POROČILO o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Ukrajino
16.10.2007 - (2007/2022(INI))
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: Zbigniew Zaleski
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o trgovinskih in gospodarskih odnosih z Ukrajino
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva,
– ob upoštevanju načrta za Ukrajino v desetih točkah, ki sta ga pripravila Ferrero-Waldner in Solana in ki ga je Svet potrdil 21. februarja 2005,
– ob upoštevanju sporočila komisarke Ferrero-Waldner Komisiji z dne 22. novembra 2005 o izvajanju in spodbujanju evropske sosedske politike (SEC(2005)1521),
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),
– ob upoštevanju strateških dokumentov države za obdobje 2007–2013, ki jih je pripravila Komisija, ter Nacionalnega indikativnega programa za Ukrajino 2007–2010,
– ob upoštevanju memoranduma med Evropsko unijo in Ukrajino o soglasju o sodelovanju na področju energije, podpisanega 1. decembra 2005,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o razvijanju skupnega zračnega prostora z Ukrajino z dne 27. septembra 2005 (KOM(2005) 0451),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o strateškem dokumentu o evropski sosedski politiki (KOM(2004)0373),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike: Poročilo o napredku ESP v zvezi z Ukrajino. (COM(2006)0726) SEC(2006)1505,
– ob upoštevanju Sporazuma med Ukrajino in Evropsko skupnostjo o trgovini s tekstilnimi izdelki, podpisanega 5. maja 1993 ter razširjenega in spremenjenega 9. marca 2005,
– ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Ukrajino[1], podpisanega 14. junija 1994 ter razširjenega in spremenjenega 30. marca 2004,
– ob upoštevanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Ukrajine o trgovini z nekaterimi proizvodi iz jekla, podpisanega 22. novembra 2004,
– ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju na področju civilne satelitske navigacije med Evropsko skupnostjo ter njenimi državami članicami in Ukrajino ter sporazuma med Evropsko skupnostjo in Ukrajino o letalstvu, podpisana 1. decembra 2005,
– ob upoštevanju rezultatov nedavnega srečanja na vrhu EU-Ukrajina, vključno s srečanjem na vrhu v Helsinkih 27. oktobra 2006,
– ob upoštevanju resolucije z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki[2] (ESP),
– ob upoštevanju resolucije z dne 22. maja 2007 o globalni Evropi in zunanjih vidikih konkurenčnosti[3] ,
– ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2007 Svetu o pogajalskem mandatu za nadgraditev sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni ter Ukrajino na drugi strani[4]
– ob upoštevanju dejavnosti delegacije Evropskega parlamenta za parlamentarni odbor za sodelovanje EU-Ukrajina,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. januarja 2007 o pogajanjih o novem nadgrajenem sporazumu,
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A6-0396/2007),
A. ker je Ukrajina strateško pomembna soseda EU ter njena naravna povezava z Rusijo in osrednjo Azijo; ker ima Ukrajina zaradi svoje velikosti, zemeljskih virov ter prebivalstva in zemljepisne lege poseben položaj v Evropi ter je zato najbolj pomembna država v regiji,
B. ker je EU po širitvi leta 2004 postala največji trgovinski partner Ukrajine in ker je pristop držav, ki imajo skupne meje z Ukrajino, k EU okrepil njene trgovinske odnose z EU in zagotovil nove možnosti za regionalno trgovino, industrijsko sodelovanje in gospodarsko rast,
C. ker je v zvezi z zunanjo politiko eden od glavnih ciljev Evropskega parlamenta okrepiti in spodbuditi evropsko sosedsko politiko, katere cilj je podpora razvoju demokracije in tržnega gospodarstva v sosednjih državah EU ter krepitev političnih in gospodarskih odnosov z EU in njenimi državami članicami,
D. ker je za razvoj učinkovite sosedske politike treba dati prednost multilateralizmu in bo zato prihodnji sporazum o prosti trgovini bistveni dejavnik novega nadgrajenega sporazuma, za katerega so se začela pogajanja 5. marca 2007,
E. ker je pristop Ukrajine k Svetovni trgovinski organizaciji in ratifikacija pristopa v Ukrajinskem parlamentu osnovni pogoj, da začne Ukrajina pogajanja za območje proste trgovine z EU v okviru novega nadgrajenega sporazuma s ciljem čim tesnejšega približevanja Ukrajinskega gospodarstva h gospodarstvu EU in bolj splošno spodbujanja trgovinske in gospodarske uspešnosti Ukrajine,
F. ker imata EU in Ukrajina na področju trgovine usklajene interese in bi lahko obe imeli koristi od prihodnjega združevanja svojih trgov; ker bi v zvezi s tem postopno sprejetje pravnega reda Skupnosti v Ukrajini pomenilo pomemben korak pri doseganju cilja Ukrajine za postopno gospodarsko povezovanje in okrepitev političnega sodelovanja z EU,
