POROČILO o pobudi Zvezne republike Nemčije in Francoske republike z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o priznavanju pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni ter zagotavljanju nadzorstva nad njimi

5.10.2007 - (6480/2007 – C6‑0129/2007 – 2007/0807(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Maria da Assunção Esteves

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pobudi Zvezne republike Nemčije in Francoske republike z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o priznavanju pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni ter zagotavljanju nadzorstva nad njimi

(6480/2007 – C6‑0129/2007 – 2007/0807(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Zvezne republike Nemčije in Francoske republike (6480/2007)[1],

–   ob upoštevanju člena 31(1)(a) ter (c) in člena 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0129/2007),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0356/2007),

1.  odobri pobudo Zvezne republike Nemčije in Francoske republike, kot je bila spremenjena;

2.  poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava spremeniti pobudo Zvezne republike Nemčije in Francoske republike;

5.  naroči predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam Zvezne republike Nemčije in Francoske republike.

Besedilo, ki ga predlagata Zvezna republika Nemčija in Francoska republika	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Naslov
Pobuda Zvezne republike Nemčije in Francoske republike z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o priznavanju pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni ter zagotavljanju nadzorstva nad njimi	Pobuda Zvezne republike Nemčije in Francoske republike z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o priznavanju pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni ter zagotavljanju nadzorstva nad njimi in njihovem izvrševanju
Obrazložitev
Področje uporabe okvirnega sklepa zajema nadzor odložilnih ukrepov in alternativnih sankcij ter drugih sklepov v zvezi z izvrševanjem pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni – idejo, ki jo ustrezno ubesedujeta izraza „nadzor in izvrševanje“.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5
(5) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji in izražena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v Poglavju VI Listine. Ničesar v tem okvirnem sklepu se ne bi smelo razlagati kot prepoved zavrnitve priznanja sodbe in/ali nadzorstva nad odložilnim ukrepom ali alternativno sankcijo, kadar obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da je bila pogojna kazen ali alternativna sankcija naložena z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega izvora, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi lahko bila oseba zaradi katerega od teh razlogov v slabšem položaju.	(5) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji in izražena v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti v Poglavju VI Listine. Ničesar v tem okvirnem sklepu se ne bi smelo razlagati kot prepoved zavrnitve priznanja sodbe in/ali nadzorstva nad odložilnim ukrepom ali alternativno sankcijo, kadar obstajajo objektivni razlogi za domnevo, da je bila pogojna kazen ali alternativna sankcija očitna in nesprejemljiva kršitev temeljnih pravic, opredeljenih v pogodbah Evropske unije.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 6
6. Ta okvirni sklep državam članicam ne bi smel preprečevati, da uporabljajo svoja ustavna pravila o pravici do sodnega varstva, svobodi združevanja, svobodi tiska in svobodi izražanja v drugih medijih.	6. Ta okvirni sklep državam članicam ne bi smel preprečevati, da uporabljajo svoja ustavna pravila o pravici do sodnega varstva, svobodi združevanja, svobodi tiska in svobodi izražanja v drugih medijih ter na splošno vsa ustavna pravila v zvezi s temeljnimi pravicami, katerih področje uporabe ni nezdružljivo z načinom izvajanja ukrepov.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 8
8. Namen vzajemnega priznavanja in nadzorstva nad pogojnimi kaznimi, alternativnimi sankcijami in pogojnimi odložitvami izreka je povečati možnosti za ponovno vključitev obsojene osebe v družbo, tako da se ji omogoči vzdrževanje družinskih, jezikovnih, kulturnih in drugih vezi, ter tudi izboljšati spremljanje spoštovanja odložilnih ukrepov in alternativnih sankcij, s čimer se preprečuje povratništvo in se ustrezno upošteva zaščito žrtev.	8. Namen vzajemnega priznavanja in nadzorstva nad pogojnimi kaznimi, alternativnimi sankcijami in pogojnimi odložitvami izreka je povečati možnosti za ponovno vključitev obsojene osebe v družbo, tako da se ji omogoči vzdrževanje družinskih, jezikovnih, kulturnih in drugih vezi, ter tudi izboljšati spremljanje spoštovanja odložilnih ukrepov in alternativnih sankcij, s čimer se preprečuje povratništvo in se ustrezno upošteva zaščito žrtev ter zaščita družbe na splošno.
Obrazložitev
Sklicevanje na cilj preprečevanja povratništva, tako da se ustrezno upošteva zaščita žrtev, zanemarja bistven koncept, to je zaščita (ali varstvo) družbe. To je nedvomno koncept, ki mora imeti ključno vlogo pri ustvarjanju območja svobode, varnosti in pravice.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 9
9. Da bi zagotovili učinkovito izmenjavo informacij o vseh okoliščinah, povezanih z vprašanjem pogojne kazni, se države članice poziva, da v svojo nacionalno zakonodajo vključijo določbe, ki jim omogočijo, da se prevzem nadzorstva nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami vpiše v nacionalne evidence.	9. Da bi zagotovili učinkovito izmenjavo informacij o vseh okoliščinah, povezanih z vprašanjem pogojne kazni, se države članice poziva, da v svojo nacionalno zakonodajo vključijo določbe, ki jim omogočijo, da se prevzem nadzorstva nad odložilnimi ukrepi, alternativnimi sankcijami in pogojnimi odložitvami izreka kazni vpiše v nacionalne evidence.
