POROČILO o obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem

17.10.2007 - (2006/2129(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Paolo Costa

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem

(2006/2129(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. marca 2006 z naslovom Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem (KOM(2006)0134),

–   ob upoštevanju resolucije z dne 8. septembra 2005 o novih načrtih in izzivih za trajnostni evropski turizem[1],

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za regionalni razvoj (A6–0399/2007),

A.     ker je v pogodbi o ES turizem enkrat omenjen kot dejavnost, za katero lahko veljajo „ukrepi“ (člen 3 pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ), čeprav se ne razume, da bi spadal v pristojnost EU ali predstavljal posebno politiko EU,

B.     ker ima Evropska komisija pristojnost ukrepanja za zagotavljanje učinkovitega delovanja notranjega trga, vključno s turističnimi storitvami (člen 95 pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti) in je v tem smislu zelo pomemben vidik varstva potrošnikov,

C.     ker je turistični sektor na stičišču številnih politik EU, ki bistveno vplivajo na to, kako učinkovit je turizem in v kolikšni meri lahko prispeva k rasti, zaposlovanju ter socialni in ozemeljski koheziji,

D.     ker je ne glede na dejstvo, da je Parlament v prej omenjeni resoluciji jasno opredelil vodilna načela evropske politike trajnostnega turizma, treba nekatere posamezne vidike te politike izpostaviti, da bi bili lahko hitreje uresničeni;

E.     ker je skupina za trajnostni turizem nedavno objavila poročilo s smernicami, ki bodo Komisiji služile kot osnova pri oblikovanju prihodnje evropske agende za trajnostni turizem (prej Agenda 21);

F.     ker za turizem ni bilo mogoče razviti skladnega pristopa več politik na ravni EU, kar je povzročilo škodo in nezadosten razvoj tega sektorja ter povečalo nevarnost, da Evropa v tem sektorju izgubi svoj tržni delež,

G.     ker je v korist trajnostnega razvoja treba odločno poudariti okoljsko in družbeno razsežnost turizma;

H.     ker se položaj v nekaterih priljubljenih evropskih turističnih destinacijah poslabšuje, saj prihaja do hudih in nasilnih dogodkov, zaradi katerih ti kraji postajajo manj zanimivi;

I.      ker so države članice na Evropskem svetu 21. in 22. junija 2007 v Bruslju sprejele ukrepe za vključitev turizma v naslednjo revizijo pogodbe o ES; vztraja, da bi bila nova pravna podlaga v primarni zakonodaji zelo pomembna, saj bi omogočala reševanje vprašanj, s katerim se sektor sooča po vsej Evropi;

J.      ker je treba poudariti pomembno vlogo, ki jo ima lahko turizem pri spodbujanju vključevanja v družbo in integracije najbolj zapostavljenih skupin prebivalcev;

Turizem in vizumska politika EU

1.      poudarja pomen turizma za Evropo, vključno s turizmom iz tretjih držav;

2.      zlasti poudarja potrebo po poenostavitvi postopkov za pridobitev vizuma na podlagi vzajemnosti; treba je tudi znižati stroške za turistične vizume za vstop v države članice;

3.      opozarja na možnost, da države članice kot novo sredstvo za spodbujanje turizma iz tretjih držav, ki mejijo na Unijo, uporabijo Uredbo (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije[2];

4.      poziva države članice, ki so pogodbenice schengenskega sporazuma, da vzpostavijo skupne konzularne pisarne za izdajanje vizumov prosilcem iz držav, ki niso članice EU, da zagotovijo enak način dela in enaka merila za dodeljevanje vizumov v teh pisarnah ter izboljšajo kakovost sprejema prosilcev, pri čemer imamo v mislih na primer naročanje na razgovor, potek razgovora in časovno omejitev za obravnavo vlog, saj bi to prispevalo k znatnemu proračunskemu prihranku za države članice;

5.      poudarja, da bi bilo treba zakonik Skupnosti o vizumih pregledati z vidika števila in vrste dokumentov, ki se zahtevajo od prosilcev;

6.      močno priporoča, da bi vse vizumske politike EU izhajale iz predpostavke o izdajanju vizumov za večkratni vstop;

7.      poudarja, da organizatorji potovanj in prevozna podjetja potrebujejo vizume za daljši čas z veljavnostjo vsaj enega leta, da lahko najamejo ustrezno osebje, ki bo lahko izpolnilo potrebe strank; vztraja, da je treba ohraniti in spodbujati izdajanje vizumov za skupine;

8.      poziva schengenske države članice, da poenostavijo postopke za pridobitev vizuma za schengensko območje turistom, ki so jim že bili izdani vizumi za države EU zunaj schengenskega območja ali so že prispeli v te države, in poziva države EU zunaj schengenskega območja, da storijo enako za imetnike schengenskih vizumov;

9.      kljub temu priznava, da mora biti poenostavitev in uskladitev postopkov za izdajanje vizumov ter splošno večja dostopnost Evrope za turiste iz tretjih držav združljiva z varnostnimi pravili, potrebnimi za boj proti nezakonitemu priseljevanju, terorizmu in organiziranemu, predvsem čezmejnemu kriminalu;

Statistični podatki

10.    opozarja, da nujno potrebujemo ustrezne, zanesljive, enotne in aktualne podatke o turizmu, ki bodo omogočali, da se v javnem in zasebnem sektorju sprejmejo ključne strateške in upravne odločitve; opozarja še na potrebo po ustreznih spremljevalnih ukrepih in usmeritvah na ravni EU, da bo Evropa ostala prva destinacija v mednarodnem merilu in bo spet konkurenčna;

11.    poziva k reviziji Direktive Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma^[3]1 za bolj usklajeno zbiranje podatkov po državah članicah tako glede njihove količine kot kakovosti;

