POROČILO o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2007

18.10.2007 - (2007/0000(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Liz Lynne

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2007

(2007/2104(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Predlog za skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2007 (KOM(2007)0013) ter skupnega poročila, ki ga je Svet EPSCO sprejel 22. februarja 2007,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o pregledu stanja družbene realnosti – Vmesno poročilo spomladanskem Evropskem svetu 2007 (KOM(2007)0063),

–    ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951,

–    ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki so ga sprejeli Združeni narodi leta 1966,

–    ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989,

–    ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov iz leta 1990,

–    ob upoštevanju Mednarodnega akcijskega načrta Združenih narodov o staranju iz leta 2002,

–    ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi iz leta 2005,

–    ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov iz leta 2006;

–    ob upoštevanju členov 34, 35 in 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah¹, ki opredeljujejo zlasti pravico do socialne pomoči in pomoči pri pridobitvi stanovanj, visoko raven varovanja zdravja ljudi in dostop do gospodarskih storitev splošnega pomena,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o okrepitvi socialne razsežnosti lizbonske strategije: racionalizacija odprte koordinacije na področju socialne zaščite (KOM(2003)0261),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju socialne zaščite za razvoj visokokakovostnega, dostopnega in trajnostnega zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe: podpora nacionalnim strategijam ob uporabi „odprte metode koordinacije“ (KOM(2004)0304),

–    ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami (KOM(2005)0094),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o posvetovanju v zvezi z ukrepanjem na ravni EU za spodbuditev dejavne vključitve ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela (KOM(2006)0044), in zbirnega poročila o rezultatih tega posvetovanja,

–    ob upoštevanju stališča, izraženega v šestem okoljskem akcijskem programu Evropske skupnosti 2002–2012, da je čisto in zdravo okolje pogoj za dobro počutje ljudi;

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[1] z 29. junija 2000 in resolucije Parlamenta o položaju Romov v Evropski uniji z 28. aprila 2005[2],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z 11. junija 2002 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Osnutek skupnega poročila o socialni vključenosti[3],

–    ob upoštevanju svoje resolucije s 5. junija 2003 o uporabi odprte metode koordinacije[4],

–    ob upoštevanju svoje resolucije s 24. septembra 2003 o skupnem poročilu Komisije in Sveta o ustreznih in vzdržnih pokojninah[5],

–    ob upoštevanju resolucije s 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti[6],

–    ob upoštevanju svoje resolucije s 6. septembra 2006 o izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva. Pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo[7],

–    ob upoštevanju svoje resolucije s 30. novembra 2006 o položaju invalidov v razširjeni Evropski uniji: Evropski akcijski načrt 2006–2007[8],

–    ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0400/2007),

A.  ker je bilo na zasedanju Evropske sveta v Lizboni marca 2000 sklenjeno, da je treba okrepiti socialno kohezijo in se boriti proti socialni izključenosti,

B.   ker so se države članice na zasedanju Evropskega sveta v Nici od 7 do 9. decembra 2000 zavezale, da bodo do leta 2010 dosegle znatno in merljivo zmanjšanje revščine in socialne izključenosti, ker je bil napredek pri uresničevanju tega cilja nezadosten,

C.  ker sta socialna vključenost in socialna zaščita osnovni vrednoti Evropske unije ter temeljni pravici vseh posameznikov ne glede na narodnost, starost, spol, invalidnost, spolno usmerjenost ali vero,

D.  ker je več kot 50 milijonov državljanov ali približno 16 % aktivnega prebivalstva Evropske unije invalidov in je stopnja brezposelnosti med njimi dvakrat višja kot pri neinvalidnih osebah,

E.   ker 78 milijonov evropskih državljanov še vedno živi v revščini, 8 % zaposlenih državljanov Evropski uniji trpi zaradi revščine, v več državah članicah pa se razlika med bogatimi in revnimi povečuje,

