POROČILO o osnutku Okvirnega sklepa Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji

5.10.2007 - (09688/2007 – C6‑0209/2007 – 2005/0805(CNS)) - *

(Ponovno posvetovanje)
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Ioannis Varvitsiotis

Postopek : 2005/0805(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0362/2007
Predložena besedila :
A6-0362/2007
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o osnutku Okvirnega sklepa Sveta o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji

(09688/2007 – C6‑0209/2007 – 2005/0805(CNS))

(Postopek posvetovanja –ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju osnutka Sveta (09688/2007)[1],

–   ob upoštevanju pobude Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske(07307/2005)[2],

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 14. junija 2006[3],

–   ob upoštevanju členov 31(1) in 34(2)(b) Pogodbe EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0209/2007),

–   ob upoštevanju členov 93, 51 in 55(3) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0362/2007),

1.  odobri osnutek Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, da ustrezno spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti osnutek;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga SvetPredlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 2 a (novo)

 

(2a) Procesne pravice v kazenskih postopkih so ključni dejavnik, ki zagotavlja vzajemno zaupanje med državami članicami na področju pravosodnega sodelovanja, kljub prizadevanjem nemškega predsedstva pa doslej ni bil dosežen noben sporazum po osnutku okvirnega sklepa, ki ga je predložila Komisija in podprl Parlament.

OBRAZLOŽITEV

Evropski svet je na zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 potrdil načelo vzajemnega priznavanja, ki naj bi postalo temelj pravosodnega sodelovanja znotraj Unije, tako v civilnih kot v kazenskih zadevah.

Svet je 29. novembra 2000, v skladu s sklepi iz Tampereja, sprejel program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah, v katerem je pozval k presoji, ali je treba uvesti moderne mehanizme za vzajemno priznavanje pravnomočnih kazenskih sankcij, ki vključujejo odvzem prostosti, in k razširitvi uporabe načela premestitve obsojenih oseb, da bi to zajelo tudi osebe s prebivališčem v državi članici.

Haaški program za krepitev Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice zahteva od držav članic, da dokončajo programe ukrepov, zlasti na področju izvrševanja pravnomočnih zapornih kazni.

Odnosi med državami članicami, za katere je značilno posebno medsebojno zaupanje v pravne sisteme enih in drugih, omogočajo priznavanje sodnih odločb, ki jih sprejmejo oblasti države izdajateljice, s strani države izvršiteljice. Ne glede na potrebo po tem, da se obsojeni osebi zagotovi primerna zaščita, za njeno sodelovanje v postopku naj ne bi bilo več nujno potrebno v vseh primerih zahtevati njenega privoljenja, da se sme sodbo zaradi njenega priznanja in izvršitve kazenske sankcije posredovati drugi državi članici.

Ta okvirni sklep bi bilo treba izvajati in uporabljati na način, ki bi omogočal spoštovanje splošnih načel enakosti, pravičnosti in razumnosti.

Ta okvirni sklep bi bilo treba smiselno uporabljati tudi za izvrševanje kazenskih sankcij v primerih iz členov 4(6) in 5(3) Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami. To med drugim pomeni, da bi lahko država članica izvršiteljica brez poseganja v okvirni sklep sveta 2002/584/PNZ preverila obstoj razlogov za zavrnitev iz člena 9, vključno s preverjanjem dvojne kaznivosti, če je kot pogoj za priznanje in izvršitev sodbe podala izjavo iz člena 7(4), da bi preučila, ali naj v primerih iz člena 4(6) omenjenega okvirnega sklepa osebo preda ali izvrši kazensko sankcijo.

Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6 pogodbe in odraža Listina Evropske unije o temeljnih pravicah , zlasti njeno poglavje VI. Nič iz tega okvirnega sklepa ni treba razlagati kot prepoved zavrnitve izvršitve odločbe, kadar obstajajo objektivni razlogi za prepričanje, da je bila kazenska sankcija izrečena z namenom kaznovanja osebe na podlagi njenega spola, rase, veroizpovedi, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmeritve ali, da je oseba zaradi katerega koli od teh razlogov lahko v slabšem položaju.

Določbe tega okvirnega sklepa bi se morale uporabljati v skladu z veljavno zakonodajo ES, med drugim zlasti z direktivo 2004/38/ES, direktivo 2003/109/ES in direktivo 2003/86/ES.

Vprašanja, ki jih je izpostavil Evropski parlament, s katerim je posvetovanje o dokumentu potekalo že 17. maja 2006, so bila v veliki meri upoštevana, zato poročevalec priporoča, da se spremenjeno besedilo Sveta odobri.

POSTOPEK

Naslov

Evropski izvršilni nalog in premestitev obsojenih oseb

Referenčni dokumenti

07307/2005 - C6-0139/2005 - 2005/0805(CNS)

Datum posvetovanja z EP

18.5.2005

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

LIBE
12.7.2007

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Ioannis Varvitsiotis
4.7.2005

 

 

Obravnava v odboru

10.9.2007

3.10.2007

 

 

Datum sprejetja

3.10.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

27

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Michael Cashman, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Fausto Correia, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Bárbara Dührkop Dührkop, Kinga Gál, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Henrik Lax, Kartika Tamara Liotard, Sarah Ludford, Viktória Mohácsi, Martine Roure, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Ioannis Varvitsiotis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Edit Bauer, Maria da Assunção Esteves, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Siiri Oviir, Eva-Britt Svensson