12.    pozdravlja pobudo za posodobitev okvira z novo uredbo, ki bi se enotno izvajala po vsej EU; poudarja, da je treba to reformo izvesti hitro;

13.    poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev satelitskih računov za turizem v državah članicah, saj takšni ukrepi omogočajo natančno primerjavo turizma z drugimi ekonomskimi sektorji in prispevajo k boljšemu razumevanju resnične razsežnosti in vrednosti turistične industrije;

14.    poudarja potrebo po boljšem poznavanju pomena, ki ga ima turizem za gospodarstvo in regionalni razvoj; poziva države članice, da v celoti sprejmejo satelitske račune za turizem in vsako leto posodabljajo statistiko, da bodo na voljo pravočasni in ustrezni podatki, ki bodo pripomogli k popolni in dosledni vključitvi turizma v gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja;

15.    poziva Komisijo, naj preuči potrebo po zbiranju statističnih podatkov in podatkov o kakovosti, ki bodo omogočili presojo vpliva turizma na gospodarstvo, okolje in kakovost življenja prebivalcev priljubljenih turističnih destinacij;

16.    poziva Komisijo, naj objavi poročilo o različnih nacionalnih programih, ki se s specifičnimi predpisi o urbanističnem načrtovanju in novogradnji izvajajo za zaščito naravnih in zgodovinskih spomenikov; po potrebi naj za ta območja objavi smernice in s tem spodbudi najboljšo prakso;

17.    poziva Komisijo, naj pripravi usklajeno preglednico stanja naravnih in zgodovinskih spomenikov, zlasti posledic turizma na njih, da bi uredili obisk turistov in spomenikom zagotovili primerno ohranjanje in jih predali prihodnjim generacijam;

Usklajeni standardi kakovosti za namestitvene zmogljivosti v Evropi

18.    ugotavlja, da v državah članicah EU obstajajo zelo različni sistemi kategorizacije, in meni, da te razlike z vidika potrošnika negativno učinkujejo na zanesljivost industrije in na preglednost;

19.    ugotavlja, da je z vidika potrošnikov sistem kategorizacije pomemben instrument pri izbiri hotela ali druge namestitve, zato je pomembno, da lahko brez težav dostopajo do točnih podatkov o pomenu kategorizacije v različnih državah in da se njihove potrebe natančno upoštevajo;

20.    meni, da je smotrno in možno oblikovati skupno osnovo in skupna merila, ki bi strankam ob potovanju v tujino pomagali pri izbiri na podlagi jasnih in preverljivih meril v zvezi s kategorizacijo;

21.    v zvezi s tem opozarja, da bi glede na veliko število meril v nekaterih nacionalnih in regionalnih sistemih poenostavitev sedanjih standardov pripomogla k jasnim in enostavnim informacijam za stranko, pa tudi k večji preglednosti v zvezi s turistično nastanitvijo;

22.    poziva evropski gostinsko-hotelirski sektor, naj:

– nadaljuje s primerjavo ključnih vidikov različnih sistemov kategorizacije in si prizadeva za njihovo zbližanje, seveda brez poseganja v obstoječe sisteme, saj bi to škodovalo potrošnikom in industriji;

– si prizadeva za lažje razumevanje pomena „zvezdic“ v različnih državah članicah Evropske unije;

– redno obvešča institucije Skupnosti o doseženem napredku;

23.    poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, naj vsakič, ko v okviru ustreznih javnih/zasebnih partnerstev sodelujejo pri sistemih kategorizacije, s primerjanjem obstoječih sistemov kategorizacije podprejo napore evropskega gostinsko-hotelirskega sektorja, tako glede preglednosti kot zbliževanja teh sistemov;

24.    se zaveda, da bi bilo na evropski ravni zelo težko doseči skupno kategorizacijo, saj prvič, obstajajo zelo različni tipi hotelov in različne možnosti turistične nastanitve, na katere vplivajo lokalni pogoji, kultura in čustveno dojemanje, ter so, drugič, aktualni načrti klasifikacije zelo različno zasnovani;

25.    vseeno meni, da bi lahko posebne smernice, ki bi temeljile na skupnih in enotnih merilih za vso Evropsko unijo, upoštevale tako interese potrošnika kot okoljevarstvene zahteve in lokalne značilnosti;

26.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju s hotelsko industrijo, gostinstvom (npr. združenjem hotelov, restavracij in podobnih ustanov v Evropi HOTREC) in evropskimi organizacijami za varstvo potrošnikov pripravi metodologijo za minimalne standarde varnosti in kakovosti nastanitvenih storitev; poudarja, da bi takšna metodologija lahko vključevala uvedbo znaka ES za nastanitev na osnovi vseevropskih skupnih meril, ki bi potrošnikom zagotavljala minimalno raven kakovosti v kateri koli državi EU, ki jo obiščejo;

Sistemi upravljanja kakovosti

27.    poziva predstavnike gostinsko-hotelirskega sektorja, naj nadaljujejo zastavljeno delo za oblikovanje evropskega okvira za sisteme upravljanja kakovosti in redno obveščajo institucije Skupnosti o doseženem napredku;

28.    spodbuja zainteresirane strani v evropskem gostinstvu in hotelirstvu, da tudi v prihodnje razvijajo evropske standarde, med drugim za lažje informiranje prejemnikov in kakovostnejše storitve; Evropsko komisijo in države članice poziva, naj po potrebi podprejo njihovo prizadevanje;

29.    poziva lokalne, regionalne in nacionalne oblasti, naj vsakič, ko v okviru ustreznih javnih/zasebnih partnerstev sodelujejo pri sistemih kakovosti, podprejo zastavljeno delo evropskega gostinsko-hotelirskega sektorja za oblikovanje evropskega okvirja za sisteme vodenja kakovosti;