F.   ker je današnja Evropa večnarodnostna in večverska družba ter morajo države članice zagotoviti, da njihova zakonodaja izraža to raznolikost ter varuje vse posameznike pred nasiljem, diskriminacijo in nadlegovanjem,

G.  ker so vplivi neenakosti, revščine, socialne izključenosti in pomanjkanja priložnosti medsebojno povezani ter zahtevajo skladno strategijo na ravni držav članic, ki ne bo osredinjena le na prihodke in bogastvo, ampak tudi na vprašanja, kot so dostop do zaposlitve, izobraževanja, zdravstvenih storitev, informacijske družbe, kulture in prevoza, ter priložnosti prihodnjih generacij,

H.  ker sta revščina in brezposelnost povezana s slabim zdravjem in slabim dostopom do zdravstvenega varstva zaradi dejavnikov, kot so slaba prehrana, slabše življenjske razmere na prikrajšanih območjih, neustrezne bivalne razmere in stres,

I.    ker so v večini držav članic otroci bolj izpostavljeni revščini in socialni izključenosti kot odrasli,

J.    ker revščina in neenakost nesorazmerno prizadeneta ženske; ker povprečen prihodek žensk znaša le 55 prihodka moških , in ker se starejše ženske težje vključujejo na trg dela,

K.  ker revščina nesorazmerno prizadene osebe z nizko stopnjo izobrazbe ter ker bi morale Komisija in države članice predlagati skupne ukrepe za izboljšanje dostopa in pravice do vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja,

L.   ker so družbeni pojavi, kot so trgovina z ljudmi, organizirani kriminal, diskriminacija zaradi spola in prostitucija, tesno povezani,

M.  ker so stopnje brezposelnosti med invalidi, kamor spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju, starejše osebe in pripadniki narodnostnih manjšin v vsej Evropski uniji, še vedno nesprejemljivo visoke,

N.  ker si negovalci, ki so najštevilčnejša neplačana delovna sila v EU, zaslužijo priznanje svojega bistvenega prispevka k zdravstvenemu varstvu v Skupnosti,

O.  ker postajajo storitve vse bolj nedostopne najrevnejšim družbenim skupinam,

P.   ker se razlike v dohodkih v večini držav članic povečujejo,

Splošne točke

1.   poziva države članice, naj v največji možni meri izkoristijo možnosti, ki jih ponuja odprta metoda koordinacije;

2.   poziva države članice, naj izmenjujejo najboljšo prakso ter sledijo dobrim zgledom s področja socialne zaščite in socialnega vključevanja;

3.   meni, da je mogoče revščino in socialno izključenost odpraviti le z zagotavljanjem socialnih in ekonomskih pravic za vse;

4.   poudarja, da morata okrepitev socialne kohezije ter izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti postati politična prednostna naloga Evropske unije; v zvezi s tem pozdravlja prihodnji predlog Komisije, da se leto 2010 razglasi za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo in države članice, da natančno opredelijo ambiciozen cilj za zmanjšanje revščine, zlasti aktivnih prebivalcev v Evropi, in si prizadevajo za njegovo uresničitev;

5.   pozdravlja sklepe zasedanj Evropskega sveta v Bruslju 23. in 24. marca 2006 ter 8. in 9. marca 2007, da morajo države članice EU hitro in bistveno ukrepati za zmanjšanje revščine otrok, tako da se vsem otrokom zagotovi enake možnosti, ne glede na njihovo družbeno ozadje;

6.   spodbuja Komisijo, naj omogoči izmenjavo najboljše prakse med državami članicami na področju boja proti diskriminaciji na trgu dela, tudi na področju pripravniškega dela;

