;
	– označevanje;
	– tehnike varjenja;
	– odpornost proti bočnemu vetru in vpliv na balast;
	– odpornost proti trku;
	– emisije hrupa (notranje in zunanje).
	– sistemi zasilne zavore in preklop na zasilno zavoro;
	– opozorilna oprema;
	– stopalniki in držala za premikanje osebja;
	Ta seznam se lahko podaljša, vendar mora zadevna država članica kakršne koli dodatke sporočiti ali pa jih predlaga Agencija ter preveri Komisija.
	2. RAZVRSTITEV PREDPISOV
	Nacionalni predpisi v zvezi z zgoraj določenimi parametri se razvrstijo v eno od spodnjih treh skupin. Predpisi in omejitve izključno lokalne narave tu niso zajeti; preverjanje teh se izvaja v okviru pregledov, ki se uvedejo s skupnim sporazumom med železniškimi podjetji in upravljavci infrastrukture.
	Skupina A
	Skupina A vključuje:
	– mednarodne standarde;
	– nacionalne predpise, ki se v okviru varnosti na železnici štejejo za enakovredne nacionalnim predpisom drugih držav članic.
	Skupina B
	Skupina B vključuje vse predpise, ki ne spadajo na področje skupine A ali C ali ki še niso mogli biti razporejeni v eno od teh skupin.
	Skupina C
	Skupina C vključuje predpise, ki so nujno potrebni in povezani s tehničnimi značilnostmi infrastrukture v smislu zanesljive in interoperabilne uporabe v zadevnem omrežju (na primer gabarit).
Obrazložitev
Prevzema predlog spremembe 54 poročevalca, pri čemer dodaja podrobnosti v odstavku 1(2) [značilnosti na koncu seznama] in odstavku 1(3) [značilnosti na koncu seznama in odstavek, ki določa, da je mogoče razširiti seznam pod določenimi pogoji]. V skladu z veljavnimi standardi je treba v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev dodati „na delovnem mestu“. Dodatna kategorija, ki jo je treba v zvezi s tem tudi uvesti, je „zdravje in varnost potnikov“. Vse te manjkajoče značilnosti pa v praksi zagotavljajo varno uporabo voznega parka pod posebnimi obratovalnimi pogoji ter s tem bistveno prispevajo k varnosti in varstvu okolja.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Ta predlog je del nove pobude Komisije za izboljšanje interoperabilnosti [1]železniških sistemov v Skupnosti. Komisija je pripravila paket, ki vsebuje sporočilo o izboljšanju prometa lokomotiv v EU s prilogo, ki naj bi izboljšala tehnični del regulativnega okvira Skupnosti na področju železnic[2], in tri zakonodajne predloge. Ti predlogi so naslednji:

direktiva o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti[3], ki združuje obstoječi direktivi 96/48/ES o vseevropskem železniškem sistemu za visoke hitrosti in 2001/16/ES o železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti, direktiva o spremembi direktive 2004/49/ES o varnosti na železnicah Skupnosti[4] in uredba, ki spreminja uredbo 881/2004/ES o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet[5].

1. Omogočanje interoperabilnosti lokomotiv v EU: vzajemno priznavanje voznih sredstev v EU

Opredelitev problema

Nacionalni postopki homologacije lokomotiv in vlečnih vozil[6] trenutno zelo ovirajo oblikovanje novih železniških podjetij na področju tovornega prometa ter doseganje interoperabilnosti evropskega železniškega sistema. Ker države članice ne morejo same odločiti, da bo dovoljenje za začetek obratovanja, ki ga izdajo, veljavno na območju preostalih držav članic, je potrebna pobuda Skupnosti, da se nacionalni postopki uskladijo in poenostavijo ter da se bolj sistematično uporabi načelo vzajemnega priznavanja.

Opredelitev vzajemnega priznavanja

Vzajemno priznavanje voznih sredstev je postopek, pri katerem železniško vozilo, ki po pregledu na podlagi TSI in/ali nacionalnih tehničnih pravil (v skladu s členom 16 direktive 2001/16/ES) pridobi dovoljenje za začetek obratovanja v eni od držav članic, pridobi dovoljenja tudi v drugih državah članicah, pri čemer se upoštevajo vsi pregledi, opravljeni v prvi državi članici.[7]

To je mogoče doseči bodisi z uskladitvijo bodisi z uporabo skupnega načela priznavanja. Pri voznih sredstvih je mogoče razlikovati med ponujanjem na trgu in začetkom obratovanja. V drugem primeru je treba poskrbeti za to, da je vozno sredstvo združljivo z nacionalno železniško infrastrukturo.