30.    pozdravlja dejstvo, da število oznak za varovanje okolja narašča, vendar meni, da vedno več oznak na lokalni ravni lahko turiste zmede in slabo vpliva na preglednost; zato se zavzema za boljšo informiranost turistov in združitev sedanjih oznak, da bodo lažje razpoznavne na mednarodni ravni;

31.    z zadovoljstvom ugotavlja, da so oznake za varovanje okolja vse številnejše;

32.    poziva Komisijo, naj v sodelovanju z združenjem gostinske industrije HOTREC promovira oznake različnih tipov turistične nastanitve, ki jih podeljujejo v različnih državah članicah, in spodbuja modele kakovosti, ki so se drugje izkazali kot učinkoviti (na primer Qualmark na Novi Zelandiji), da se na ta način poveča prepoznavnost;

33.    poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani, naj s predstavitvami najboljše prakse, njenim prenašanjem in spodbudami vodilnim v industriji prispevajo k še boljšim trajnostnim oznakam, podeljenim na podlagi okoljskih in družbenih meril;

34.    poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo ekoloških oznak za turistične objekte, območja in storitve;

Varstvo potrošnikov

35.    se zaveda dejstva, da si vedno več turistov rezervira potovanje (prevoz, nastanitev itd.) neposredno prek elektronskih sredstev in se izogiba posrednikom – organizatorjem potovanj in potovalnim posrednikom – katerih tržni delež se zmanjšuje (z 98 % leta 1997 na 60 % leta 2007), čeprav zanje še vedno veljajo predpisi, kot je na primer Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih[4]; poudarja, da je treba to anomalijo popraviti in v direktivo 90/314/EGS vključiti vse spletne strani, ki ponujajo več kot eno storitev, na primer storitve nizkocenovnih letalskih prevoznikov in drugih akterjev na tem trgu;

36.    Parlament zato pozdravlja nedavni posvetovalni dokument Komisije z dne 26. julija 2007 o reviziji direktive 90/314/EGS, ki obravnava vprašanja različnih predpisov, ki veljajo za tradicionalne organizatorje potovanj in ponudnike dinamičnih paketov prek interneta;

37.    poudarja vedno večjo vlogo novih tehnologij v turističnem sektorju, zlasti za trženje turističnih proizvodov, pa tudi za uveljavitev in razvoj kulturnih dobrin in prireditev;

38.    meni, da hiter razvoj uporabe informacijskih tehnologij za turistične storitve zahteva pripravo predpisov za varstvo potrošnika in osebnih podatkov pri elektronskih rezervacijah, za kar bi morda morala Komisija najprej izvesti predhodno analizo tega trga; meni, da bi morali ti predpisi zaščititi pravice internetnih uporabnikov in njihove osebne podatke, morali pa bi tudi zagotoviti, da potrošnik prejme resnične – in ne varljive – najnovejše in nedvoumne informacije; zaradi tega v interesu varstva potrošnikov priporoča podeljevanje certifikatov kakovosti spletnim stranem, ki ponujajo informacije in elektronske turistične storitve (rezervacije in plačila);

39.    poudarja pozitivno vlogo organizacij, ki so dejavne na področju socialnega turizma, in meni, da bi bilo treba njihovo dejavnost spodbujati in podpirati;

40.    pozdravlja predlog Komisije z dne 7. junija 2007 o Direktivi Evropskega parlamenta in sveta o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave (KOM(2007)0303), s katerim se bo sedanji regulativni okvir razširil na nove dolgoročne počitniške proizvode, ki so se v zadnjih letih pojavili na trgu, in na določene transakcije, povezane s časovnim zakupom, kot sta nadaljnja prodaja in zamenjava; meni, da se bo s predlogom povečala zaščita potrošnikov v turističnem sektorju in ustvarili enaki pogoji za zaščito poštene industrije časovnega zakupa pred nelojalno konkurenco;

41.    obžaluje, da ni posebnega pravnega instrumenta, ki bi obravnaval varnost storitev, kar bi bilo ključnega pomena v turističnem sektorju, ter poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo možnost reševanja tega vprašanja in s tem odgovorijo na zaskrbljenost več poslancev Evropskega parlamenta,

42.    poziva Komisijo, naj izvede evropsko promocijsko kampanjo o varnosti v cestnem prometu, s katero bi opozorili na nove skupne nadzorne ukrepe in tako turiste obvestili o razlikah v predpisih, veljavnih v državi članici, ki ni država njihovega stalnega prebivališča;

43.    poziva Komisijo, naj poenostavi postopke za analizo tveganj in kritičnih kontrolnih točk (HACCP) in upošteva potrebe malih in zlasti mikro podjetij;

Zdravstveni turizem

44.    poudarja, da je treba za promocijo zdravstvenega turizma uporabiti vse razpoložljive programe Skupnosti, vključno z drugim programom ukrepov Skupnosti na področju zdravja;

45.    poudarja, da je treba zavarovalnicam omogočiti večjo vlogo pri podpiranju zdravstvenega turizma; poleg tega poudarja, da je treba zavarovalnice podpreti pri njihovem iskanju rešitev za čezmejno sodelovanje pri financiranju zdravstvenega turizma;

46.    meni, da je zaradi manjšega zanimanja za zdravstveni turizem treba sprejeti posebno direktivo Skupnosti, s katero bi posebno mesto namenili pomenu in uporabi termalnih vrelcev in splošneje vlogi zdravstvenega turizma in termalnega zdravljenja kot dela turističnih zmogljivosti v državah članicah, ki presega zgolj vidik zdravja, socialne varnosti in zavarovalnic; na ta način bi lahko sprostili ustrezne finančne vire, ki bi temu strateško pomembnemu sektorju v gospodarstvu držav članic dali nov razvojni zagon in posledično nova, številna neposredna in posredna delovna mesta;