7.   poudarja, da je treba zaposlitev, ki zagotavlja pravično in dostojno plačo in delovne razmere, ter izobraževanje in uspešne in učinkovite sisteme socialne varnosti razumeti kot eno najučinkovitejših zaščit pred revščino in socialno izključenostjo, pri tem pa upoštevati, da ne more zagotoviti vključenosti nekaterih družbenih skupin, zlasti najbolj prikrajšanih; zato poziva Komisijo in države članice, naj učinkovito izvajajo Direktivo 78/2000/ES[9] o zaposlovanju, ki določa pravni okvir enakega obravnavanja pri zaposlovanju; pozdravlja spremljanje prenosa direktive, ki ga izvaja Komisija, in jo spodbuja, da sprejme potrebne ukrepe, kadar prenos ni uspešen; poziva Komisijo, naj v svojem poročilu, ki izhaja iz posvetovanj, začetih v poročilu o pregledu stanja družbene realnosti, obravnava vprašanja v zvezi s „kakovostjo dela“;

8.   poudarja potrebo po zagotavljanju pomoči za proizvodne sektorje, mikropodjetja, MSP, mala kmetijska podjetja, družinska kmetijska gospodarstva in socialno gospodarstvo ob upoštevanju njihovega pomena za ustvarjanje delovnih mest in blaginje;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse potrebno, da bodo vse ženske, ki delajo v drugih državah članicah, v celoti uveljavljale svoje človekove, socialne in politične pravice;

10. poudarja, da mora biti dostop do blaga in storitev pravica vsakega državljana EU, ter zato poziva Komisijo, naj predlaga posebne direktive za vsa področja, ki še niso zajeta v instrumentih, sprejetih na podlagi člena 13 Pogodbe, da se tako bori proti diskriminaciji pri dostopu do blaga in storitev, vključno z diskriminacijo na podlagi invalidnosti, starosti, vere ali prepričanja ali spolne usmeritve;

11. poudarja, da družbena odgovornost podjetij ni omejena na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, ampak med drugim zadeva tudi kakovost delovnih mest, izplačevanje pravičnih plač in spodbujanje vseživljenjskega učenja;

12. poudarja, da je treba vsem oblikam diskriminacije nameniti enako pozornost;

13. poudarja poglavitno vlogo javnih storitev pri spodbujanju socialne kohezije, ki je priznana v Pogodbi, in posledično potrebo po zagotovitvi javnih storitev, za katere so značilni visoka stopnja varnosti in dostopnosti, enako obravnavanje ter spodbujanje splošnega dostopa in pravic uporabnikov;

14. spodbuja Komisijo, naj med drugim izkoristi evropsko razsežnost za spodbujanje izmenjave najboljše prakse med državami članicami, subvencij in informativnih kampanj o prehrani in fizični dejavnosti, prilagojeni potrebam različnih ciljnih skupin, zlasti otrokom, kar je skladno s cilji, ki jih je Komisija sama določila v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279), to pa so težave, ki nesorazmerno prizadenejo zlasti prikrajšane sloje prebivalstva;

15. poziva države članice, naj učinkoviteje izvajajo veljavno zakonodajo Skupnosti na področju zaposlovanja in socialne politike, s posebnim poudarkom na zahtevah za enakost med spoloma; poziva Svet in Komisijo, naj v skupnem poročilu o zaposlovanju za obdobje 2007–2008 preučita, kako lahko Evropa omogoči pravične socialne razmere z odpravljanjem nepoštene konkurence na evropskem notranjem trgu, povezane z negotovimi delovnimi mesti;

16. obžaluje, da Komisija v sporočilu o pregledu stanja družbene realnosti daje vtis, da je več pobud socialne politike zastarelih, in v nasprotju s tem poudarja, da socialna varnost in socialna politika spodbujata produktivnosti in inovativnosti ter sta nepogrešljiv temelj uspešnega in širokega na znanju temelječega gospodarstva;

17. pozdravlja prispevek, ki sta ga varovanju evropskega javnega zdravja med drugim dala Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter evropski sistem za zgodnje obveščanje in odzivanje na grožnje javnemu zdravju pri izvajanju mednarodnih zdravstvenih predpisov;