Sedanje stanje

Direktivi o interoperabilnosti urejata samo nova vozna sredstva, ko začnejo obratovati, medtem ko direktiva o varnosti na železnicah to pomanjkljivost odpravlja, saj v členu 14 izrecno ureja uporabo voznih sredstev brez spričevala ES. Zato bi moralo načelo vzajemnega priznavanja veljati za obstoječa vozna sredstva (za katera direktivi o interoperabilnosti ne veljata), vsaj za tiste značilnosti, ki niso neposredno povezane z določenimi infrastrukturami[8] (glej prilogo o možnostih politik Komisije).

2. Predlog Komisije o interoperabilnosti železniškega sistema – KOM(2006)0783, končno

Komisija je v omenjenem dokumentu predlagala prečiščenje, prenovo in združitev direktive o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (96/48/ES) in direktive o vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti (2001/16/ES). Predlog vsebuje več bistvenih in tehničnih izboljšav, s čimer bi povečali konkurenčnost železniškega sistema Skupnosti in zmanjšali različne upravne stroške.

V novi direktivi so, kjer je to primerno, ob upoštevanju osnovnih zahtev in postopkov za oblikovanje tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) železniških sistemov za velike in konvencionalne hitrosti združene ustrezne določbe o evropskih železniških omrežjih za konvencionalne in velike hitrosti. Področje uporabe direktive se bo postopoma razširilo na vsa omrežja in vozna sredstva, pod pogojem, da bo analiza vpliva pokazala gospodarske koristi takega ravnanja.

Predlagani postopek izdaje dovoljenja za začetek obratovanja (člen 14) je poenostavljen in večinoma temelji na odločitvah, ki so vzajemno priznane, torej ni centraliziran, na primer s prenosom nacionalnih pristojnosti in pristojnosti Skupnosti na Evropsko agencijo za železniški promet.

Za začetek obratovanja vagonov in potniških vagonov v skladu s TSI zadostuje eno samo dovoljenje, ki ga izda država članica Skupnosti. Za vozna sredstva, ki so začela obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive in nimajo ES-izjave o verifikaciji, se uporablja direktiva o varnosti na železnici. Za vozna sredstva, ki imajo ES-izjavo o verifikaciji, so podrobno opredeljena merila, ki jih lahko varnostni organ pred izdajo dovoljenja preveri; ta merila opredeljujejo tudi tehnično združljivost med zadevnimi voznimi sredstvi in infrastrukturo ter vsebujejo pravila za odprte točke in posebne primere, temelječa na TSI, in odstopanja v skladu z direktivo.

Postopek je vzpostavljen tudi pri sprejemanju nekaterih TSI tehnične narave, ki se utegnejo kmalu spremeniti, na primer o informacijskih in telekomunikacijskih sistemih. Predlagan je tudi nov postopek za nujno spremembo TSI (člen 17), po katerem je mogoče od Evropske agencije za železniški promet pred odločitvijo Komisije zahtevati tehnično mnenje, dokler ni opravljen pregled TSI po običajnem postopku.

3. Glavni predlogi poročevalca

Interoperabilnost je ključna za konkurenčnost železniškega sistema in razvoj vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T).

Poročevalec pozdravlja novo pobudo Komisije za interoperabilnost železnic v okviru bolj odprtih in konkurenčnih trgov v Evropski uniji. Da bi omogočili interoperabilnost železniških omrežij in dostop do njih, je treba uvesti konkretne ukrepe, s katerimi bodo odstranjene tehnične in operativne ovire. Tako bo mogoče državljanom ponuditi visoko raven trajnostne mobilnosti in dobre povezave med regijami EU.

Predlagane spremembe revidiranega regulativnega okvira za interoperabilnost naj bi spodbudile prost pretok vlakov ter zmanjšale upravno in tehnično breme odobritve lokomotiv in voznih sredstev, hkrati pa zagotovile visoko raven varnosti. Namen predlaganih sprememb je predvsem poenostaviti predpise o postopkih homologacije lokomotiv in vlečnih enot.