Dostopen turizem

47.    pozdravlja pobude, da se na evropski ravni uskladijo informacije o dostopnem turizmu, ki bi turistom z omejeno mobilnostjo in njihovim družinam omogočile, da poiščejo informacije o dostopnosti turističnih destinacij; poziva vse države članice, ponudnike turističnih storitev ter nacionalne in lokalne turistične organizacije, da se pridružijo tem pobudam in/ali jih podprejo;

48.    obenem poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, če bi bilo glede na nesrečne dogodke, ki so jih sprožili evropski turisti v evropskih turističnih destinacijah, izvedljivo pripraviti listino o pravicah in dolžnostih evropskih turistov in evropski kodeks za turistična podjetja;

49.    poziva Komisijo in države članice, da uvedejo posebno oznako ES „dostop za vse“, ki bi jamčila osnovno dostopnost objektov za turiste z omejeno mobilnostjo in bi zajemala ponudbo od nastanitve, restavracij, objektov za prosti čas in naravnih spomenikov, do dvoran, spomenikov, muzejev itd.;

50.    nadalje poudarja potrebo po varstvu, ohranjanju in obnovi evropske kulturne dediščine ter poziva k strožjemu upravljanju teh lokacij in strožjim pogojem za njihov obisk; zavzema se tudi za še dodatno prizadevanje, da te lokacije postanejo dostopnejše za invalidne osebe, ki se v vedno večjem številu udeležujejo turističnih potovanj;

51.    poziva Komisijo, da na podlagi že opravljenega dela, izkušenj in najboljših praks na nacionalni in lokalni ravni pripravi ter ob upoštevanju dosežkov s prometnega področja na ravni EU pripravi sporočilo z akcijskim načrtom o spodbujanju takšne oznake;

52.    meni, da je dostopnost turističnih destinacij odvisna tudi od obstoječih ali razpoložljivih prevoznih storitev, zato poziva Komisijo, naj za oblikovanje nove evropske turistične politike in razvoj evropske prometne politike ustrezno upošteva ovire, ki vplivajo na dostopnost regij s posebnimi naravnimi in geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije, otoške in gorske regije ter redko poseljene najsevernejše regije;

Trajnosten turizem v družbenem, gospodarskem in okoljskem vidiku

53.    opozarja na potrebo po novi turistični politiki, ki bo zagotovila trajnost evropskega turizma v gospodarskem, družbenem, ozemeljskem in kulturnem smislu; v skladu s tem odobrava posebne korake Komisije za spodbujanje gospodarske in družbene trajnosti evropskega turizma ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo Agende 21 za evropski turizem, katere predlog, načrtovan za letos, pričakuje z zanimanjem;

54.    pozdravlja dejstvo, da Komisija v zgoraj omenjenem sporočilu izrecno poziva k promociji trajnostnega turizma, ter poudarja, da je družbena, gospodarska in okoljska trajnost temeljni pogoj za razvoj in ohranjanje turistične dejavnosti;

55.    vztraja, da je treba podpreti in promovirati bolj trajnostne in družbeno odgovornejše prakse v turistični industriji, pa tudi oceniti njihovo učinkovitost, ker bo to omogočilo, da se bo v prenovljeni lizbonski strategiji turizmu namenilo več pozornosti;

56.    pozdravlja pobudo Komisije, katere rezultat je predlog Evropske agende 21 za turizem, ki naj bi predstavljala podlago za turistično politiko; poziva Komisijo, naj za države članice pripravi vodič za boljšo politično koordinacijo pri razvoju turizma na državni, regionalni in lokalni ravni ter podkrepi trajnost turistične dejavnosti;

57.    poudarja, da mora zaradi ogroženosti okolja, posebno z emisijami ogljikovega dioksida, pri oblikovanju okoljske politike z izobraževanjem turistov o okoljevarstvenih vprašanjih sodelovati tudi turistična industrija;

58.    glede na to, da je turizem z vedno večjim številom potovanj delno odgovoren za škodo, povzročeno okolju, bi morali predstavniki turističnega sektorja sodelovati pri okoljevarstvenih dejavnostih in njihovem načrtovanju;

Pravice potnikov

59.    meni, da na ravni EU obstajajo številna pravila glede pravic potnikov v zračnem prometu, ki omogočajo večjo dostopnost in ponujajo pravično nadomestilo v primeru zamude in odpovedi, pa tudi v primeru nesreče;

60.    poudarja, da si Parlament zdaj prizadeva za številne dodatne določbe, ki bi povečale podobne pravice železniških in ladijskih potnikov, kar bi pripomoglo k usklajenemu sistemu na ravni EU;

61.    poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za obveščenost potnikov in zlasti za pravilno izvajanje pravic potnikov, še posebej potnikov v zračnem prevozu; poziva še, da države članice zagotovijo lahko dostopne arbitražne mehanizme za primere, v katerih organizator, ki ne izpolni obveznosti, ne plača odškodnine;

62.    poziva Komisijo, da razmisli o tem, kako bi lahko na ravni EU zaščitili potnike, ki trpijo posledice zaradi neizpolnjevanja obveznosti čarterskega operaterja, posrednikov ali rednih letalskih prevoznikov kot posledice njihovega stečaja ali namerne zlorabe; predlaga, da se na podlagi jasnih meril, ki jih Komisija opredeli po posvetovanju s prevozniki in/ali turističnimi podjetji ter organizacijami za varstvo potrošnikov, za celotno Unijo pripravi črna lista takšnih operaterjev;