18. poudarja, da morajo države članice in evropske institucije dati velik pomen spoštovanju veljavne zakonodaje in poziva Komisijo, naj nadzira ustrezno izvajanje zakonodaje Skupnosti, ne le glede kakovosti vode, zraka in zemlje ter zmanjšanja emisij hrupa, izvajanja direktive REACH in okrepitve nadzora nad kemičnimi proizvodi, proizvodnjo živil, ampak tudi glede zavajajočega oglaševanja in reklamiranja živilskih proizvodov za otroke in odrasle;

19. poudarja, da je treba z izobraževanjem, vseživljenjskim učenjem in usposabljanjem, tudi poklicnim, pripraviti ljudi in organizacije, da se prilagodijo spremembam na trgu dela in izzivom globalizacije;

20. poudarja, da je treba zaradi izginjanja tradicionalnih industrijskih delovnih mest sprejeti sklop dodatnih ukrepov, ki vključujejo zlasti podporo za razvoj novih industrij, podporo za MSP ter razvoj socialnega gospodarstva;

21. poziva Svet in Komisijo, naj poudarita pristop, pri katerem imajo koristi vse strani in v skladu s katerim obstoječe pravice delavcev dopolnjujejo in razširjajo nove pravice, kot sta pravica dostopa do usposabljanja in vseživljenjskega učenja ter pravica do usklajevanja delovnega in družinskega življenja;

22. nujno poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s katero bodo pomagale staršem ostati na trgu dela oziroma lažje ponovno vstopiti nanj;

23. nujno poziva Komisijo in države članice, naj največjo prednost namenijo socialnemu vključevanju žensk in pravicam žensk, in sicer s spremembami v ustreznih politikah, vključno s politiko porazdelitve plač;

Socialna vključenost

24. meni, da je treba prizadevanje za odpravo revščine in socialne izključenosti ohraniti in razširiti, da se tako izboljša položaj ljudi, ki so najbolj izpostavljeni revščini in izključenosti;

25.  poziva Komisijo, da dodatno okrepi vključevanje vprašanj enakosti in invalidnosti v vsa ustrezna politična področja;

26. meni, da je večja udeležba oseb, ki živijo v revščini, pri oblikovanju politik in konkretnih ukrepov za izboljšanje razmer bistvena za zagotovitev boljših rezultatov;

27. ocenjuje, da je treba posebno pozornost nameniti staršem samohranilcem in samskim starejšim ženskam, ki so izjemno ranljiva skupina in jih v primeru gospodarske krize najprej prizadene revščina;

28. priznava, da imajo posamezniki v več državah članicah varnostno mrežo, ki jim zagotavlja primeren minimalni prihodek, ter verjame, da se lahko z izmenjavo najboljše prakse spodbudijo tiste države članice, ki take varnostne mreže nimajo, da jo uvedejo;

29. priznava, da je dolžnost držav članic, v katerih je zagotovljena socialna pomoč, poskrbeti, da državljani razumejo svoje pravice in jih lahko uresničujejo;

30. poudarja, da noben upravičenec do te pomoči ne sme še naprej prejemati prihodkov, ki se v tej državi članici obravnavajo kot nižji od praga revščine;

31. poziva vse države članice, da v celoti zagotovijo enakost med spoloma v vseh državnih pokojninskih sistemih;

32. je prepričan, da je treba na ravni držav članic – kjer je to primerno skupaj s socialnimi partnerji – določiti primerno minimalno plačo, ki lahko omogoči finančno donosno delo; vendar priznava, da je v več državah članicah minimalna plača zelo nizka ali nižja od ravni, potrebne za preživetje; poleg tega zavrača trditev, v skladu s katero uvedba minimalne plače delodajalce odvrača od ustvarjanja delovnih mest; meni, da je bistveno, da delavci prejemajo dostojno plačo;