G. ker ima lahko predlagani sporazum o območju proste trgovine na začetku negativne učinke, ki bodo vplivali predvsem na gospodarsko in socialno najšibkejše skupine in ker je treba vzpostaviti prehodne mehanizme s spodbujanjem gospodarske pomoči skupinam prebivalstva, kar jim bo omogočilo postopno in uravnoteženo integracijo in s tem prispevalo k trajnostnemu razvoju države,
H. ker se prizadevanja Evropske unije ne smejo osreddotočiti le na gospodarsko integracijo Ukrajine, temveč je treba položiti temelje tudi za socialno podporo, na primer z omogočanjem bolj pravičnega in egalitarnega dostopa do pokojnin ter podpor za najrevnejše, velike družine in podeželsko prebivalstvo ter z vzpostavljanjem možnosti financiranja in drugih vzvodov za integracijo manjšin; ker bodo ti ukrepi pospešili socialno in politično stabilnost, nujno za uspeh ukrajinske gospodarske integracije v Svetovno trgovinsko organizacijo in tesnejše partnerstvo z EU,
I. ker sta EU in Ukrajina odločeni, da se hitro približata cilju vzpostavitve skupnega območja proste trgovine, kot je bilo potrjeno med nedavnimi sestanki in srečanji na najvišji ravni, potem ko bo Ukrajina končala proces pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji in ko ga bo ratificiral ukrajinski parlament,
J. ker je državi treba omogočiti prostor in čas za okrepitev svoje zmožnosti odzivanja na izzive globalizacije in ker se mora ukrajinski trg odpirati postopoma in z nekaj prožnosti, da se prepreči vsiljevanje določene gospodarske vizije, ter z upoštevanjem prednosti in slabosti ukrajinskega gospodarstva, njegove sestave in regionalnih značilnosti,
K. ker se EU in Ukrajina srečujeta s skupnimi izzivi trgovinske in gospodarske politike, ki so povezani z globalizacijo ter pojavom novih in vplivnih gospodarskih akterjev; ker bi lahko okrepljeno gospodarsko sodelovanje z EU spodbudilo nujne reforme in, skupaj z boljšim okoljem za naložbe, neposredne tuje naložbe iz mednarodnih finančnih institucij in zasebnega sektorja, ki bi koristile nacionalnemu gospodarstvu Ukrajine,
L. ker povečano gospodarsko sodelovanje z Ukrajino pomeni tudi dobre možnosti za rast gospodarstev držav članic in s tem spodbuja njihovo globljo vključitev v skupni trg EU,
M. ker nova politična, gospodarska in socialna vprašanja v Vzhodni Evropi predstavljajo skupne izzive, ki zahtevajo usklajen globalni odziv,
Pristop k Svetovni trgovinski organizaciji,
1. podpira uspešen zaključek pogajanj o vstopu v Svetovno trgovinsko organizacijo in poziva Ukrajino, da odpravi vse preostale zakonodajne in tehnične ovire, ki so med razlogi za težave, ki ovirajo njen pristop k STO;
2. poziva Komisijo in države članice, da ponudijo nadaljnjo politično in diplomatsko podporo Ukrajini pri pristopu k STO in ji zagotovijo stalno pomoč pri izpolnjevanju potrebnih zahtev; poziva Komisijo, naj podpre Ukrajino, da čimboljše izkoristi odobrena prehodna obdobja, ki ji bodo omogočila izpolnjevanje pogosto zahtevnih meril za članstvo v STO;
3. pozdravlja odločitev EU, da se Ukrajini dodeli status tržnega gospodarstva, s čimer priznava velika prizadevanja vlade Ukrajine za vzpostavitev dobro delujočega tržnega gospodarstva v državi; poziva vlado Ukrajine, da utrdi te dosežke z zagotovilom o ustreznem spopadanju z resnim izkrivljanjem trga;
Vzpostavitev območja proste trgovine med EU in Ukrajino
4. pozdravlja dejstvo, da bo stalna ocena učinka o trajnostni trgovini, ki se izvaja v okviru Komisije, dokončana do začetka uradnih pogajanj o območju proste trgovine, potem ko bo Ukrajina dokončala proces pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji in ko bo ukrajinski parlament ratificiral izid pogajanj; poziva Komisijo in vlado Ukrajine, da previdno upoštevata rezultate študije o trajnostni oceni učinka pri dokončnem odločanju o vsebini sporazuma o območju proste trgovine;
5. poziva pogodbenici, da skrbno preučita vzpostavitev zanesljivega in učinkovitega institucionalnega okvira, ki zagotavlja ustanovitev skupnih nadzornih odborov, odgovornih za priporočila, ki bodo omogočila nadaljnje izboljšanje skupnih trgovinskih in gospodarskih odnosov ter spodbudila vzpostavitev delujočega mehanizma za reševanje sporov, ter pooblastila za delovanje teh odborov;
6. poziva komisijo in ukrajinsko vlado, naj še pred zaključkom pogajanj o območju proste trgovine ustanovita forum za trajnostni razvoj, ki bo odprt za predstavnike civilne družbe, s poudarkom na podnebnih spremembah;
7. ugotavlja, da bo območje proste trgovine z Ukrajino nedvomno imelo dolgoročne pozitivne učinke, vendar lahko ima tudi negativne kratkoročne in srednjeročne učinke na vzhodne države članice, s katerimi se je treba spoprijeti;
8. poziva Ukrajino, naj nadaljuje s pripravo in izvrševanjem carinske zakonodaje, ki bo usklajena z mednarodnimi standardi in standrdi EU ter izboljša delovanje carinske službe s poenostavitvijo in modernizacijo carinskih postopkov tako na mejah kot v notranjosti države; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja Ukrajine na tem področju z zagotovitvijo dodatne tehnične pomoči in namenske finančne podpore;