Opredelitve in odstopanja od TSI

Da bi bilo besedilo Komisije jasnejše, sta predlagani novi opredelitvi železniškega vozila in voznega parka (člen 2). Dodana sta opredelitev projekta v poznejši fazi razvoja ter izračun razmerja med stroški in koristmi, s čimer naj bi omejili neutemeljene zahteve za odstopanje od uporabe TSI. Zahteve za odstopanje na osnovi ekonomske izvedljivosti projektov mora odobriti Komisija, ki je tudi odgovorna za to, da države članice obvesti o odobritvi ali zavrnitvi teh zahtev (člen 7).

Prehod na TSI in njihov ponovni pregled

Za primere, ko poteka ponovni pregled TSI ali so te umaknjene, je treba, kjer je to potrebno, predvideti posebne določbe o prehodu na nove TSI in o novih razmerah. Bistvene zahteve morajo zajemati tudi prenovo ali nadgradnjo železniškega sistema, podsistemov in komponent interoperabilnosti v skladu z obstoječimi TSI ali nacionalnimi pravili.

Vzajemno priznavanje vozil in voznih sredstev: celovit pristop

Vozila in vozna sredstva, ki morajo za dovoljenje za začetek obratovanja v državah članicah izpolniti različne nacionalne zahteve, so razvrščena bolj celovito. Dovoljenje za začetek obratovanja je mogoče pridobiti po načelu vzajemne odobritve in tehničnega usklajevanja, na osnovi TSI, ES-izjave o verifikaciji ali z omejenimi pregledi državnega organa za varnost.

V državah članicah velja, da tisti strukturni podsistemi, ki imajo dovoljenje za obratovanje v drugih državah članicah, izpolnjujejo bistvene zahteve, ki veljajo zanje, razen kar zadeva združljivost s posebnimi značilnostmi infrastrukture v zadevni državi članici. Preden oprema začne obratovati, je treba zadostiti pogoju, da je vsako vozilo pridobilo vsaj eno dovoljenje države članice. Da bi bilo novo zakonodajno besedilo smiselno, je bilo treba v to direktivo prenesti člen 14 direktive o evropski varnosti ter zadevne določbe o klasifikaciji nacionalnih pravil in referenčnem dokumentu[9]. Z združitvijo se predlagajo ti postopki za izdajo dovoljenja:

– začetek obratovanja vozil, ki so skladna s TSI;

– začetek obratovanja vozil, ki niso skladna s TSI;

– dodatna dovoljenja za začetek obratovanja vozil, ki niso skladna s TSI, v drugi državi članici.

Prilagoditev novemu komitološkemu postopku s pregledom

Osnutek poročila vsebuje predloge sprememb, ki bodo direktivo uskladili s spremenjenim Sklepom Sveta 2006/512/ES z dne 17. julija 2006 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (komitologija). Predlogi sprememb uvajajo potrebne prilagoditve in povečujejo preglednost.

***

• [1]  Še neobjavljeno v UL. Interoperabilnost je zmožnost železniškega sistema za varen in nepretrgan promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti prog. Ta zmožnost je odvisna od pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da bo zadoščeno bistvenim zahtevam (člen 2, točka b), direktivi 96/48/ES in 2001/16/ES.
• [2]  . KOM(2006)0782, končno in SEC(2006)1640.
• [3]  . KOM(2006)0783 končno
• [4]  . KOM(2006)0784 končno
• [5]  . KOM(2006)0785 končno
• [6]  . Dizelska vlečna vozila (DMU) in električna vlečna vozila (EMU).
• [7]  . Glej analizo v dokumentu Komisije "Popolna presoja vplivov", SEC(2006)1641.
• [8]  . To možnost je predlagala delovna skupina Komisije in je priložena predlogu Komisije za spremembo direktive o varnosti na železnicah.
• [9]  . To stališče je bilo potrjeno z dvema dokumentoma, ki sta vsebovala navodila glede interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti in ki ju je pripravil oddelek za politike B GD IPOL. Ta dva dokumenta sta: IP/B/TRAN/FWC/2006-156/lot [2]/C[1]/SC[1] Interoperabilnost 1 in IP/B/TRAN/FWC/2006-156/lot [2]/C[1]/SC[2] Interoperabilnost 2.