Obrazložitev
Vključitev pogojnih odložitev izreka kazni je v skladu s splošnim področjem uporabe okvirnega sklepa.
Predlog spremembe 6 Člen 1, odstavek 1
1. Da bi olajšali ponovno vključitev obsojene osebe v družbo in izboljšali zaščito žrtev, je cilj tega okvirnega sklepa določiti pravila, po katerih država članica izvaja nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi, naloženimi na podlagi sodbe, ki je bila izdana v drugi državi članici, ali nad alternativnimi sankcijami iz take sodbe ter, kolikor je za to pristojna, sprejema vse druge odločitve v zvezi z izvršitvijo te sodbe.	1. 1. Namen tega okvirnega sklepa je olajšati ponovno vključitev obsojene osebe v družbo, izboljšati zaščito žrtev in družbe ter olajšati uporabo ustreznih pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni v primeru storilcev, ki nimajo prebivališča v državi izreka obsodbe. Da se dosežejo navedeni cilji, ta okvirni sklep določa pravila, v skladu s katerimi država članica, v kateri ima obsojena oseba svoje zakonito običajno prebivališče, priznava sodne odločbe, izdane v drugi državi članici, ter nadzoruje in izvršuje pogojne kazni, alternativne sankcije in pogojne odložitve izreka kazni.
Obrazložitev
(a) Cilji okvirnega sklepa morajo jasno podpirati kazensko politiko, ki spodbuja nadomestne možnosti kazni zapora (alternativne sankcije, pogojne kazni in pogojne odložitve izreka kazni kot nezaporno „kaznovanje“); (b) sklicevati se je treba na pravila, ki urejajo priznavanje, saj nadzor predpostavlja vzajemno priznavanje; (c) v skladu s tem okvirnim sklepom mora imeti obsojena oseba zagotovljeno le pravico do zaslišanja, ki je očitno zakonita in ne temeljna pravica.
Predlog spremembe 7 Člen 1, odstavek 2
2. Ta okvirni sklep se uporablja le za priznavanje sodb in prevzem nadzorstva nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami ter za priznavanje vseh ostalih odločb iz tega okvirnega sklepa. Ta okvirni sklep se ne uporablja za izvršitev sodb v kazenskih zadevah, s katerimi je bila izrečena kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ki sodi na področje uporabe Okvirnega sklepa Sveta 2007/.../PNZ. Priznavanje in izvrševanje denarnih kazni ter odredb o zaplembi urejajo pravni instrumenti, ki se uporabljajo med državami članicami, zlasti Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi.	2. Ta okvirni sklep se uporablja le za priznavanje sodb in prevzem nadzorstva nad pogojnimi kaznimi, alternativnimi sankcijami in pogojnimi odložitvami izreka kazni ter njihovega izvrševanja, in vseh ostalih nadaljnjih odločitev iz tega okvirnega sklepa. Ta okvirni sklep se ne uporablja za izvršitev sodb v kazenskih zadevah, s katerimi je bila izrečena kazen zapora ali ukrep, ki vključuje odvzem prostosti, ki sodi na področje uporabe Okvirnega sklepa Sveta 2007/.../PNZ. Priznavanje in izvrševanje denarnih kazni ter odredb o zaplembi urejajo pravni instrumenti, ki se uporabljajo med državami članicami, zlasti Okvirni sklep Sveta 2005/214/PNZ z dne 24. februarja 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni in Okvirni sklep Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi.
Obrazložitev
(a) „Odložilni ukrepi“ niso „kazni“: kot navaja člen 2(e), so to obveznosti in navodila v zvezi s pogojno kaznijo ali pogojno odložitvijo izreka kazni; (b) zamenjava izraza „vse ostale odločbe“ z izrazom „vse ostale nadaljnje odločitve“ je upravičena na podlagi terminološke skladnosti (glej člene 12, 14 in 15).
Predlog spremembe 8 Člen 2, točka (b), točka (ii)
(ii) bodisi po delno prestani kazni zapora ali po delno prestanem ukrepu, ki vključuje odvzem prostosti (pogojni odpust);	(ii) bodisi po delno prestani kazni zapora ali po delno prestanem ukrepu, ki vključuje odvzem prostosti (odločba o pogojnem odpustu), z izrekom enega ali več odložilnih ukrepov;
Predlog spremembe 9 Člen 2, točka (c)
(c) "alternativna sankcija" pomeni obveznost ali navodilo, izrečeno kot samostojna sankcija, ki ni kazen zapora, ukrepu, ki vključuje odvzem prostosti ali denarna kazen;	(c) „alternativna sankcija“ pomeni obveznost ali navodilo, izrečeno kot avtonomna sankcija, ki ne pomeni odvzema prostosti niti ne vključuje plačila denarne vsote;
Obrazložitev
Izraz „avtonomna sankcija“ bolje izraža naravo alternativnih sankcij, ki so „kazni“ (določene s sodbo) in jih lahko izda le sodnik.
Predlog spremembe 10 Člen 2, točka (d)
(d) "pogojna odložitev izreka kazni" pomeni sodno odločbo, s katero je bil izrek kazni pogojno odložen z določitvijo enega ali več odložilnih ukrepov;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 11 Člen 2, točka (g)
(g) "država izvršiteljica" pomeni državo članico, v kateri se izvaja nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami in v kateri se sprejemajo vse ostale odločitve v zvezi z izvrševanjem sodbe, kolikor je ta država članica za to prevzela pristojnost .	(g) „država izvršiteljica“ pomeni državo članico, v kateri se izvaja nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami in v kateri se sprejemajo vse ostale odločitve v zvezi z izvrševanjem pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni po odločitvi v skladu s členom 7.
Predlog spremembe 12 Člen 2, točka (g a) (novo)
	(ga) „zakonito običajno prebivališče“ je lokacija, na kateri je zadevni posameznik vzpostavil stalno središče svojih interesov in ki mora biti določena na podlagi vseh pomembnih dejstev.
Obrazložitev
Koncept „prebivališča“ je koncept Skupnosti, ki se ne sme uporabljati v različnih nacionalnih sistemih. Zato mora biti opredelitev koncepta (ki se uporablja v sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti) vključena v okvirni sklep.
Predlog spremembe 13 Člen 3
Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji.	Ta okvirni sklep ne spreminja dolžnosti glede spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in iz ustav držav članic.
Obrazložitev
Vrednote iz pogodb EU so v osnovi tudi vrednote iz ustav držav članic. Seznami temeljnih pravic so odprti.