9. ugotavlja, da je, ne glede na to, da najbolj konkurenčni proizvodi, ki se uvozijo iz Ukrajine, niso vključeni v shemo splošnih tarifnih preferencialov EU (GSP), ta sistem v veliko pomoč ukrajinskim proizvajalcem, ki želijo vstopiti na evropski trg; poziva Komisijo in države članice, da preuči možnost nadaljnje liberalizacije trgovine z Ukrajino z dodelitvijo pravice do posebne preferencialne ureditve v okviru tako imenovane klavzule o delavskih pravicah (odobritev preferencialne obravnave držav, kot je Ukrajina, ki so sprejele konvencijo Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih pravicah delavcev);
Industrijska politika
10. poziva Ukrajino, da oblikuje dodatne domače reforme, ki bodo omogočile temeljitejše in trajnostno vključevanje na svetovne trge in v vrednostne verige; poudarja, da mora diverzifikacija izvoza potekati vzporedno s krepitvijo domačega trga, saj bo le tako postal izvoz zanesljiv vir prihodnje gospodarske rasti v Ukrajini;
11. poziva Ukrajino, da spodbuja učinkovito delovanje javnih storitev in lahko dostopnost vsem državljanom do teh storitev ter da nameni večjo pozornost liberalizaciji trga z zagotavljanjem uspešnega izvajanja postopka privatizacije, odpravljanjem monopolov in neodvisnostjo nacionalne banke Ukrajine;
12. meni, da je pomembno razlikovati med komercialnimi in javnimi storitvami, pri čemer slednje ne smejo biti podvržene liberalizaciji, da se zagotovi zaščita osnovnih potreb prebivalstva in dober dostop do nujnih javnih dobrin, na primer zdravstva, izobrazbe, pitne vode in energije;
13. poziva Ukrajino, da uravnoteži večje pravice delničarjev in investitorjev, izhajajoče iz vstopa v STO, tako da omogoči lažji dostop državljanov do podatkov o podjetjih, da zagotovi dosledno izvajanje socialnih, materialnih in človekovih pravic, ter da se približa mednarodnim standardom na področju socialne odgovornosti podjetij, računovodstva in revizorstva; vztraja, da morajo imeti civilna in gospodarska sodišča v Ukrajini večjo vlogo pri preprečevanju diskriminacije in zlorabe;
14. poziva Ukrajino, da vzpostavi skladen in učinkovit davčni sistem, skladen z zakonodajo in prakso EU; opozarja, da so zanesljive in učinkovite finančne storitve osnovni pogoj za vsako prihodnjo gospodarsko rast v Ukrajini; poudarja potrebo po posodobitvi in razširitvi predpisov proti pranju denarja in davčnim utajam; poziva Ukrajino, da takoj odpravi vse diskriminatorne davčne prakse proti tujim subjektom;
15. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je korupcija v državi kljub prizadevanjem ukrajinske vlade še vedno široko uveljavljena ter je glavna ovira za gospodarsko rast in dostop tujega kapitala; poziva vlado Ukrajine, da sprejme ustrezne pobude za boj proti korupciji in da se posebej posveti njenim temeljnim vzrokom;
16. ugotavlja, da sta sektorja litega železa in jekla večji del izvoza končnih izdelkov iz Ukrajine in največji vir dohodka iz trgovine za državo; pozdravlja sklenitev sporazuma o jeklu z dne 18. junija 2007, ki je omogočil bistveno povečanje kvot za sprejem ukrajinskih jeklarskih izdelkov v Skupnosti in spodbudil bolj učinkovito, čeprav postopno liberalizacijo blagovne menjave med Ukrajino in EU; verjame, da bo ta sporazum bistveno prispeval k spodbujanju ciljev sporazuma o partnerstvu in sodelovanju in omogočil boljšo vključenost trgov v okviru določb Svetovne trgovinske organizacije po odpravi količinskih omejitev;
17. poziva Ukrajino, da odpravi izkrivljanje konkurence, ki je vir nepoštene trgovine, in tako pomaga vzpostaviti usklajene trgovinske odnose; prav tako poziva Komisijo, da zagotovi uporabo instrumentov trgovinske zaščite le, kadar izkrivljanje trgovine povzročita škodljivi damping ali subvencioniranje;
18. poziva vlado Ukrajine, da opusti zagotavljanje nezakonitih subvencij ukrajinskim izvoznim podjetjem, s čimer krši pravila Svetovne trgovinske organizacije, in se izogiba vsakemu izkrivljanju trga;
19. ugotavlja, da trenutni trgovinski tokovi Ukrajine, ki beležijo močno rast, niso trajnostni zaradi izrazite odvisnosti od kratkotrajnih in cikličnih dejavnikov, na primer porast svetovne porabe in cen jekla;
20. spodbuja približevanje standardov v kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju ter poziva Komisijo, da zagotovi potrebno denarno in tehnično pomoč za zagotovitev skladnosti s standardi Skupnosti;
21. izraža zaskrbljenost zaradi delovnih opgojev in nizkih plač rudarjev ter povečanega števila rudarskih nesreč v Ukrajini; poziva vlado Ukrajine, da zagotovi ustrezno izvajanje temeljnih pravic delavcev glede varnosti in minimalne plače;
Zadeve, povezane z energijo in tranzitom
22. poziva k okrepitvi dialoga na visoki ravni med Ukrajino in EU v energetskem sektorju za izvajanje memoranduma o soglasju o sodelovanju na področju energije med Ukrajino in EU v celoti;