PRILOGA

1. Politični pristop Komisije

Komisija je na podlagi presoje vpliva predlagala izboljšanje postopka vzajemnega priznavanja voznih sredstev, in sicer s kombinacijo teh političnih možnosti:

· Neregulativni pristop:

· objava smernic za vzajemno priznavanje obstoječih vozil, poziv državam članicam, naj jih uporabljajo, pooblastilo agenciji, ki naj klasificira nacionalna pravila in poišče tista, ki jih je mogoče vzajemno odobriti[1];

· Regulativni pristop: določitev postopka, ki se bo uporabljal za obstoječa vozna sredstva, in omejitev in/ali opredelitev vloge držav članic pri izdaji dovoljenj za vozna sredstva na svojem ozemlju.

2. Razvoj TSI

Trenutno se izvaja ali sprejema več tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), ki so glavno orodje za doseganje interoperabilnosti. Veljajo za vse dele železniškega sistema in podsistemov, pred njihovim sprejemom v skladu s postopkom iz sklepa 1999/468/ES (komitologija) pa je predvidena izvedba analize stroškov in koristi ter posvetovanja z državami članicami, socialnimi partnerji in uporabniki v dveh fazah (osnutek osnovnih parametrov in osnutek TSI).

V skladu z direktivo o železniškem sistemu za visoke hitrosti (96/48/ES, rok za izvedbo april 1999) je bilo sestavljenih pet TSI, ki so se nanašale na vzdrževalni podsistem, podsistem za nadzor in vodenje, podsistem za infrastrukturo, podsistem za energijo, podsistem za obratovanje in podsistem voznih sredstev. Trenutno poteka revizija, ki bo obsegala vprašanja v zvezi s TSI za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti in posebne vzdrževalne zahteve.

Prve TSI, sprejete v zvezi z direktivo o železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti (2001/16/ES, rok za izvedbo april 2003), naj bi začele veljati letos. Oblikoval jih je AEIF, zadevajo pa hrup, ki ga povzročajo vozna sredstva in infrastruktura, telematske aplikacije za tovorni promet, nadzor, vodenje in signalizacijo, vozna sredstva – tovorne vagone ter vodenje in upravljanje železniškega prometa. Trenutno poteka revizija TSI za varnost v železniških predorih in dostopnost za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja.

Nedavni osnutek predloga (2007) za okvirni mandat agenciji je vseboval naslednje:

·  revizija že sprejetih TSI za konvencionalne hitrosti, in sicer za telematske aplikacije v tovornem prometu, hrup, nadzor, vodenje in signalizacijo, vozna sredstva – tovorne vagone ter vodenje in upravljanje železniškega prometa;

· revizija že sprejetih TSI za velike hitrosti, in sicer za nadzor, vodenje in signalizacijo;

·  osnutek TSI, ki še niso bile sprejete,

in sicer revidirane TSI za velike hitrosti o infrastrukturi, energiji, vodenju in upravljanju prometa, voznih sredstvih, TSI za velike in konvencionalne hitrosti o varnosti v železniških predorih; TSI za velike in konvencionalne hitrosti o dostopnosti za osebe z omejeno sposobnostjo gibanja;

· osnutek novih TSI za lokomotive in vlečna vozila, potniške vagone, infrastrukturo, energijo, telematske aplikacije za potnike.

• [1]  . KOM(2006)0782 – končno in SEC(2006)1640.

POSTOPEK

Naslov	Interoperabilnost železniškega sistema Skupnosti
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0783 - C6-0474/2006 - 2006/0273(COD)
Datum predložitve EP	13.12.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 17.1.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 17.1.2007
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	ITRE 27.2.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Josu Ortuondo Larrea 23.1.2007
Obravnava v odboru	12.4.2007		5.6.2007		10.9.2007
Datum sprejetja	11.9.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Michael Cramer, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Timothy Kirkhope, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Sepp Kusstatscher, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Robert Navarro, Josu Ortuondo Larrea, Paweł Bartłomiej Piskorski, Luís Queiró, Reinhard Rack, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Silvia-Adriana Ţicău, Yannick Vaugrenard, Lars Wohlin
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Johannes Blokland, Jeanine Hennis-Plasschaert, Elisabeth Jeggle, Anne E. Jensen, Antonio López-Istúriz White, Helmuth Markov, Willem Schuth, Catherine Stihler, Ari Vatanen
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ralf Walter