33. meni, da si morajo države članice prizadevati za prilagajanje svojih sistemov socialne varnosti, da bi pomagale zagotoviti prehod med obdobjem plačane zaposlitve ali usposabljanja ter brezposelnostjo za preprečevanje „pasti revščine“ in se na drugi strani odzvale na spreminjanje značilnosti zaposlovanja;

34. meni, da je bistveno, da države članice ljudem pomagajo pri vrnitvi na delo, tako da jim zagotavljajo osebno prilagojeno in ciljno usmerjeno pomoč ter podporo in jim tako pomagajo pri krepitvi samozavesti ter učenju novih znanj in spretnosti;

35. meni, da je bistveno, da države članice osebam, ki postanejo invalidi,         pomagajo obdržati njihova delovna mesta;

36. poziva države članice, da odpravijo večkratno diskriminacijo, ki ima resen in pogosto prezrt vpliv na socialno vključenost;

37. poudarja pomen sodelovanja med različnimi ravnmi oblasti, tj. lokalno, regionalno, nacionalno in evropsko, pri boju proti diskriminaciji;

38. verjame, da imata lahko visokokakovostno zdravstveno in socialno varstvo, ki temeljita na skupnosti ter sta po možnosti razvita v sodelovanju z uporabniki in bolniki, pomembno vlogo v boju proti revščini in socialni izključenosti;

39. ugotavlja, da obstaja močna in zapletena povezava med revščino in kriminalom; da lahko skrajna revščina in socialna izključenost vodita h kriminalnim dejanjem ter da zaporna kazen brez ustrezne rehabilitacije in izobraževanja pogosto povzroči le dodatno socialno izključenost in brezposelnost;

40. poudarja potrebo po zagotavljanju izobraževanja, usposabljanja in dela v zaporih, da bi zaporniki opravljali dejavnosti, ki jih duševno in psihološko krepijo, ter pridobili uporabno znanje ponovno vključitev na trg dela v prihodnosti;

41. ocenjuje, da morajo države članice in Evropska unija več pozornosti nameniti težavi odvisnosti od iger na srečo; ugotavlja, da so družine, v katerih je eden ali več članov patološki igralec, bolj izpostavljene tveganju znižanja življenjske ravni, socialne izključenosti in revščine, katerih žrtve so pogosto otroci; zato poziva države članice, naj prispevajo k razširjanju informacij o grožnji, ki jo predstavlja patološko igranje, njegovih simptomih in posledicah; poziva tudi Komisijo, da v svoje poročilo o pregledu stanja družbene realnosti vključi težavo patološkega igranja ter njegov vpliv na socialno izključenost in revščino;

42. poziva države članice, naj bodo pozorne na vse večjo zadolženost, ki povzroča večje tveganje revščine;

43. verjame, da je v vseh državah članicah pomanjkanje primernih in cenovno sprejemljivih stanovanj pomemben dejavnik, zaradi katerega ljudi prizadene revščina, iz katere se težko rešijo; poziva Komisijo, naj spoštuje posebne pravice držav članic pri opredelitvi in financiranju socialnih stanovanj, ki bistveno prispevajo k politikam socialnega vključevanja;

44. poziva vse države članice, da podpišejo ter ratificirajo mednarodno konvencijo o pravicah invalidov in njene izbirne protokole;

45. poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s predstavniki organizacij invalidov razvijejo nacionalne, regionalne in lokalne pobude za spodbujanje dejanskih zaposlitvenih možnosti za invalide; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov o položaju invalidov na trgu dela;

46. poziva vse države članice, naj spoštujejo obveznosti iz Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

47. poziva države članice, naj podprejo uporabo novih tehnik za sporočanje in obveščanje, ki pomembno prispevajo k zagotavljanju enakih možnosti za invalide z omogočanjem njihove vključitve v izobraževalni sistem in na trg dela, kar hkrati zmanjšuje njihovo odvisnost od tretjih oseb in povečuje njihovo samostojnost;

48. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo načrtovanje in oblikovanje inovativnih sistemov pomoči in opreme, ki omogoča dostop invalidov in starejših oseb do blaga in storitev;

49.  pozdravlja deinstitucionalizacijo invalidov, vendar ugotavlja, da to zahteva zadostno stopnjo storitev, ki temeljijo na skupnosti ter dajejo prednost samostojnemu življenju, pravici do osebne pomoči, pravici do finančne neodvisnosti in popolni udeležbi v družbi v državah članicah;

50. meni, da ostaja neopravičljivo, da se s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ali drugih strukturnih skladov gradi nova infrastruktura, ki je nedostopna invalidom in starejšim osebam;

51. poziva države članice, zlasti ob upoštevanju staranja prebivalstva, naj opredelijo in obravnavajo težave, s katerimi se srečujejo negovalci, zlasti pravico, da se svobodno odločijo, ali želijo biti negovalci in obseg nege, ki jo želijo nuditi, možnost, da združujejo prostovoljno delo s plačanim delom in zaposlitvijo, ter dostop do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin, da bi preprečili revščino, ki jo lahko povzroča delo negovalca;

52. poziva države članice, da preučijo načine priznavanja neuradnega znanja, pridobljenega pri oskrbi otrok in vzdrževanih oseb, ter opravljenega usposabljanja in izkušenj, da se omogoči vključevanje teh storitev na trg dela;

53. poziva države članice, da spodbujajo zaposlene v javnem sektorju, da si prizadevajo za ustvarjanje delovnih mest, ki bolje predstavljajo skupnosti, v prid katerih delujejo, ob upoštevanju vseh kandidatov za delovno mesto, ne glede na njihov spol, narodnost, vero, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

54. poudarja pomen dejavne udeležbe delodajalcev v boju proti diskriminaciji in pozitiven vpliv politike raznolikosti na delovno mesto;

55. ocenjuje, da je diskriminacija transeksualcev na trgu dela in na področju socialne varnosti slabo poznana težava ter poziva države članice, da se borijo tudi proti tej obliki diskriminacije; poziva Komisijo, da začne študijo o tej problematiki;

56. poudarja, da morajo države članice spodbujati razvoj ter izvajanje obsežnih lokalnih, regionalnih in nacionalnih strategij staranja;

57. poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo ustrezna sredstva za olajšanje dostopa do programov vseživljenjskega učenja kot sredstva za omejitev izključenosti starejših oseb, med drugim iz zaposlovanja, ter za podpiranje njihove stalne udeležbe v socialnem, kulturnem in državljanskem življenju;

58. poziva države članice, da začnejo zagotavljati visoko kakovostno in cenovno sprejemljivo osebno nego za starejše osebe in invalide;

59. poziva države članice, da si izmenjujejo najboljšo prakso, s katero bodo učence spodbujale, da ne zapustijo šole, dokler ne pridobijo znanja, potrebnega za vključitev na trg dela ali v ustanove za poklicno in visokošolsko izobraževanje;

60. poudarja, da morajo izobraževalne ustanove biti prilagodljivejše, kar zadeva mlade, ki prezgodaj opustijo izobraževanje, in pomagati zlasti tistim, ki imajo poleg izobraževanja tudi družinske obveznosti;

61. poziva države članice, naj zagotovijo, da so njihovi državljani pismeni ter imajo spretnosti in znanja, s katerimi lahko dobijo koristno zaposlitev in si v celoti zagotovijo svoj prostor v družbi;

62. obžaluje, da so kljub pobudam za večjo udeležbo pri visokem izobraževanju osebe iz prikrajšanih okolij veliko premalo zastopane; opozarja, da je treba države članice spodbujati, da ohranjanjo, krepijo in uvajajo poklicno izobraževanje, vajeništvo in druge oblike prilagojenega usposabljanja ter vanje vlagajo;