23. meni, da mora biti, glede na potrebo, da se proti podnebnim spremembam borimo tudi z bolj trajnostno trgovino, dostop do virov energije predmet večstranske določitve pravil, ki je ne smejo spodkopavati dvostranski trgovinski sporazumi, ki se potegujejo za najugodnejše pogoje dostopa;
24. poziva Ukrajino, da razvije skladen pristop k energiji s ciljem zagotavljanja raznolikosti in varnosti oskrbe z energijo, ki poteka preko ozemlja Ukrajine, jedrske varnosti, reforme domačega energetskega trga, razvoja in posodobitve infrastrukture energetskega sektorja (vključno z naftovodi), učinkovite uporabe energije in boljšega izkoriščanja obnovljivih virov energije;
25. poudarja pomembnost zagotavljanja varnega, preglednega in zanesljivega tranzitnega prometa energije med Ukrajino in EU;
26. odločno podpira postopno vključevanje Ukrajine v vseevropska prometna omrežja; meni, da je to ključni dejavnik za uspešno delovanje sporazuma o območju proste trgovine med EU in Ukrajino;
Pravice intelektualne lastnine
27. poziva Ukrajinske oblasti, da v okviru procesa pristopa k STO in ustreznih dvostranskih sporazumov z EU uskladi svojo zakonodajo o intelektualni lastnini in izvajanje zakonodaje s pravnim redom Skupnosti, s pravili STO, zlasti s trgovino povezanimi vidiki pravic intelektualne lastnine, in z drugimi mednarodnimi standardi s tega področja ter da zagotovi popolno, dosledno in trajnostno izvajanjezakonodaje za učinkovit boj proti ponarejanju in piratstvu; poziva ukrajinskega zakonodajalca, da se že v zgodnji fazi priprave in pred sprejemanjem kakršnih koli sprememb zakona o avtorskih pravicah, posvetuje z EU in vsemi zainteresiranimi stranmi, predvsem s predstavniki imetnikov pravic, še posebej ko gre za predloge sprememb glede digitalnih pravic, ureditve kolektivnega upravljanja s pravicami in določb o izvrševanju;
28. spodbuja ukrajinske oblasti pri izvajanju vseh potrebnih in učinkovitih ukrepov za nevtralizacijo virov nezakonitih dejavnosti, na primer tovarne optičnih diskov, ki izdelujejo nezakonite kopije avtorsko zaščitenih izdelkov, in internetne strani, ki protizakonito vsebujejo avtorsko zaščitene materiale, ter za izkoreninjenje piratstva s tržnic, na primer s tržnice Petrovka v Kijevu; ugotavlja, da morajo ti ukrepi vključevati večkratne in nenapovedane inšpekcijske preglede v sodelovanju z imetniki pravic;
29. poudarja potrebo po prilagoditvi sedanjega sistema sodišč, da se učinkovito zaščitijo pravice intelektualne lastnine ter da se zagotovi hitrejši sodni pregon in kaznovanje vseh oseb, vpletenih v nezakonito trgovino, tj. tako proizvajalcev kot prodajalcev; ugotavlja, da je ukrajinskim pravosodnim organom treba dati navodilo, da po pravilu zasežejo in uničijo očitno ponarejene in piratske materiale;
30. poziva ukrajinske oblasti, da v tesnem sodelovanju z imetniki pravic ponovno preuči hologramski sistem avtorsko zaščitenih izdelkov;
31. poziva ukrajinske carinske organe, da znatno okrepijo aktivnosti proti uvozu piratskih diskov ruskega izvora in da izboljšajo sodelovanje z zasebnim sektorjem;
Sodelovanje na področju znanosti in izobraževanja
32. poziva Ukrajino, naj nameni večjo prednost razvoju gospodarskega modela, zasnovanega na gospodarstvu znanja, in naj močno poveča delež BDP, namenjen znanstvenim raziskavam in akademskim izmenjavam; poziva Komisijo, naj nudi finančno in tehnično podporo;
33. poudarja, da je sodelovanje na področjih znanosti, raziskav in tehnologije ključnega pomena za razvoj nacionalnega gospodarstva in vzpostavitev ugodne klime za investicije in inovacije; meni, da je v ta namen treba še naprej razvijati bilateralne odnose med EU in Ukrajino in skupno politiko EU do Ukrajine;
34. poziva Komisijo in vlado Ukrajine k okrepitvi sodelovanja na področju programov znanosti, tehnologije, izobraževanja, usposabljanja ter izobraževalnega in znanstvenega učenja, kot na primer Erasmus Mundus in Jean Monnet; podpira vzpostavitev tesnejših čezmejnih vezi in sodelovanja med univerzami in raziskovalnimi centri;
35. poudarja, da mora EU podpreti ukrajinski izobraževalni sistem z vzpostavitvijo programov za podporo in finančnih spodbud za razvoj znanstvenih in tehnoloških raziskav, ki bodo pripomogle k višji in bolj trajnostni gospodarski rasti ter kulturnemu in znanstvenemu razvoju države;
Kmetijstvo in okoljske zadeve
36. pozdravlja nedavni podpis memoranduma o soglasju o strukturiranem dialogu o kmetijskih vprašanjih; poudarja, da kmetijski sektor izpolnjuje pomembne naloge v povezavi z ohranjanjem okolja, neodvisnostjo pri preskrbi s hrano in socialnim ravnovesjem, predvsem glede razlik med razvojem podeželja in mestnega okolja, kar opravičuje višje carine v tem sektorju kot pri nekmetijskih izdelkih;