Predlog spremembe 14 Člen 4, odstavek 1
1. Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o tem, kateri pravosodni organ ali pravosodni organi so po njeni nacionalni zakonodaji v skladu s tem okvirnim sklepom pristojni, kadar je ta država članica država izdaje sodbe ali država izvršiteljica.	1. Vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta o tem, kateri organ ali organi so po njeni nacionalni zakonodaji v skladu s tem okvirnim sklepom pristojni, kadar je ta država članica država izdaje sodbe ali država izvršiteljica. Seznam pristojnih organov se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Okvirni sklep vsebuje določbe v zvezi z vlogo drugih organov poleg pravosodnih ali tistih, ki opravljajo naloge pravosodnega organa (npr. policijski ali upravni organi, ki ne opravljajo nalog pravosodnih organov). To upravičuje zamenjavo izraza „pravosodni organi“ z izrazom „pristojni organi“ v členu 4, vendar ne nujno v celotnem okvirnem sklepu (glej obrazložitvi k členoma 6(1) in 7(1)). Narava zadevnih organov je določena v oddelku okvirnega sklepa, na katerega se sklicuje.
Predlog spremembe 15 Člen 5, odstavek 1
1. Sodba, ki vsebuje enega ali več naslednjih odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij, se lahko posreduje drugi državi članici, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, zaradi priznanja in nadzorstva nad temi odložilnimi ukrepi in sankcijami:	1. Sodba ali odločba o pogojnem odpustu, ki vsebuje enega ali več naslednjih odložilnih ukrepov ali obveznosti ali navodil, se lahko posreduje drugi državi članici, v kateri ima obsojena oseba zakonito običajno prebivališče, zaradi priznanja in nadzorstva nad temi odložilnimi ukrepi ali obveznostmi ali navodili. Potrdilo iz člena 6 lahko za namene nadzorstva navaja enega ali več odložilnih ukrepov ali obveznosti ali navodil iz sodbe:
Obrazložitev
To je treba pojasniti, če država izdaje sodbe ne namerava zahtevati nadzorstva nad vsemi ukrepi iz sodbe.
Predlog spremembe 16 Člen 5, odstavek 1, točka (a)
(a) obveznost obsojene osebe, da pristojni organ države izvršiteljice obvesti o vsaki spremembi prebivališča;	(a) obveznost obsojene osebe, da pristojni organ države izvršiteljice obvesti o vsaki spremembi prebivališča ali kraja zaposlitve ali študija;
Predlog spremembe 17 Člen 5, odstavek 1, točka (b)
(b) obveznost, da se nekaterih krajev v državi izdaje sodbe ali državi izvršiteljici brez dovoljenja ne sme zapustiti ali se vanje ne sme vstopiti, ter druge obveznosti, ki zadevajo način življenja, bivanje, izobraževanje, poklicno dejavnost ali preživljanje prostega časa,	(b) obveznost, da se v nekatere kraje v državi izdaje sodbe ali državi izvršiteljici brez dovoljenja ne sme vstopiti, ter druge obveznosti, ki zadevajo način življenja, prebivališče, izobraževanje in poklicno usposabljanje, poklicno dejavnost ali preživljanje prostega časa,
Predlog spremembe 18 Člen 5, odstavek 1, točka (e)
(e) obveznost povrniti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem;	(e) obveznost povrniti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in obvestiti pristojni organ države izvršiteljice, da je bila ta obveznost izpolnjena;
Predlog spremembe 19 Člen 5, odstavek 1a (novo)
	1a. Za namene tega okvirnega sklepa mora biti obtožena oseba zaslišana pred posredovanjem sodbe ali odločbe o pogojnem odpustu.
Obrazložitev
Premestitev obsojene osebe ne sme biti odvisna od njenega soglasja. V skladu z okvirnim sklepom je treba obsojeni osebi zagotoviti le pravico do zaslišanja – taka pravica je očitno zakonita in ne temeljna. Odločbo o premestitvi mora obravnavati sodnik na podlagi ciljev okvirnega sklepa.
Predlog spremembe 20 Člen 5, odstavek 3
3. Poleg ukrepov in sankcij iz odstavka 1 potrdilo iz člena 6 vsebuje le ukrepe in sankcije, o katerih je zadevna država izvršiteljica v skladu z odstavkom 2 obvestila generalni sekretariat Sveta.	3. Poleg ukrepov in sankcij iz odstavka 1 potrdilo iz člena 6 vsebuje le odložilne ukrepe ali obveznosti ali navodila, o katerih je zadevna država izvršiteljica v skladu z odstavkom 2 obvestila generalni sekretariat Sveta.
Predlog spremembe 21 Člen 6, odstavek 1
1. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe posreduje sodbo ali overjeno kopijo sodbe, skupaj s potrdilom, za katero se uporabi standardni obrazec iz Priloge I, neposredno pristojnemu pravosodnemu organu države izvršiteljice, in sicer na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, in pod pogoji, ki državi izvršiteljici omogočajo, da ugotovi verodostojnost teh pisanj. Izvirnik sodbe ali overjena kopija in izvirnik potrdila se na zahtevo pošljejo državi izvršiteljici. Tudi vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med omenjenima pristojnima pravosodnima organoma.	1. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe posreduje potrdilo, za katerega se uporabi standardni obrazec iz Priloge I, skupaj s sodbo (ali overjeno kopijo sodbe) in po možnosti odločbo o pogojnem odpustu, neposredno pristojnemu pravosodnemu organu države izvršiteljice, in sicer na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, in pod pogoji, ki državi izvršiteljici omogočajo, da ugotovi verodostojnost teh pisanj. Izvirnik sodbe ali overjena kopija in izvirnik potrdila se na zahtevo pošljejo državi izvršiteljici. Tudi vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med omenjenima pristojnima pravosodnima organoma.
Obrazložitev
Izraz „pravosodni organ“ se ohrani, ker gre za posredovanje „sodbe“ (ki jo vedno izreče sodnik) in „odločbe o pogojnem izpustu“ (ki jo lahko sprejme ali ne sprejme sodnik). Ker ni na voljo „sistemske“ opredelitve „pristojnega pravosodnega organa“, je treba sprejeti „funkcionalno“ opredelitev, kar pomeni, da se sprejme, da je lahko pristojni pravosodni organ sodnik, državno tožilstvo ali uprava, ki izvaja naloge pristojnega pravosodnega organa.
Predlog spremembe 22 Člen 6, odstavek 3
3. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe sodbo skupaj s potrdilom posreduje istočasno le eni državi izvršiteljici.	3. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe sodbo skupaj s potrdilom (in morebitno odločbo o pogojnem izpustu) posreduje istočasno le eni državi izvršiteljici.
Predlog spremembe 23 Člen 6, odstavek 5
5. Če pravosodni organ države izvršiteljice, ki prejme sodbo skupaj s potrdilom, ni pristojen za njeno priznanje, sodbo skupaj s potrdilom po uradni dolžnosti posreduje pristojnemu pravosodnemu organu. Ta pristojni pravosodni organ države izvršiteljice na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe o posredovanju sodbe in potrdila pristojnemu organu.	5. Če pravosodni organ države izvršiteljice, ki prejme sodbo skupaj s potrdilom (in morebitno odločbo o pogojnem izpustu), ni pristojen za njeno priznanje, sodbo skupaj s potrdilom po uradni dolžnosti posreduje pristojnemu pravosodnemu organu. Ta pristojni pravosodni organ države izvršiteljice na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe o posredovanju sodbe in potrdila pristojnemu organu.
Predlog spremembe 24 Člen 7, odstavek 1
1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice prizna sodbo, posredovano na podlagi postopka iz člena 6, in nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, razen če se pristojni pravosodni organ ne odloči, da bo uveljavljal enega izmed razlogov za zavrnitev priznanja in prevzema nadzorstva iz člena 9.	1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice prizna sodbo, posredovano na podlagi postopka iz člena 6, in nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi ter obveznostmi in navodili, ki pomenijo alternativne sankcije, razen če se pristojni pravosodni organ ne odloči, da bo uveljavljal enega izmed razlogov za zavrnitev priznanja in nadzora iz člena 9.
Obrazložitev
Izraz „pravosodni organ“ se ohrani, ker morajo „pravosodni organi“ držav članic med seboj komunicirati. Zato (v skladu s členom 4) vsaka država članica obvesti generalni sekretariat Sveta, kateri pravosodni organi so – v skladu z nacionalno zakonodajo – odgovorni za nadzor in izvršitev kazni (organi, ki, ponovno poudarjamo, niso nujno pravosodni organi). Jasno je, da je treba primernost tega izraza v besedilu okvirnega sklepa oceniti za vsak primer posebej (glej obrazložitev k členoma 4(1) in 6(1)).
Predlog spremembe 25 Člen 7, odstavek 2
2. Če narava ali trajanje odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij nista združljiva s predpisi države izvršiteljice, pristojni pravosodni organ te države lahko prilagodi odložilne ukrepe ali alternativne sankcije glede na odložilne ukrepe in alternativne sankcije, ki so v skladu s pravom države izvršiteljice določeni za kazniva dejanja iste vrste. Prilagojeni odložilni ukrep ali alternativna sankcija mora kar najbolj ustrezati odložilnemu ukrepu oziroma alternativni sankciji, ki jo je izrekla država izdaje sodbe.	2. Če trajanje odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij ni združljivo s predpisi države izvršiteljice, pristojni pravosodni organ te države lahko prilagodi odložilne ukrepe ali alternativne sankcije glede na odložilne ukrepe ter obveznosti in navodila, ki pomenijo veljavne alternativne sankcije, ki so v skladu s pravom države izvršiteljice določeni za podobna kazniva dejanja. Prilagojeni odložilni ukrep ali alternativna sankcija mora kar najbolj ustrezati odložilnemu ukrepu oziroma alternativni sankciji, ki jo je izrekla država izdaje sodbe.
Obrazložitev
Nezdružljivost ukrepov ali sankcij je mogoče oceniti le glede na njihovo trajanje in ne njihovo naravo. Le to je smiselno v skladu s kazensko zakonitostjo – in le tako je člen 7(3) smiseln. V praksi bi bilo zelo težko oceniti resnost sprejetih ukrepov ali sankcij, če bi bili različne narave.
Predlog spremembe 26 Člen 7, odstavek 3 a (novo)
	3a. Če je treba odložilne ukrepe ali alternativne sankcije sprejeti v skladu z zgornjim odstavkom 2, pristojni pravosodni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe o tej odločitvi. Po prejetju teh informacij se lahko pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe odloči, da prekliče potrdilo in sodbo (ter odločbo o pogojnem odpustu, če je primerno). V takšnih okoliščinah se obsojeni osebi zagotovi pravica do zaslišanja.
Obrazložitev
Kot pri sprejetju odločbe o premestitvi je treba priznati pravico obsojene osebe do zaslišanja. Isto pravico je treba zagotoviti tudi v nasprotnem primeru (preklic odločbe).
Predlog spremembe 27 Člen 9, odstavek 1
1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje sodbe ter prevzem nadzorstva nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, če:	1. 1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice lahko zavrne priznanje sodbe (ali, če je primerno, odločbe o pogojnem odpustu) ter prevzem nadzorstva nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, če:
Predlog spremembe 28 Člen 9, odstavek 1, točka (a)
(a) je potrdilo iz člena 6 nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ter ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku, ki ga določi pristojni pravosodni organ države izvršiteljice;	(a) je potrdilo iz člena 6 nepopolno ali očitno ne ustreza sodbi ali odločbi o pogojnem odpustu ter ni dopolnjeno ali popravljeno v razumnem roku, ki ga določi pristojni pravosodni organ države izvršiteljice;
Predlog spremembe 29 Člen 9, odstavek 1, točka (b)
(b) niso izpolnjena merila iz člena 5;	(b) niso izpolnjena merila iz člena 5 (vključno z, vendar ne omejeno na, zahtevo za zakonito običajno prebivališče v državi izvršiteljici);
Obrazložitev
Država izvršiteljica mora biti država, „na ozemlju katere ima obsojena oseba svoje zakonito običajno prebivališče“ in zato mora tudi prebivališče biti „merilo“, ki ga mora „zaprošena“ država upoštevati pri zavrnitvi priznanja sodbe in prevzema nadzorstva.
Predlog spremembe 30 Člen 9, odstavek 1, točka (e)