63. poziva Komisijo in države članice, naj zavrnejo zavajajoče prikrivanje gospodarske migracije s prošnjami za azil in prikrivanje obojega z nezakonitim priseljevanjem;

Socialna zaščita

64. verjame, da je treba sprejeti več ukrepov za preprečevanje nasilja v družini ter zlorabe otrok in starejših oseb;

65. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaradi nasilja na podlagi spola, družbena in politična izključenost žensk še večja, zaradi česar jim je onemogočeno uveljavljanje človekovih pravic; poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo s tega področja in izmenjujejo zglede dobre prakse;

66. poziva države članice, naj takoj preučijo ustreznost in trajnost svojih pokojninskih sistemov;

67. poziva države članice, naj predlagajo jasnejše smernice in priporočila glede pokojnin za zagotovitev, da zadevne osebe prejemajo informacije, ki jih potrebujejo za načrtovanje upokojitve, in da se nacionalne reforme izvajajo na podlagi čim širšega soglasja;

68. ugotavlja, da so neenakosti v zvezi z rezultati na področja zdravstva med državami članicami in znotraj posameznih držav še vedno precejšnje, ter poziva države članice, da si takoj začnejo prizadevati za odpravo teh neenakosti, zlasti z zagotovitvijo učinkovitega dostopa do zdravstvenega varstva za vse;

69. poziva države članice, da zagotovijo učinkovitejše sisteme za zaščito otrok, ki združujejo storitve za zgodnje posredovanje, da bi izpolnili potrebe ranljivih otrok, ter izvajanje terapevtskih storitev, da bi zlorabljenim otrokom pomagali odpraviti posledice zlorabe;

70. poziva države članice, naj razvijejo konstruktivnejši pristop k politiki na področju drog s poudarkom na preprečevanju, izobraževanju in zdravljenju odvisnosti in ne na kazenskih sankcijah;

71. poziva k boljši izmenjavi najboljše prakse v vsej Evropski uniji na področju diagnoze, preprečevanja in zdravljenja kroničnih bolezni;

72. ugotavlja, da je premalo primerljivih metod in podatkov o dolgoročni oskrbi, ter zato meni, da je treba na tem področju okrepiti ciljno izmenjavo izkušenj med državami članicami, da bi povečali zavest o tem, kako je mogoče organizirati, zagotoviti in po dostopnih cenah nuditi kakovostno nego ter katere metode so najprimernejše, da bi se starejšim osebam zagotovilo človeka dostojno življenje, kar mora veljati tudi za čedalje večje število dementnih bolnikov;

73. poziva države članice, naj dajejo prednost ukrepom v zvezi z javnim zdravjem, ki si zlasti prizadevajo za odpravo neenakosti na področju zdravja in dostopa do zdravstvenega varstva številnih skupnosti narodnostnih manjšin; poleg tega poziva države članice, da sprejmejo posebne ukrepe, ki se nanašajo na potrebe narodnostnih manjšin;

74. ugotavlja, naj lahko alkohol in zloraba drog v vseh državah članicah povzročata kriminal, brezposelnost in socialno izključenost; na drugi strani ugotavlja, da lahko revščina in socialna izključenost povzročata zlorabo alkohola in drog; meni, da je nesprejemljivo, da ima veliko oseb edini dostop do zdravljenja in svetovanja prek zaporniškega sistema; in poziva države članice k izmenjavi najboljše prakse, da se okrepijo programi za boj proti temu pojavu in njegovo obvladovanje;

75. poudarja, da imajo lahko ljudje veliko oblik invalidnosti, tudi omejeno mobilnost, poškodbe vida, poškodbe sluha, težave v duševnem zdravju, kronične bolezni in učne težave; poudarja, da imajo večkratni invalidi in osebe, izpostavljene večkratni diskriminaciji, izjemne težave;