37. poziva k podpori kmečkega in podeželskega prebivalstva z izboljšanjem njihovega gospodarskega položaja in razvojem podeželja; poudarja, da mora ta podpora vključevati finančno in infrastrukturno pomoč, olajšanje dostopa do posojil manjšim pridelovalcem, vzpostavitev sistema uravnotežene pomoči, ki bo favoriziral male in mlade pridelovalce, ter vzpostavitev programov poklicnega usposabljanja; poudarja potrebo po vzpostavitvi mreže za regijsko povezanost med podeželjem in urbanimi območji ter po izboljšanju dostopa do informacij na podeželju;
38. poziva Komisijo, da začne razprave s ciljem rednega sodelovanja na sanitarnem in fitosanitarnem področju; poziva Komisijo, da začne pogajanja z Ukrajino o zaščiti geografskih označb in vključi rezultate teh pogajanj v prihodnji sporazum o območju proste trgovine;
39. poziva Ukrajino k takojšnjemu umiku omejevalnih izvoznih kvot na pšenico, določenih oktobra 2006, ki so povzročile škodo prav ukrajinskemu kmetijstvu, hkrati pa zaradi nepreglednega sistema na osnovi licenc ustvarjajo nove priložnosti za korupcijo;
40. poudarja pomen razvoja okoljskih programov v Ukrajini, izhajajočih iz „nacionalne strategije za okolje“ za obdobje 1998-2008, in ratifikacije kjotskega protokola za zagotovitev okoljske varnosti v regiji, vključno z jedrsko energijo, vodovodnim omrežjem in aktivnostmi za preprečevanje propadanja Črnega morja;
41. poudarja potrebo, da Ukrajina v luči vključevanja v območje proste trgovine EU sprejme pravila o certificiranju uvoznikov, izvoznikov in transporta ter da zaostri sanitarna in fitosanitarna pravila, da bodo primerljiva s pravili, ki veljajo v EU;
Gospodarski odnosi s sosednjimi partnerskimi državami (vključno z Rusijo)
42. je seznanjen s pogojno priključitvijo Ukrajine k enotnemu gospodarskemu prostoru z Rusijo in ostalimi bivšimi republikami Sovjetske zveze; opozarja, da bi polno izvajanje nekaterih določb iz sporazuma o enotnem gospodarskem prostoru lahko bilo v konfliktu z vzpostavitvijo delujočega območja proste trgovine z EU; poziva Ukrajino, da gospodarske odnose z Rusko federacijo razvija na način, ki ne bo oviral progresivnega in globljega vključevanja Ukrajine v enotni trg Skupnosti;
43. poziva Komisijo, da spodbudi trostranski dialog med Ukrajino, Rusijo in EU, ki bo pospešil ustvarjanje klime varnosti in miru v regiji ter bo Ukrajini omogočil krepitev lastne neodvisne identitete brez nevarnosti izolacije; poudarja potrebo po spodbujanju dialoga, v okviru tem mednarodne skupnosti, o skupnih interesih, predvsem glede varnosti in obrambe, energije ter razvoja tako kvantitativno kot kvalitativno učinkovitejše transportne mreže
Končne opombe (vključno z evropsko sosedsko politiko)
44. pozdravlja izjavo, ki jo je sprejel ukrajinski parlament 27. februarja 2007 o začetku pogajanj med Ukrajino in EU s ciljem skleniti nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju z EU;
45. pozdravlja sodelovanje Ukrajine pri stabilizaciji regije in spodbuja krepitev njene vloge pri vzpostavljanju sporazumov o gospodarskem sodelovanju, še posebej s sosednjimi državami z območja črnomorske regije;
46. poudarja pomen hitre uveljavitve in izvrševanja sporazuma z Ukrajino o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;
47. podpira mednarodno, predvsem čezmejno in medregonalno, sodelovanje na gospodarskem in drugih področjih, na primer organizacija evropskega nogometnega prvenstva leta 2012 skupaj s Poljsko;
48. poziva Ukrajino, da podpre in ustvari ugodno klimo za mala in srednje velika podjetja ter za spodbujanje podjetniškega duha in osebne odgovornosti;
49. poziva Komisijo in vlado Ukrajine, da še naprej izvaja ukrepe spremljanja (določene glede na rezultate pravilne ocene) v zvezi z vplivom širitve EU na trgovino med EU in Ukrajino; poudarja pomen vzpostavitve dialoga za oceno vpliva širitve iz leta 2007 na trgovinske in gospodarske odnose, z možnostjo priprave ustreznih ukrepov za zmanjšanje morebitnih izgub;
50. izpostavlja strateško pomembnost Ukrajine ter poziva Komisijo in države članice, da prihodnjim dvostranskim odnosom dodajo novo in bolj povezano razsežnost, ki temelji na celovitem sodelovanju in solidarnosti, pri čemer se spoštujejo posebne značilnosti povezav, ki so se oblikovale na podlagi sosedstva in zgodovine, zlasti v zvezi z Rusijo;
51. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja jasnih opredelitev in perspektive evropske sosedske politike ter dolgoročne strateške vizije za razvoj in stabilizacijo vzhodne Evrope; poudarja, da mora postopek vključevanja Ukrajine postati prava politična prednostna naloga programa EU;
52. opozarja na vztrajno ponavljanje zahteve, da Svet sistematično uporabi klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji v odnosih z vsemi sodelujočimi državami v okviru evropske sosedske politike; poziva Svet, da pojasni, kako namerava uporabiti omenjeno klavzulo v pogajanjih o novem nadgrajenem sporazumu z Ukrajino;
o
o o
53. naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladi in parlamentu Ukrajine.