(e) je kazenski pregon ali izvršitev kazni po pravu države izvršiteljice že zastarala in gre za dejanje, za katero je država izvršiteljica pristojna v skladu s svojim nacionalnim pravom;	(e) je kazen po pravu države izvršiteljice že zastarala;
Obrazložitev
(a) S tem se črta sklicevanje na zastaranje kazenskega pregona, ker ne gre toliko za kazenski pregon, ampak za kazni, ki so se že uporabljale; (b) natančneje rečeno, sklicevati se je treba na „zastaranje kazni“ in ne na zastaranje izvršitve kazni, ker če se bo kazen izvršila, ne bo zastarala (ali njena izvršitev ne bo zastarala), če je bil rok za zastaranje kazni upoštevan.
Predlog spremembe 31 Člen 9, odstavek 1, točka (i)
(i) je v sodbi predviden medicinsko-terapevtski ukrep, v zvezi s katerim država izvršiteljica ne glede na člen 7(2) v skladu s svojim pravnim ali zdravstvenim sistemom ne more izvajati nadzorstva; ali	(i) je v sodbi ali morebitni odločbi o pogojnem izpustu predviden medicinsko-terapevtski ukrep, v zvezi s katerim država izvršiteljica ne glede na člen 7(2) v skladu s svojim zdravstvenim sistemom ne more izvajati nadzorstva; ali
Obrazložitev
Ni smiselno navajati pravnega sistema kot razloga za neizvrševanje: v skladu s členom 11 se za „... nadzorstvo ... uporablja pravo države izvršiteljice“. Smisel člena 11 mora torej biti (razen če bodo izničeni praktični učinki, ki se želijo doseči s sprejetjem tega okvirnega sklepa, t.j. učinkovito izvrševanje takšnih sodb z namenom uresničevanja nekaterih ciljev), da mora država izvršiteljica (ki je obvezana ter se je zavezala, da bo nadzorovala ukrepe in sankcije iz člena 5(1) in (2)) sprejeti nacionalno zakonodajo za izvajanje takšnega nadzora, če takšna zakonodaja še ni na voljo.
Predlog spremembe 32 Člen 9, odstavek 1, točka (j)
(j) v primeru iz člena 13(1) ni mogoče doseči soglasja o prilagoditvi odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij.	črtano
Obrazložitev
Črtanje tega pododstavka je povezano s črtanjem člena 13, ki bi povzročil čezmerno posvetovanje in izredno neučinkovitost okvirnega sklepa.
Predlog spremembe 33 Člen 9, odstavek 1, točka (j a) (novo)
	(ja) potrdilo ali sodba vključuje ukrepe, ki niso navedeni ali sprejeti v skladu s členom 5(1) in (2) tega okvirnega sklepa.
Predlog spremembe 34 Člen 9, odstavek 2
2. Preden pristojni pravosodni organ države izvršiteljice v primerih iz odstavka 1 odloči, da bo zavrnil priznanje sodbe ter prevzem nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, na ustrezen način vzpostavi stik s pristojnim pravosodnim organom v državi izdaje sodbe in ga po potrebi zaprosi, naj mu nemudoma posreduje vse potrebne dodatne informacije.	2. Preden pristojni pravosodni organ države izvršiteljice v primerih iz odstavka 1(a), (b), (c), (h) in (i) odloči, da ne bo priznal sodbe (ali, če je primerno, odločbe o pogojnem odpustu) ter prevzel nadzorstva nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami, na ustrezen način vzpostavi stik s pristojnim pravosodnim organom v državi izdaje sodbe in ga po potrebi zaprosi, naj mu nemudoma posreduje vse potrebne dodatne informacije.
Predlog spremembe 35 Člen 10, odstavek 1
1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice v roku desetih dni po prejemu sodbe in potrdila odloči, ali bo priznal sodbo ter prevzel nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami. O odločitvi nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis. Zavrnitev priznanja in prevzema nadzorstva mora biti obrazložena.	1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice v roku tridesetih dni po prejemu sodbe in potrdila odloči, ali bo priznal sodbo ter prevzel nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami. O odločitvi nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis. Zavrnitev priznanja in prevzema nadzorstva mora biti obrazložena.
Obrazložitev
To je razumen rok.
Predlog spremembe 36 Člen 10, odstavek 2
2. Če pristojni pravosodni organ države izvršiteljice v posameznem primeru roka iz odstavka 1 ne more spoštovati, o tem na poljuben način nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe ter navede razloge za zamudo in predvideni čas za sprejetje dokončne odločitve.	2. Če pristojni pravosodni organ države izvršiteljice v izjemnem primeru roka iz odstavka 1 ne more spoštovati, o tem na poljuben način nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe ter navede razloge za zamudo in predvideni čas za sprejetje dokončne odločitve.
Obrazložitev
Skladno s členom 10 okvirnega sklepa „o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene kazni zapora ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji“. Podaljšanje roka na 30 dni pomeni, da se bodo takšni primeri vedno obravnavali kot izjemni.
Predlog spremembe 37 Člen 11
Za nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami se uporablja pravo države izvršiteljice.	Za nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi ter obveznostmi in navodili, ki pomenijo alternativne sankcije, se uporablja pravo države izvršiteljice.
Predlog spremembe 38 Člen 12, odstavek 1
1. Pristojni pravosodni organ države izvršiteljice je pristojen za vse nadaljnje odločitve, povezane s pogojno kaznijo, alternativno sankcijo ali pogojno odložitvijo izreka, kot so na primer sprememba odložilnih ukrepov, preklic pogojne kazni, izrek kazni v primeru pogojne odložitve izreka ali odpust. V zvezi z zgoraj navedenimi odločitvami in vsemi nadaljnjimi posledicami, ki izhajajo iz sodbe, se uporablja pravo države izvršiteljice.	1. Pristojni organ države izvršiteljice je pristojen za vse nadaljnje odločitve, povezane s pogojno kaznijo, alternativno sankcijo, pogojno odložitvijo izreka kazni ali pogojnim odpustom, kot so na primer sprememba odložilnih ukrepov, preklic pogojne kazni, izrek kazni v primeru pogojne odložitve izreka kazni ali preklic te odložitve ali prenehanje veljavnosti. V zvezi z zgoraj navedenimi odločitvami in vsemi nadaljnjimi posledicami, ki izhajajo iz sodbe, se uporablja pravo države izvršiteljice.