Promocija evropskih turističnih destinacij

63.    pozdravlja dejstvo, da je bil s finančno pomočjo Komisije vzpostavljen evropski portal turističnih destinacij; poziva Komisijo, naj še naprej pomaga pri promociji Evrope kot turistične destinacije ali zbirke privlačnih turističnih destinacij, na primer z uvedbo in reklamiranjem posebne znamke o Evropi ter dogovori in kanali za zbiranje informacij o evropskih turističnih destinacijah in njihovo posredovanje turističnim delavcem izven Evrope;

64.    pozdravlja izvedbo izbora za letno „evropsko destinacijo odličnosti“, kot je predlagano v prej omenjeni resoluciji z dne 8. septembra 2005; meni, da so takšne pobude koristne, saj se z njimi veča prepoznavnost evropskih destinacij, njihove raznolikosti in bogastva; poudarja, da bi morala EU vsakič, ko se za to ponudi priložnost, promovirati manj znane destinacije, zlasti v novih državah članicah;

65.    glede na potrebo po zaščiti kakovostnega turizma v priljubljenih evropskih turističnih destinacijah, se zavzema, da se ta program uporabi za razvoj odgovornega in trajnostnega turizma v vseh turističnih regijah EU;

66.    poziva Komisijo in države članice, da izboljšajo čezmejno infrastrukturo, vključno z rekreacijskimi (celinskimi) plovnimi potmi, saj je tovrstna infrastruktura ključnega pomena za evropski turistični sektor;

67.    poziva Komisijo, naj odločneje promovira evropsko prometno in industrijsko dediščino;

68.    zato podpira pobude za večjo prepoznavnost evropske kulturne dediščine, kot so na primer evropske kulturne poti Sveta Evrope, in vztraja, da je treba poskrbeti za njihovo večjo prepoznavnost; v ta namen predlaga, da se podpre nastanek zaščitnega znaka evropske dediščine, s katerim bi poudarili evropsko razsežnost znamenitosti in spomenikov v Evropski uniji;

69.    poudarja, da je treba nujno zaščititi tradicionalno kulturo, predvsem ogroženo ljudsko umetnost, obrt, poklice in znanje, ki so bistvena za ohranitev nacionalne identitete in turistične privlačnosti podeželja;

70.    poziva Komisijo, naj promovira evropske destinacije v državah, kjer vrhunec sezone sovpada z evropsko nizko sezono, in da preuči možnost sklenitve sporazumov s temi tretjimi državami (npr. memorandumov o soglasju) kot načina za razvoj turističnih tokov z optimalno sezonsko porazdelitvijo;

71.    poziva Komisijo, naj poudari kulturno razsežnost evropskega turizma in promovira evropske spomenike s seznama svetovne dediščine UNESCO kot dokaze evropske kulture;

72.    poziva Komisijo, naj kot primer okolju prijazne mobilnosti v turističnem sektorju in kot simbol ponovne združitve Evrope promovira čezmejno spominsko kolesarsko pot vzdolž nekdanje železne zavese;

Razvoj turizma

73.    poziva Komisijo, države članice, regije, lokalne oblasti in turistično industrijo, da uskladijo politike z neposrednim ali posrednim vplivom na turizem, med seboj tesneje sodelujejo, za razvoj evropskega turizma bolje uporabijo razpoložljive evropske finančne instrumente za obdobje 2007–2013, se osredotočijo na konkurenčnost turistične industrije in turističnih destinacij, razvijajo turistična podjetja, storitve, zmogljivosti, nova delovna mesta, mobilnost in poklicno usposabljanje v turističnem sektorju, gospodarsko diverzifikacijo in razvoj evropskih regij, zlasti tistih z omejenimi možnostmi;

74.    poziva Komisijo, naj sestavi poročilo o tem, kako programi in predlogi v okviru politik Skupnosti lahko vplivajo na turistično industrijo;

75.    vabi zainteresirane strani, da promovirajo turistične destinacije v državah pristopnicah, vendar vztraja, da mora biti vsako financiranje EU v zvezi s turizmom pogojeno s promocijo standardov visoke kakovosti za turistične storitve;

76.    se zaveda prednosti počitnic z avtobusnim prevozom za turiste z nižjimi dohodki in za razvoj turizma v regijah, kjer ni regionalnih letališč ali železnice; opozarja na poseben položaj majhnih in srednje velikih avtobusnih podjetij glede na Uredbo (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom[5], zlasti za krožna potovanja; poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje in preuči možnost preložitve počitka na čas po končanem krožnem potovanju (ki ne presega 12 dni);

77.    poudarja, da bi morala biti mala in srednje velika podjetja bolj vključena v turistično podjetniške dejavnosti in da bi se morala poiskati možnost za poenostavitev postopkov za pridobivanje finančne podpore; nadalje poudarja, da bi morala biti EU pokroviteljica posebnega usposablja in tečajev za prikaz najboljše prakse po regijah še zlasti držav, ki so se Uniji pridružile po letu 2004;

78.    predlaga, da Komisija preuči možnosti za uvedbo posebne vozovnice za mlade Evropejce, štipendiste programov Erasmus, Leonardo in Comenius ali prostovoljce evropske civilne službe v EU, da bi jim olajšali potovanja in seznanjanje z državo gostiteljico;

79.    poudarja, da je treba te možnosti razvijati in promovirati, saj je program Leonardo da Vinci v turističnem sektorju številnih držav edini te vrste; je prepričan, da bi to bistveno pripomoglo k boljšemu izobraževalnemu programu; meni, da je poleg izvajanja programa treba opraviti tudi pregled doseženih rezultatov;