- [1] UL L 49, 19.2.1998, str. 3.
- [2] UL C 287 E, 24.11.2006, str. 312.
- [3] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0196.
- [4] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0355.
OBRAZLOŽITEV
Ukrajina kot partnerica EU
EU ima jasne interese pri krepitvi in razvoju svojih gospodarskih in političnih vezi z Ukrajino. Ukrajina, ki je znatno izkoristila nedavni proces demokratizacije, je postala ena od najbolj obetavnih trgovinskih partneric za EU.
Velikost ozemlja države, kvalificirani prebivalci, ugoden geografski položaj na križišču med Evropo in Azijo ter njeni naravni viri pa bodo zagotovo imeli pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnjega mednarodnega položaja Ukrajine in krepitvi njenih odnosov z EU.
Od (post)sovjetskega do demokratičnega položaja
Stereotipna podoba Ukrajine kot postsovjetske države je zastarela ter jo je treba čim prej posodobiti v smislu novih in hitro razvijajočih se dejstev o državi. Ta zavajajoča podoba države lahko resno vpliva na prizadevanja Ukrajine za boljše strukturirano tržno gospodarstvo in pluralistično družbo ter oteži sodelovanje med EU in Ukrajino.
Približevanje Ukrajine k EU ni niti hiter niti enostaven korak. Dejansko bi bila potrebna prizadevanja na obeh straneh na več ravneh: politični, gospodarski, kulturni in znanstveni.
Volitve 2005 in 2006 so pokazale, da ima demokracija v ukrajinski družbi dolgo tradicijo. Čeprav razlike v miselnosti med zahodno in vzhodno Ukrajino še vedno ostajajo, se demokratični proces in skrb za različne državljanske pravice v državi stalno izboljšujeta.
Dve podobi Ukrajine
Ukrajina ima zagotovo dve podobi: eno, ki se ozira proti Rusiji, kot „zaščitniku“ in kulturno (jezikoslovno) bližjemu zavezniku, ter drugo, ki nasprotno meni, da je prihodnost države v okviru EU.
Te nasprotujoče si sile bodo verjetno povzročile težave za Kijev, če ne bodo ustrezno vodene. Namen prihodnjih pogajanj med EU in Ukrajino je temeljito vključiti Ukrajino v enotni trg Skupnosti in zagotoviti usmerjenost Ukrajine na zahod. Ta možnost bo samodejno onemogočila carinsko unijo z Rusijo, vendar ne bi vplivala na tradicionalne trgovinske odnose med Moskvo in vzhodno Ukrajino. Vendar mora biti izbira Ukrajina trajna. Le skladen in vztrajen pristop k tej zadevi bo državi omogočil koristi od strožje povezave z evropskim in svetovnim gospodarstvom. Z večjo neodvisnostjo te odločitve je povezana boljša prihodnost države. Gospodarsko sodelovanje in trgovina nista ločena od drugih področij. To je osnovni pogoj za vzpostavitev močnejšega političnega in družbenega zaupanja.
Prosto gospodarstvo
Ukrajina ne sme zamuditi te edinstvene priložnosti za svoj razvoj in izboljšanje gospodarskih razmer. Zato mora Kijev pospešiti pristop k Svetovni trgovinski organizaciji. Članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji bo uradno dokazalo, da so bila velika prizadevanja po začetku neodvisnosti države uspešna pri preoblikovanju Ukrajine iz gospodarstva pod nadzorom države v popolno delujoče tržno gospodarstvo. EU je pripravljena še naprej pomagati Ukrajini pri usklajevanju vseh preostalih pogojev, ki še vedno ovirajo pristop k Svetovni trgovinski organizaciji, vendar mora pri tem sodelovati tudi Kijev.
Čim hitreje se ta cilj doseže, bolje bo za dvostransko trgovinsko in gospodarsko sodelovanje. Sprejetje trdnih standardov Svetovne trgovinske organizacije in podpis sporazuma o območju proste trgovine bosta spodbudila naložbe Skupnosti in tuje naložbe v Ukrajini.
Posodobitev
Država potrebuje nove industrijske tehnologije in sodobno upravljanje. Ureditev bančnega sistema in zavarovalniškega sektorja še vedno zaostaja za ureditvijo na zahodu. Delavno in kvalificirano delovno silo Ukrajine je treba usposobiti za sodobne tehnologije. Več pozornosti je treba nameniti spoštovanju ekoloških standardov ter razvoju bolj učinkovitega in okolju prijaznega kmetijstva. Doseganje teh rezultatov, ki bodo gotovo zagotovili izrazito spodbudo za celoten gospodarski razvoj države, bo težje ali nemogoče, če Ukrajina ne pohiti z globljim vključevanjem v svetovno gospodarstvo. Ukrajina si mora prizadevati tudi za razvoj raznolike in izvozno naravnane industrije, v kateri tradicionalni sektorji, kot sta jeklo in energija, nimajo prevladujočega deleža.