Obrazložitev
(a) Ta člen se mora sklicevati izključno na „pristojne organe“: v nekaterih državah članicah tukaj navedenih „nadaljnjih odločitev“ ne morejo sprejemati „pravosodni organi“ (na primer odločitev v zvezi s spremembami odložilnih ukrepov); (b) za izrek kazni v primeru pogojne odložitve izreka kazni je najprej potreben preklic pogojne odložitve izreka kazni; (c) izraz „prenehanje veljavnosti“ je primernejši od izraza „odpust“ zaradi jezikovne enotnosti (glej člen 14(1)(d)).
Predlog spremembe 39 Člen 12, odstavek 2
2. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe si lahko pridrži pristojnost za vse nadaljnje odločitve v zvezi s pogojnimi odložitvami izreka kazni. V tem primeru se za vse nadaljnje posledice, ki izhajajo iz sodbe, uporablja pravo države izdaje sodbe.	2. Pristojni organ države izdaje sodbe si lahko pridrži pristojnost za vse nadaljnje odločitve v zvezi s pogojnimi odložitvami izreka kazni. V tem primeru se za vse navedene odločitve in vse nadaljnje posledice, ki izhajajo iz sodbe, uporablja pravo države izdaje sodbe.
Obrazložitev
Država izdaje sodbe ali država izvršiteljica izvršuje svojo zakonodajo.
Predlog spremembe 40 Člen 12, odstavek 3
3. Pri prenosu tega okvirnega sklepa lahko vsaka država članica navede, da lahko kot država izvršiteljica v posameznih primerih zavrne prevzem pristojnosti, predviden v odstavku 1. V tem primeru poteka odločanje in obveščanje v skladu s postopkom iz člena 10. To ne vpliva na obveznost iz člena 7(1).	3. Pri sprejetju tega okvirnega sklepa ali pozneje ob prenosu in z izjavo, ki jo vloži na generalnem sekretariatu Sveta, lahko vsaka država članica navede, da kot država izvršiteljica in pri kategorijah primerov, ki jih določi ta država članica, zavrne prevzem pristojnosti, predviden v odstavku 1. V tem primeru poteka odločanje (z navedbo razlogov) in obveščanje v skladu s postopkom iz člena 10. To ne vpliva na obveznost iz člena 7(1). Ta izjava države članice se lahko kadar koli prekliče. Izjave ali njihov preklic se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Obrazložitev
Načelno velja, da je zavrnitev izjema – v nasprotnem primeru bi bil okvirni sklep manj učinkovit in zato manj pomemben.
Predlog spremembe 41 Člen 13
Člen 13 Posvetovanje med pristojnimi pravosodnimi organi	črtano
1. Če namerava pristojni pravosodni organ države izvršiteljice opraviti prilagoditve, predvidene v členu 7(2) in (3), se pred tem posvetuje s pristojnim pravosodnim organom države izdaje sodbe o prilagojenih odložilnih ukrepih ali alternativnih sankcijah.
2. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe lahko pri posredovanju sodbe in potrdila iz člena 6 opusti posvetovanje iz odstavka 1. V tem primeru pristojni pravosodni organ države izvršiteljice naknadno obvesti pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe o vseh prilagoditvah v skladu s členom 7(2) in (3).
Obrazložitev
Člen 13 se črta, da se prepreči preobsežno posvetovanje, ki bi ogrozilo učinkovitost okvirnega sklepa. Vendar je treba navesti, da lahko v skladu z novim odstavkom 4, ki je dodan odstavku 7, država izdaje sodbe prekliče potrdilo, če je prilagoditev iz člena 7 nesprejemljiva.
Predlog spremembe 42 Člen 14, naslov
Obveznosti zadevnih organov, če so vse nadaljnje odločitve v pristojnosti države izvršiteljice	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice).
Predlog spremembe 43 Člen 14, odstavek 1, točka (a)
(a) spremembo odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij;	(a) alternativnimi sankcijami in spremembo odložilnih ukrepov;
Predlog spremembe 44 Člen 14, odstavek 1, točka (b)
(b) preklicem pogojne kazni;	(b) preklicem pogojne kazni in pogojne odložitve izreka kazni;
Predlog spremembe 45 Člen 14, odstavek 1, točka (c)
(c) izrekom kazni v primeru pogojne odložitve izreka;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 46 Člen 14, odstavek 1, točka (d)
(d) prenehanjem veljavnosti odložilnih ukrepov ali alternativne sankcije.	(d) prenehanjem veljavnosti pogojnih kazni, pogojnih odložitev izreka kazni ali alternativne sankcije.
Predlog spremembe 47 Člen 14, odstavek 1 a (novo)
	(1a) Kadar se pogojne kazni, pogojne odložitve izreka kazni ali alternativne sankcije prekličejo, je država izvršiteljica pristojna za izvršitev kazni zapora, določene v sodbi, razen v primerih iz člena 12(2) in (3).
Predlog spremembe 48 Člen 14, odstavek 2
2. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izvršiteljice o vseh okoliščinah ali ugotovitvah, ki bi po njegovem mnenju lahko povzročile preklic pogojne kazni oziroma prilagoditev odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij.	2. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe na kakršenkoli način, ki omogoča pisni zapis, nemudoma obvesti pristojni pravosodni organ države izvršiteljice o vseh okoliščinah ali ugotovitvah, ki bi po njegovem mnenju lahko povzročile preklic pogojne kazni ali pogojne odložitve izreka kazni oziroma prilagoditev odložilnih ukrepov ali obveznosti ali navodil, ki pomenijo alternativne sankcije.
Predlog spremembe 49 Člen 14, odstavek 2a (novo)
	2a. Osebo morajo pred izrekom kazni v primeru pogojne odložitve izreka kazni ali preklica pogojne kazni zaslišati pravosodni organi, da se zagotovi upoštevanje temeljnega načela zaslišanja obtožencev.
Obrazložitev
Te okoliščine morajo izražati okoliščine iz člena 15(2). Načelo zaslišanja obtožencev je v takšnih primerih bistven del kazenskega postopka.
Predlog spremembe 50 Člen 15, naslov
Obveznosti zadevnih organov, če so vse nadaljnje odločitve v pristojnosti države izvršiteljice	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 51 Člen 15, odstavek 1
1. Če je pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe v skladu s členom 12(2) in (3) pristojen za vse nadaljnje odločitve, ga pristojni pravosodni organ države izvršiteljice nemudoma obvesti:	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 52 Člen 15, odstavek 1, točka (a)