Razno

80.    glede na napovedane obsežne spremembe v demografski strukturi EU ponovno opozarja na potrebo po izvajanju evropskega programa za izvensezonski upokojenski turizem, ki bi izboljšal kakovost življenja naših starejših občanov, ustvaril delovna mesta ter povečal povpraševanje in rast evropskega gospodarstva; program bi lahko poimenovali „Odisej“;

81.    poziva Komisijo, naj naroči celostno presojo vplivov v zvezi s časovno in regionalno razporeditvijo počitnic v Evropi;

82.    poudarja, da mora Skupnost podpirati države članice, v katerih so turistično industrijo prizadele naravne nesreče;

83.    poudarja, da ima večjezičnost pomembno vlogo v turistični politiki, in se zavzema za to, da bi bile informacije o obisku znamenitosti pripravljene v čim večjem številu jezikov Evropske unije;

o

o o

84.    naroči predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL C 193 E, 17. 8. 2006, str. 325.
• [2]  UL L 405, 30. 12. 2006, str. 1.
• [3] ¹ UL L 291, 6. 12. 1995, str. 32.
• [4]  UL L 158, 23. 6. 1990, str. 59.
• [5]  UL L 102, 11. 4. 2006, str. 1.

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (29.3.2007)

za Odbor za promet in turizem

o obnovljeni turistični politiki EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem
(2006/2129(INI))

Pripravljavka mnenja: Marie-Hélène Descamps

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za promet in turizem, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da ima turizem izreden pomen na vse države članice in da bistveno prispeva k gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest, še posebej za mlade;

2.  poudarja, da mora turizem, če naj bo trajnosten, omogočiti boljše življenjske razmere lokalnega prebivalstva, zaščito okolja in podporo lokalnemu gospodarstvu (podpiranje lokalnih proizvodov, regionalne kulturne dediščine itd.);

3.  ugotavlja, da turizem spodbuja mobilnost, evropsko povezovanje, dialog med narodi in poznavanje njihovih kultur ter tako prispeva k razvoju zavesti o evropskem državljanstvu, še posebej med mladimi;

4.  meni, da je treba Evropsko unijo promovirati kot prvovrsten kraj potovanja, da bi dejavnosti in konkurenčnost njenega turističnega sektorja okrepili na svetovni ravni;

5.  vabi države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj zato povečajo privlačnost svoje turistične ponudbe z razvojem kulturnega turizma in naj preučijo nove oblike turizma, kot so podeželski turizem, kmečki turizem, vinska in gastronomska turistična ponudba, verski turizem in zgodovinske znamenitosti, rekreacijski turizem in turizem, povezan z učenjem tujih jezikov, ter naj se prilagodijo potrebam novih tipov turistov, pri čemer je pomembno, da mora biti evropski turizem uspešen v vseh letnih časih;

6.  poudarja, da mora Skupnost podpirati države članice, v katerih so turistično industrijo prizadele naravne nesreče;

7.  pozdravlja vse pobude za zbližanje evropskih državljanov, na primer evropska omrežja za družbeni, podeželski in kulturni turizem, ter poziva, naj se tovrstne pobude bolj vrednotijo v medijih;

8.  spodbuja pobude za večje vrednotenje evropske kulturne dediščine, kot je na primer projekt evropskih kulturnih poti Sveta Evrope, in za njeno večjo prepoznavnost; v ta namen predlaga spodbujanje oblikovanja zaščitnega znaka evropske dediščine, s katerim bi poudarili evropsko razsežnost znamenitosti in spomenikov v Evropski uniji;

9.  priznava pomen, ki ga imajo za turizem programi Skupnosti, kot so na primer projekt evropska prestolnica kulture in kulturne prireditve vseh vrst, med drugim glasbeni, gledališki in folklorni festivali, ki prispevajo k krepitvi identitete narodov;

10. predlaga oblikovanje skupnega seznama spomenikov in znamenitosti z zaščitnim znakom evropske dediščine, dostopnega prek vseh sredstev obveščanja;

11. poudarja, da je treba za ohranjanje nacionalne identitete, lokalnih vezi in turistične privlačnosti podeželja nujno zaščititi tradicionalno kulturo in še zlasti ljudsko in umetniško obrt ter poklice in znanja, ki izginjajo;

12. vztrajno poudarja, da je treba evropsko kulturno dediščino zaščititi, ohraniti in restavrirati, ter poziva k bolj vestnemu upravljanju z znamenitostmi in njihovim obiskom in k večjim naporom, da se izboljša dostop za invalidne osebe, ki se turističnih potovanj vse bolj udeležujejo;

13. ocenjuje, da moramo hkrati zaščititi kulturno dediščino in njeno naravno okolje in okolico;

14. spodbuja države članice ter lokalne in regionalne oblasti, naj se usmerijo k trajnostnemu in kakovostnemu turizmu;

15. zato spodbuja izmenjavo in razširjanje dobrih praks na področju usposabljanja strokovnjakov ter predlaga uskladitev sistemov kategorizacije hotelov;

16. poudarja naraščajočo vlogo, ki jo v turističnem sektorju igrajo nove tehnologije, še posebej pri trženju turistične ponudbe in uveljavljanju zlasti turističnih izdelkov in prireditev;

17. v zvezi s tem pozdravlja oblikovanje portala Komisije visiteurope.com, ki bo prispeval k promociji evropskih turističnih destinacij in države članice spodbujal, da bodo oblikovale seznam svoje kulturne dediščine in ga objavile na internetu;

18. meni, da je treba za spodbujanje evropskih državljanov k mobilnosti omogočati njihovo medsebojno komuniciranje, zato pozdravlja predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o znižanju cen za mednarodno gostovanje znotraj Skupnosti;