Vendar ni dvoma, da bo nenadno in neprevidno odprtje ukrajinskega trga povzročilo resne motnje v gospodarstvu države in morda celo vplivalo na politično stabilnost Ukrajine. Zato bi bilo priporočljivo, da EU in njene države članice ter tudi druge mednarodne ali finančne institucije, ki imajo dejavno vlogo v gospodarskem razvoju države, ne poskušajo uporabiti pristopov, ki ne upoštevajo v zadostni meri gospodarskih posebnosti in potreb Ukrajine.
Vloga Rusije
Izbira Ukrajine za povezovanje z zahodom ne pomeni nujno, da je treba prekiniti vse tradicionalne trgovinske in gospodarske odnose z Rusijo in drugimi nekdanjimi republikami Sovjetske zveze. Kot je bilo že omenjeno, ima Ukrajina pomembno vlogo pri politični in gospodarski integraciji črnomorske regije. Z dolgoročnega vidika bi bilo pomembno vzpostaviti podlago za boljše vključevanje sosednjih držav z območja črnomorske regije. To bo gotovo imelo pozitiven vpliv na gospodarsko uspešnost celotne regije in bi lahko pod nekaterimi pogoji okrepilo tradicionalne vezi prijateljstva med temi državami ter s tem odpravilo možne lokalne težave in spore. V zvezi s tem si mora EU skupaj z Rusijo, Združenimi državami in drugimi regionalnimi silami, kot je Turčija, dejavneje prizadevati za sporazumno rešitev prikritih sporov, ki še vedno vplivajo na države, kot so Gruzija, Armenija, Azerbajdžan in Moldavija.
Rusija mora biti dejavna v gospodarskem razvoju Ukrajine. Vendar se zdi, da se sporazum o enotnem gospodarskem prostoru, ki ga je nedavno predlagala Moskva, ne razvija v pravi smeri. Če bi se izvajal v celoti, bi Ukrajini dejansko preprečil vsako pravo obliko gospodarske suverenosti in resno ogrozil neodvisnost države. Najbolje bi bilo poiskati rešitev, ki ne vpliva na zakonite ruske zahteve, pri čemer svobodna izbira Ukrajine ni omejena. Priporočljivo bi bilo, da si Komisija dejavno prizadeva za ta cilj v svojih prihodnjih pogajanjih z Rusko federacijo. Vendar je treba razumeti, da je zdaj Ukrajina popolnoma neodvisna država s svojimi pravicami in pristojnostmi. Prihodnje dvostranske odnose med Rusijo in Ukrajino je treba spodbuditi k zanesljivemu in natančnemu upoštevanju zakonitih pravic druge strani.
Ukrajina ima poleg Rusije pomembno vlogo v vprašanjih v zvezi s Pridnestrjem in Moldavijo. Ukrajina in Skupnost si prizadevata za takojšnjo odpravo morebitnih ugodnih razmer za gospodarsko in politično nestabilnost ob mejah z EU. V zvezi s tem so dosedanje pobude Ukrajine več kot priporočljive. Izrazitejše partnerstvo med Ukrajino in EU pa bo verjetno tudi spodbudilo demokratični proces v Belorusiji.
Potreba po spremembi miselnosti
Po petdesetih letih v komunističnem sistemu je za uspešno izvajanje popolnoma delujočega tržnega gospodarstva in možnost delovanja manjših zasebnih podjetij potrebna sprememba miselnosti. Zato je potrebno prilagojeno izobraževanje za hitrejšo posodobitev države. V zvezi s tem je izobraževanje lokalnih poslancev, upravnikov in predstavnikov Skupnosti, ki ga izvaja inštitut EPP (EPP Institute), primerna rešitev. Izobraževanje in izvajanje dobre prakse je ena od najučinkovitejših strategij, da se Ukrajina približa članstvu v EU.
Novi homo economicus
Čeprav je tema tega poročila predvsem trgovina in gospodarstvo, se ne sme izpustiti človeški dejavnik. Razvoj politike, gospodarstva in kulture se ne zgodi samodejno, niti samostojno. Ljudje so udeleženci in ustvarjalci. Zato bi bila okrepljena izmenjava posameznikov in skupin na univerzah, akademijah, v industriji, nevladnih organizacijah in kulturi ter „navadnih“ turistov zelo koristna in si zasluži vzajemna prizadevanja obeh, Unije in Ukrajine.
Lokalno čezmejno sodelovanje
Spodbujati je treba partnerstvo med lokalnimi skupnostmi v Ukrajini in EU, zlasti med tistimi, ki imajo podobno gospodarsko strukturo. Evropejcem in Ukrajincem bo le boljše znanje in tesnejše sodelovanje omogočilo boljše poznavanje drug drugega ter spoznanje, kako tesno jih povezujejo kultura, vrednote in družbeno življenje. V zvezi s tem morajo imeti mediji bolj dejavno vlogo pri zbliževanju prebivalcev Ukrajine in Skupnosti.
Zahteve, ki jih je treba izpolniti
Zagotovo je treba še veliko narediti, da se raven življenja v Ukrajini izenači z zahodnimi standardi in zagotovi ustrezna blaginja, ki bi bila koristna za zaščito manj uspešnih prebivalcev Ukrajine. Krepitev gospodarstva Ukrajine, sprejetje standardov Svetovne trgovinske organizacije in odprava omejitev za pristop k enotnemu trgu Skupnosti so nujni pogoji ne le za gospodarski razvoj države, ampak tudi za nadaljnjo družbeno in politično rast.