(a) o vsaki kršitvi odložilnega ukrepa ali alternativne sankcije in	(a) o kršitvi odložilnega ukrepa ali obveznosti in navodil, ki pomenijo alternativno sankcijo, in ter
Predlog spremembe 53 Člen 15, odstavek 1, točka (b), točka (i)
(i) bi utegnila povzročiti spremembo odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij	(i) bi utegnila povzročiti spremembo odložilnih ukrepov ali obveznosti ali navodil, ki pomenijo alternativne sankcije
Predlog spremembe 54 Člen 15, odstavek 1, točka (b), točka (ii)
(ii) je pomembna za izrek kazni v primeru pogojne odložitve izreka ali	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 55 Člen 15, odstavek 1, točka (b), točka (iii)
(iii) bi lahko imela za posledico preklic pogojne kazni.	(iii) bi lahko imela za posledico preklic pogojne kazni in pogojne odložitve izreka kazni.
Predlog spremembe 56 Člen 15, odstavek 3
3. Pred odločitvijo o izreku kazni v primeru pogojne odložitve izreka kazni ali o preklicu pogojne kazni se mora obsojencu omogočiti sodno zaslišanje. Po potrebi se lahko ta zahteva izpolni v skladu s postopkom iz člena 10 Konvencije z dne 29. maja 2000 o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije1. ----------------- 1UL C 197, 12.7. 2000, p. 3.	3. Pred odločitvijo o izreku kazni v primeru pogojne odložitve izreka kazni ali o preklicu pogojne kazni morajo obsojenca zaslišati pravosodni organi, da se zagotovi upoštevanje temeljnega načela zaslišanja obtožencev.
Predlog spremembe 57 Člen 15, odstavek 4, točka (a)
(a) spremembo odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij;	(a) spremembo odložilnih ukrepov ali obveznosti ali navodil, ki pomenijo alternativne sankcije;
Predlog spremembe 58 Člen 15, odstavek 4, točka (b)
(b) preklicem pogojne kazni;	(b) preklicem pogojne kazni in pogojne odložitve izreka kazni;
Predlog spremembe 59 Člen 15, odstavek 4, točka (c)
(c) izrekom kazni v primeru pogojne odložitve izreka;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 60 Člen 15, odstavek 4, točka (d)
(d) prenehanjem veljavnosti odložilnih ukrepov ali alternativne sankcije.	d) prenehanjem veljavnosti pogojne kazni, pogojne odložitve izreka kazni ali alternativne sankcije.
Predlog spremembe 61 Člen 15, odstavek 4 a (novo)
	4a. Pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe mora pri kakršnih koli spremembah odložilnega ukrepa ali obveznosti ali navodil, ki pomenijo alternativne sankcije, ustrezno upoštevati člen 5. V primeru spremembe se lahko pristojni organ države izvršiteljice odloči, da sprejme novo odločitev v skladu s členom 7(2) ali členom 9(1)(i).
Predlog spremembe 62 Člen 15, odstavek 5
5. V primeru izreka kazni ali preklica pogojne kazni pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe pristojnemu pravosodnemu organu države izvršiteljice hkrati sporoči, ali namerava državi izvršiteljici poslati:	5. V primeru izreka kazni ali preklica pogojne kazni pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe pristojnemu pravosodnemu organu države izvršiteljice hkrati sporoči, da nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi ni več potrebno.
Predlog spremembe 63 Člen 15, odstavek 5, točka (a)
(a) sodbo in potrdilo, predvideno v Okvirnem sklepu 2007/.../PNZ, z namenom prevzema izvršitve ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti; ali --------------- * UL: vstavi številko Okvirnega sklepa iz uvodne izjave 3.	črtano
Predlog spremembe 64 Člen 15, odstavek 5, točka (b)
(b) evropski nalog za prijetje zaradi predaje obsojene osebe v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami1. .------------------------------- 1 UL L 190, 18.7.2002, str. 1.	črtano
Predlog spremembe 65 Člen 15, odstavek 6
6. Če je obveznost izvrševanja odložilnih ukrepov ali alternativnih sankcij prenehala, pristojni organ države izvršiteljice ustavi odrejene ukrepe, takoj ko ga o tem ustrezno obvesti pristojni organ države izdaje sodbe.	6. Ko od pristojnega organa države izdaje sodbe prejme obvestilo v skladu z odstavkom 5 zgoraj, pristojni organ države izvršiteljice ustavi nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in njihovo izvršitev.
Predlog spremembe 66 Člen 16, naslov
Amnestija in pomilostitev	Amnestija, pomilostitev in preskus sodbe
Predlog spremembe 67 Člen 16, odstavek 1 a (novo)
	Le država izdaje sodbe lahko sprejme odločitev o zahtevah za preskus sodb, ki vključujejo pogojne kazni, pogojne odložitve izreka kazni in alternativne sankcije, katerih nadzorstvo in izvršitev zajema ta okvirni sklep.
Predlog spremembe 68 Člen 17
Če obsojena oseba zapusti državo izvršiteljico in pridobi zakonito običajno prebivališče v drugi državi članici, pristojni pravosodni organ države izvršiteljice pristojnost za nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami ter za vse nadaljnje odločitve v zvezi z izvrševanjem sodbe prenese na pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe.	Če obsojena oseba zapusti državo izvršiteljico ali nima več zakonitega običajnega prebivališča v državi izvršiteljici, pristojni pravosodni organ države izvršiteljice pristojnost za nadzorstvo nad odložilnimi ukrepi in obveznostmi ali navodili, ki pomenijo alternativne sankcije, ter za vse nadaljnje odločitve v zvezi z izvrševanjem sodbe (ali odločbe o pogojnem odpustu, če je primerno) prenese na pristojni pravosodni organ države izdaje sodbe.
Obrazložitev
Država izvršiteljica ni več pristojna za nadzorstvo nad obsojeno osebo, zato se pristojnost za nadzorstvo prenese na državo izdaje sodbe. Takšen prenos pristojnosti je treba obravnavati kot „obveznost“ in ne kot „pooblastilo“.
Predlog spremembe 69 Člen 17, odstavek 1 a (novo)
	1a. Prenos pristojnosti iz odstavka 1 je obvezen tudi, kadar država izdaje sodbe pristojnemu pravosodnemu organu države izvršiteljice izda zahtevo v zvezi s tem, ker v državi izdaje sodbe potekajo nadaljnji kazenski postopki zoper to osebo.