19. predlaga, da bi turističnim akterjem omogočili lažji dostop do podatkov o razpoložljivih evropskih finančnih instrumentih, kot so na primer strukturni skladi, in o načinih njihove uporabe;

20. poudarja, da je treba izboljšati in okrepiti usklajevanje med državami članicami na področju poklicne dejavnosti vodičev, ki bivajo v državi članici, ki ni njihova matična država;

21. poziva države članice, naj priznajo čedalje večjo vlogo nacionalnih in mednarodnih športnih prireditev v turističnem sektorju in razvijajo športni turizem, pri čemer naj upoštevajo tudi njegov pomen za ohranjanje zdravja;

22. poudarja, da ima večjezičnost pomembno vlogo v turistični politiki, in spodbuja širjenje informacij o obisku znamenitosti v čim večjem številu jezikov Evropske unije.

POSTOPEK

Naslov	Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem]
Št. Postopka	2006/2129(INI)
Pristojni odbor	TRAN
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	CULT 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Marie-Hélène Descamps 18.12.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	29.1.2007	27.2.2007
Datum sprejetja	22.3.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		28 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Badia I Cutchet, Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Viorica-Pompilia-Georgeta Moisuc, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Bernat Joan i Marí, Sándor Kónya-Hamar, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Pál Schmitt, Gheorghe Vergil Şerbu, Nikolaos Sifunakis, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Giusto Catania, Michael Cramer, Mario Mauro, Nina Škottová
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (3.7.2007)

za Odbor za promet in turizem

Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem
(2006/2129(INI))

Pripravljavec mnenja: Stavros Arnaoutakis

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–    ob upoštevanju določb o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013,

–    ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 6. oktobra 2006 o strateških smernicah Skupnosti o koheziji 2007–2013,

A.  ker je v uredbi ESRR za programsko obdobje 2007–2013 zlasti poudarjena bistvena vloga, ki jo ima turizem pri trajnostnem ter celostnem regionalnem in lokalnem razvoju,

B.   ker ima turizem vpliv v različnih sektorjih ter zajema širok obseg storitev in različnih poklicev in ker turistični sektor zajema predvsem družinska podjetja ter mala in srednje velika podjetja,

1.   opozarja na potencial, ki ga ima turistični sektor za rast in zaposlovanje, saj vpliva na ekonomsko, socialno in ozemeljsko kohezijo vseh držav članic, za nekatera območja (še posebej podeželje in območja v gospodarskem zatonu ter najbolj oddaljene regije, otoke in obalne regije, zlasti tiste, ki so odvisne od ribolova) pa predstavlja glavni vir prihodka in neposredno vpliva na rast drugih sektorjev; poudarja, da turistični sektor prispeva h gospodarskemu razvoju teh območij, da bi te dosegle povprečno razvojno raven Skupnosti;

2.   pozdravlja, da Komisija v svojem sporočilu priznava potrebo po oblikovanju Evropske agende 21 za turizem, in izrecno zahteva spodbujanje trajnosti v turizmu; poudarja, da sta trajnost in boljše usklajevanje politike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni osnovna pogoja za uspešen razvoj turističnih dejavnosti, da se tako izogne njihovem prekomernem kopičenju;

3.   je trdno prepričan, da je naravna, zgodovinska in kulturna dediščina, povezana z ohranjanjem okolja, bistvena za krepitev konkurenčne prednosti Evrope na področju turizma, hkrati pa zagotavlja trajnosten razvoj evropskih regij, mest, podeželja in obalnih območij;

4.   meni, da mora Komisija skupaj z državami članicami in regijami spodbujati in finančno podpirati nove oblike turizma (na primer ekološki, kmečki , socialni in zdravstveni turizem), ki lahko ustvarjajo nova delovna mesta, izravnajo sezonske učinke in spodbujajo gospodarsko rast ob ohranjanju naravnih virov in kulturne dediščine regij; meni, da je treba izpopolniti infrastrukturo in storitve, potrebne za določene oblike turizma, pri čemer je treba zagotoviti ustrezne in trajnostne prometne povezave ter visokokakovostne regionalne izdelke vključiti v razvoj in trženje turističnih izdelkov in storitev;

5.   verjame, da sta potrjevanje kakovosti izdelkov in storitev, kot je na primer enotni sistem razvrščanja namestitvenih zmogljivosti in najvišja možna stopnja uskladitve poklicnih profilov, ter razvejanost ponudbe izdelkov in storitev prednostna pogoja za širitev sektorja; v zvezi s tem poudarja pomembnost človeškega kapitala in strokovnosti pri vseh oblikah turizma ter še posebej tam, kjer je potrebno zdravniško znanje in nega; odločno spodbuja države članice in regije k izkoriščanju možnosti poklicnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki jih ponuja Evropski socialni sklad ter drugi instrumenti EU in nacionalni instrumenti;

6.   meni, da je uspeh nove turistične politike EU odvisen od tega, kako jo bodo sprejele zainteresirane strani na vseh ravneh in kako dejavno bodo pri njej sodelovale, ter od njihove uspešnosti pri spodbujanju trajnostnega razvoja in aktivnega sodelovanja pri oblikovanju učinkovitih tematskih mrež; poziva Komisijo, države članice in regije, da spodbujajo ter podpirajo oblikovanje omrežij in partnerstev, ki bodo pripomogli k izmenjavi izkušenj ter najboljših praks na področju turizma. Na ta način bi se bilo možno učiti na napakah iz preteklosti in se izogniti napačnim korakom v prihodnje, raziskati nova polja sodelovanja, kot so partnerstva, in preučiti možnost, da bi na podlagi obstoječih pobud in programov Skupnosti oblikovali posebno omrežje usposabljanja za delovna mesta v turizmu, ki bi bilo povezano s trgom dela in omrežjem znanja za trajnostni turizem ob posebnem upoštevanju pobud iz lokalne agende 21;