Promet
Promet v Ukrajini je še vedno mogoče izboljšati, zato mu je treba nameniti posebno pozornost. Ukrajina bi lahko bolje izkoristila strateški položaj, če bi imela sodoben in učinkovit prometni sistem z dobrimi povezavami do svojih sosed. Za dosego tega cilja bodo potrebne velike naložbe. Evropska komisija je s priznanjem pomembnosti prometnega sektorja že začela podpirati izboljšave prometnega omrežja države. Vendar so potrebne bistveno večje naložbe, ki se bodo lahko zagotovile le iz mednarodnih trgov.
Energija
Podobne ugotovitve veljajo tudi za energetski sektor. Ukrajina mora izboljšati sistem transporta in distribucije plina ter zagotoviti varnost jedrskih elektrarn. Prav tako je treba oblikovati energetski načrt s ciljem manjše porabe energije v državi, da se izogne nepotrebni potrošnji energije in vedno večjim stroškom proizvodnje ukrajinskih industrijskih izdelkov. Ti rezultati se lahko dosežejo le, če se država bolje vključi v energetska omrežja Skupnosti, pri čemer lahko izkoristi zahodnoevropsko znanje in izkušnje.
Mejne storitve
Lokalne čezmejne trgovinske prakse med Ukrajino in Poljsko (vključno s tistimi, ki so veljale, ko je bila Poljska država kandidatka) se lahko uporabijo kot primer trgovine z veliko kopenskimi mejnimi prehodi. Izboljšati je treba nacionalne carinske službe na osrednji ravni in ob mejah. Pomembnosti zanesljivih in hitrih postopkov preverjanja na kontrolnih točkah za trgovanje se ne sme podcenjevati. Finančni instrument evropske sosedske politike in prihodnji akcijski načrt države morata ustrezno rešiti to vprašanje in zagotoviti, da se bistveni napredek opravi v razumnem obdobju. Enake ugotovitve veljajo za boj proti korupciji, ki še vedno znatno ovira gospodarsko uspešnost države.
Težnja Ukrajine za članstvo v EU
Ni mogoče prezreti, da je Ukrajina jasno izrazila težnjo po članstvu v EU. Čeprav zdaj ni pravi čas za pristop, bodo ti dolgoročni projekti okrepljenega gospodarskega sodelovanja prispevali k uveljavitvi standardov EU in tako približali Ukrajino Evropi. Vendar mora biti EU bolj jasna v zvezi z naklonjenostjo ukrajinskemu pozivu za približevanje Evropi ter zagotoviti Kijevu primerne obljube v zvezi s pristopom države in ustrezno finančno podporo.
Evropska politika za vzhodno Evropo
Z obžalovanjem ugotavljam, da evropska sosedska politika Skupnosti iz leta 2003 ni bila vedno uspešna. Priporočljivo bi bilo, če bi lahko Komisija v sodelovanju s Svetom in Parlamentom ponovno preučila celotni pristop k vzhodni Evropi ter zagotovila bolj zadovoljive odgovore na upravičena pričakovanja prebivalcev iz vzhodnoevropskih držav, pri čemer je treba upoštevati, da bi bile vse nadaljnje politične ali finančne naložbe v to območje zagotovo povrnjene z večjo politično stabilnostjo, boljšim izvajanjem evropskih družbenih in okoljskih standardov ter izboljšanim gospodarskim vključevanjem, ki bi koristil tako Skupnosti kot lokalnim upravljavcem.
Skrite nevarnosti?
Pripravljeni moramo biti na nastajajoče motnje v mladi demokraciji Ukrajine, kot je običajno v podobnih razmerah. Kljub temu je treba podpirati vse ukrepe za odpravo krize v skladu z zakonodajo, standardi človekovih pravic in suverenostjo državljanov. Sedanja polarizacija med proevropsko in prorusko stranjo v Ukrajini ima tudi koristen izobraževalni vidik: ukrajinske državljane uči in sili, da kritično razmišljajo o politiki, programih, projektih za prihodnost in partnerstvu z drugimi državami, ter jih končno spodbuja k dejavni vlogi nosilcev odločanja na volitvah. Takšne krize so lahko produktivne za oblikovanje močnejše demokracije, če so ustrezno vodene.
Ukrajina kot partnerica z izzivom
Za uspešen sporazum je potrebno popolno sodelovanje Ukrajine. Da bi se izognili razmeram, v katerih se zakoni ne spoštujejo, mora EU opozoriti, da so jasna pravila in njihovo izvajanje nujni zahtevi za pošteno in učinkovito vzpostavitev območja proste trgovine s Kijevom. Vendar ta pogoj ne sme biti odvisen od politične, tj. socialistične, komunistične ali liberalne usmeritve. Zagotovilo njihove vrednosti ni v vizijah vlade, ampak v zavedanju ljudi o posebni prednosti dobro oblikovane trgovine in gospodarstva, ki temeljita na pravilih.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
9.10.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 2 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Kader Arif, Carlos Carnero González, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Eduard Raul Hellvig, Jacky Henin, Sajjad Karim, Caroline Lucas, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Georgios Papastamkos, Vural Öger, Robert Sturdy, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Vasco Graça Moura, Eugenijus Maldeikis, Zuzana Roithová |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Kathalijne Maria Buitenweg, Jean Louis Cottigny, Yannick Vaugrenard |
||