• [1]  UL C ... / Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

1. Evropska unija že dolgo ni več le skupno gospodarsko območje, ampak sprejema tudi skupne vrednote. Poskuša se približati cilju, da bi postala politična skupnost, ki si prizadeva za razsvetljenski ideal človekovega dostojanstva, ter postopoma vzpostavlja delitev politične moči med svojimi državami članicami, sodelovanje med institucijami in pravni sistem, ki je svetovljanski in usmerjen v ljudi.

Evropska unija je zares edinstvena, ker se približuje posamezniku in pravnemu sistemu, ki velja za vse narode in vse generacije.

Prost pretok oseb na območju svobode, varnosti in pravice se ujema s pretokom sodnih odločb, ki temelji na vzajemnem priznavanju ter tudi policijskem in pravosodnem sodelovanju. „Fevdalizacija“ različnih pravnih panog (vključno s kazenskim pravom) v posameznih državah članicah postopoma izginja, da bi se zagotovil skupni ideal pravice za vse. Evropska unija je edinstven primer politične organizacije, ki se je naučila, kako zbližati posamezne interese vsake države članice z moralnimi cilji razvijajočega se pravnega sistema.

Kazensko pravo je vključeno v postopno doseganje vzajemnega sodelovanja med državami članicami EU. Namen zadevnega okvirnega sklepa je olajšati ponovno vključitev obsojene osebe v družbo, izboljšati zaščito žrtev in celotne družbe ter olajšati izvršitev ustreznih pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni v primeru storilcev, ki ne prebivajo v državi, v kateri so bili obsojeni. Ta pobuda je pomembna zlasti, ker spodbuja pravosodne organe držav članic, da v kazensko pravo poleg kazni zapora vključijo tudi druge sankcije. Vsi se zavedamo, da sodniki neradi uporabljajo alternativne sankcije, če politični program ne zagotavlja pogojev za njihovo določitev. Spodbujanje alternativnih sankcij krepi človekoljuben odnos do kazenskega prava in kazni ter zato na splošno spodbuja evropsko pravo. Odpravlja zmotno nasprotje med pravico obsojene osebe do ponovne vključitve v družbo in interesom družbe, da se takšna oseba ponovno vključi v družbo. Dejstvo je, da pri tem nasprotja ni. Status obtoženih oseb je celo barometer, s katerim se lahko ocenita stopnja civiliziranosti in kakovost pravosodnega sistema v kateri koli politični skupnosti. Spodbujanje uporabe odložilnih ukrepov namesto kazni zapora je cilj, ki ga je treba nujno doseči v kazenskem pravu EU. Evropska politika si mora prizadevati za vzpostavitev povezave med kazenskim pravom in skrbjo za pravice v vsej svoji razsežnosti: v zvezi z določitvijo in izvršitvijo kazni ter razmerjem med obsojenimi osebami in družbo na splošno.

2. Učinkovitost vzajemnega priznavanja je včasih omejena, ker so sistemi kazenskega prava držav članic šele na začetni stopnji usklajevanja. Primer tega je zadevni okvirni sklep. Postopek sodelovanja pri nadzorstvu nad alternativnimi sankcijami in njihovem izvrševanju bi bil precej preprostejši in učinkovitejši (in tudi precej manj zapleten), če bi države članice sprejele enake vrste kazni ali imele podobne pravosodne strukture ali celo materialno in procesno kazensko pravo z večjo stopnjo enakosti [glej težavo v zvezi s prilagoditvijo „različnih ukrepov“ ali „nestabilnostjo pristojnosti“, kadar se prekliče pogojna kazen ali izreče kazen v primeru pogojne odložitve izreka kazni].

Potreba po postopni uskladitvi materialnega kazenskega prava držav članic je osnovni pogoj za dokončno vzpostavitev evropskega območja svobode, varnosti in pravice. Poleg tega se lahko večja usklajenost kazenskega prava držav članic utemelji na podlagi skupnih vrednot iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji: te vrednote namreč temeljijo predvsem na pravu, v skladu s katerim se kaznuje kaznivo ravnanje.

3. Medtem bo treba procesna pravila v okvirnem sklepu organizirati glede na sedanje stanje. Zato je določeno, da bo zaradi zakonitosti, jasnosti in pravne varnosti delitev pristojnosti in odgovornosti med državo izdaje sodbe in državo izvršiteljico urejena v skladu s pravilom, da bo država, ki izvršuje posamezno pristojnost ali odgovornost, pri tem uporabila svoje pravo (glej člen 12(2)).

Poleg tega je načelo zaslišanja obtožencev postalo obvezno v primerih, ki vključujejo preklic pogojne kazni ali izrek kazni v primeru pogojne odložitve izreka kazni [glej člen 14(2)a (novo)]. Kot koristno je ocenjeno tudi sklicevanje na ustave držav članic v povezavi s sklicevanjem na vrednote iz Pogodbe (glej člen 3). Temeljne pravice določajo standard, na podlagi katerega je treba sezname temeljnih pravic EU in držav članic razumeti kot odprte sezname, ki se med seboj dopolnjujejo.

V zvezi s tem je bil potreben tudi prispevek glede soglasja za začetek prenosa pristojnosti za nadzorstvo in izvršitev (glej člen 5(1)a). Možnost prenosa ni temeljna pravica obsojene osebe [prav zaradi njenega statusa obsojenca, pojasnitev časovne razporeditve in vloge pa je tudi vprašanje pravne legitimnosti]. Zato prenos ni odvisen od soglasja. Tu je treba določiti dokončno sodno presojo, ki je odvisna od namenov okvirnega sklepa in priznanja pravice do zaslišanja obsojeni osebi, ker ima zaslišanje pri taki presoji bistveno vlogo.

Poleg tega je treba zaradi predlagane učinkovitosti vključiti „pravilo o izjemni naravi zavrnitve“ s strani države izvršiteljice (glej člen 12(3)).

Sprejeta je tudi odločitev, da se vključi opredelitev „zakonitega običajnega prebivališča“, ki ustreza opredelitvi iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti [glej člen 2(ga) (novo)].

Kot je navedeno, je v mnenju celovito pojasnjena opredelitev/delitev pristojnosti in odgovornosti med državo izdaje sodbe in državo izvršiteljico. Na jasnosti temeljita pravna varnost in zakonitost, ki sta v kazenskem pravu bistveni. Zato je možnost, da država izvršiteljica prilagodi naravo ukrepov (glej člen 7(2)), zavrnjena. S tipizacijo, ki je potrebna v skladu z načelom stroge zakonitosti v kazenskem pravu, je združljiva le prilagoditev trajanja in morda oblike izvršitve.

4. Na koncu je treba poudariti, da francosko-nemška pobuda o tem okvirnem sklepu posreduje zelo pozitivno sporočilo na evropskem ozemlju svobode, varnosti in pravice. Kaže na to, da se evropska razsežnost zdaj razume v luči ideje o intenzivnem političnem in pravnem povezovanju EU. Kaže tudi na to, kako je humanizacija kazenskega prava vključena v evropski pravni sistem: pravni sistem, ki temelji na trdni vrednoti človečnosti, pri kateri je obstoj vsakega posameznika – tudi obsojenca – smiseln že sam na sebi ter se vsak posameznik obravnava kot edinstveno in neponovljivo bitje.

POSTOPEK

Naslov	Priznavanje pogojnih kazni, alternativnih sankcij in pogojnih odložitev izreka kazni ter zagotavljanje nadzorstva nad njimi
Referenčni dokumenti	06480/2007 - C6-0129/2007 - 2007/0807(CNS)
Datum posvetovanja z EP	11.5.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 24.5.2007
Poročevalka        Datum imenovanja	Maria da Assunção Esteves 21.5.2007
Obravnava v odboru	5.6.2007		27.6.2007		11.9.2007		3.10.2007
Datum sprejetja	3.10.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Michael Cashman, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Fausto Correia, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Kinga Gál, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Henrik Lax, Kartika Tamara Liotard, Sarah Ludford, Viktória Mohácsi, Martine Roure, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Ioannis Varvitsiotis
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Edit Bauer, Maria da Assunção Esteves, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Siiri Oviir, Eva-Britt Svensson