7.   poudarja vlogo malih in srednje velikih podjetij (zlasti podjetij, ki so gospodarsko dejavna v turizmu, ponujajo nove turistične izdelke ali razvijajo gospodarske dejavnosti na podlagi novih oblik ali področij turizma) za ekonomski razvoj turističnega sektorja; opozarja na njihovo potrebo po boljšem dostopu do podatkov, kako lahko izkoristijo razpoložljive evropske finančne instrumente (kot so sedmi okvirni program, programi IST, programi skladov Skupnosti, pobuda JEREMIE);

8.   poudarja pomen javno-zasebnih partnerstev kot instrumenta financiranja za razvoj turističnega sektorja; poziva Komisijo in države članice, da jasneje opredelijo zakonski okvir Skupnosti za javno-zasebna partnerstva; spodbuja regionalne in lokalne organe, da podprejo izdelavo tistih projektov, ki se na lokalni ter regionalni ravni financirajo z javnimi in zasebnimi sredstvi, in poziva k temu, da se več pozornosti nameni trženju in oglaševanju posameznih turističnih izdelkov;

9.   poudarja potrebo po boljši ozaveščenosti o pomenu, ki ga ima turizem za gospodarstvo in regionalni razvoj; poziva države članice, da v celoti izvajajo satelitske račune za turizem in vsako leto posodabljajo statistiko, da se zagotovi razpoložljivost pravočasnih in ustreznih podatkov za podporo popolnega in dobrega vključevanja turizma v gospodarsko politiko in politiko zaposlovanja;

10  meni, da zahteva razvoj novega, celovitega in konkurenčnega turističnega okvira ter turistične politike celosten pristop in učinkovito usklajevanje lokalnih, regionalnih, nacionalnih ukrepov in ukrepov Skupnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na turizem, in sicer ob upoštevanju načela subsidiarnosti; poziva države članice, da izboljšajo infrastrukture, omogočijo dostop do finančnih sredstev ter prispevajo k zakonodajnemu in davčnemu usklajevanju na evropski ravni kot načinu za doseganje stabilnega upravljanja sektorja na svetovni ravni;

11. ponovno poziva Komisijo, da oblikuje predloge o vključitvi gostinskih obratov in mogočih drugih turističnih storitev, ki jih ti ukrepi še ne zajemajo, na seznam dejavnosti, ki bi dolgoročno lahko imele koristi od uporabe znižanega davka na dodano vrednost, o spodbujanju trajnostnega zaposlovanja na teh področjih, posodobitvi teh poklicev in izboljšanju položaja evropskega turizma v primerjavi z mednarodno konkurenco;

12. opozarja, da imajo vsi ljudje pravico do počitka in prostega časa, kot to določa Splošna deklaracija o človekovih pravicah, in poudarja potrebo po ustreznih korakih in boljših sredstvih promoviranja in razširjanja, da bi vsem skupinam državljanov (še posebej družinam, starejšim in invalidnim) prek izboljšane infrastrukture, nastavitvenih zmogljivosti in širšega dostopa zagotovili možnost uveljavljanja te pravice. Zato poziva države članice in regionalne ter lokalne oblasti, da pri koriščenju strukturnih skladov EU spoštujejo zahtevo o dostopu za invalidne osebe;

13. pozdravlja dejstvo, da je EU 6. julija 2006 ratificirala Protokol o izvajanju Alpske konvencije, katerega cilj je s posebnimi ukrepi in priporočili prispevati k trajnostnemu razvoju alpskega prostora ter okolju prijaznemu turizmu, ki spoštuje interese prebivalcev in turistov; meni, da bi ta protokol lahko služil kot vzorec za druge regije;

14. meni, da je trajnostni razvoj turizma odvisen od ozemeljskih strategij, oblikovanih na podlagi močnih partnerstev, ki vključujejo javne organe in organizirano civilno družbo; pozdravlja poziv Evropske komisije k vzpostavitvi dialoga in sodelovanja med partnerji; priporoča Evropski komisiji, da pri spodbujanju turističnih projektov pozornost nameni zlasti vključevanju partnerjev.

POSTOPEK

Naslov	Obnovljena turistična politika EU: Na poti k močnejšemu partnerstvu za evropski turizem
Št. Postopka	2006/2129(INI)
Pristojni odbor	TRAN
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	REGI 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Stavros Arnaoutakis 11.7.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	2.5.2007
Datum sprejetja	26.6.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alfonso Andria, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Jana Bobošíková, Bernadette Bourzai, Wolfgang Bulfon, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Marian Harkin, Filiz Hyusmenova, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Mario Mantovani, Yiannakis Matsis, Miroslav Mikolášik, Lambert van Nistelrooij, Maria Petre, Markus Pieper, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Margie Sudre, Andrzej Jan Szejna, Kyriacos Triantaphyllides, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Ovidiu Victor Ganţ, Zita Pleštinská, Toomas Savi, László Surján, Nikolaos Vakalis
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	09.10.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	33 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Paolo Costa, Luis de Grandes Pascual, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Mathieu Grosch, Jaromír Kohlíček, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Sepp Kusstatscher, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Robert Navarro, Luís Queiró, Reinhard Rack, Luca Romagnoli, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Georgios Toussas, Yannick Vaugrenard, Roberts Zīle.
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Aldis Kušķis, Ioan Mircea Paşcu, Leopold Józef Rutowicz.
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ovidiu Victor Ganţ. Biljana Ilieva Raeva, Olle Schmidt.