76. poziva k destigmatizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju in z učnimi težavami, spodbujanju duševnega zdravja in dobrega počutja, preprečevanju motenj v duševnem zdravju ter povečanju sredstev za zdravljenje in nego;

77. pozdravlja dejstvo, da je Komisija načrtovala objavo več študij o potrebah invalidov in otrok z učnimi težavami, ki obravnavajo več socialnih vidikov, vključno z njihovim izobraževanjem in usposabljanjem;

78. poziva države članice, da dejavno uveljavljajo politiko za zmanjšanje slabega zdravstvenega stanja, ki ga povzročajo alkohol, tobak in druge dovoljene in prepovedane droge;

79. se zaveda, da so za politike na področju alkohola, kajenja, zlorabe drog in zdravil na recept v prvi vrsti v pristojne države članice, vendar spodbuja Komisijo, da prevzame proaktivno vlogo pri zbiranju in prenašanju izkušenj posameznih držav članic, kot to sama predlaga v sporočilu o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (KOM(2006)0625), ter začne postopek posvetovanja in odprto javno razpravo o najboljšem načinu za nadaljevanje boja proti pasivnemu kajenju, kot je predlagano v zeleni knjigi z naslovom „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“ (KOM(2007(0027));

80. ponovno poudarja stališča iz svoje resolucije o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2006 s 15. decembra 2005[10], zlasti glede nevarnosti za javno zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, psihične bolezni in virus HIV/aids ter glede velike izpostavljenosti škodljivim snovem v mestih in somestjih;

81. poudarja, da pomen športa za splošno dobro počutje ljudi in preprečevanje številnih bolezni, ki ogrožajo javno zdravje; poziva države članice, naj ljudem z naložbami v strukture omogočijo športno udejstvovanje in spodbujajo zasnovo stanovanjskih naselij, ki ljudem olajšujejo aktivno in samostojno življenje;

82.  priznava, da lahko zloraba alkohola in uživanje drog povzroči socialno izključenost, pahne otroke in družine v revščino ter izpostavlja otroke večjemu tveganju zlorabe;

83. pozdravlja dejstvo, da sta revščina otrok in socialna izključenost v zadnjih letih v vseh državah članicah postali pomembna politična prednostna naloga; vendar poziva Komisijo in države članice, naj določijo količinske cilje za izkoreninjenje zapletenega pojava revščine otrok in dodelijo ustrezna sredstva za njihovo uresničevanje, da se prepreči, da bi se socialna izključenost prenašala iz ene generacije v drugo, pri tem pa posebno pozornost namenijo zapuščenim otrokom, otrokom z ulice in otrokom v institucijah;

84. verjame, da so visokokakovostne izobraževalne, zdravstvene in socialne storitve, ki podpirajo otroke in njihove družine, vključno s cenovno sprejemljivim otroškim varstvom in dostopom do cenovno sprejemljivih stanovanj, ključne za preprečevanje in zmanjševanje revščine otrok, socialne izključenosti in diskriminacije ter za preprečevanje, da se revščina prenaša iz ene generacije v drugo;

85. poziva države članice, da posebno pozornost namenijo socialni zaščiti enostarševskih družin, ki so dodatno izpostavljene revščini;

86. poziva države članice, naj si prizadevajo za dostop otrok do storitev in možnosti, ki bodo zagotovile njihovo sedanjo in prihodnjo blaginjo ter jim omogočile, da v celoti uresničijo svoje zmožnosti; zato poziva države članice, naj si prizadevajo za vključitev osnovnega finančnega izobraževanja v šolske programe;

87. poziva države članice, naj si prizadevajo za zbiranje podatkov o revščini otrok in analizo položaja otrok, ki so izpostavljeni revščini, zlasti kar zadeva otroke, ki so posebej ogroženi, tj. invalidne otroke, romske otroke, otroke v institucijah, otroke priseljence in otroke z ulice, ter da spremljajo in ocenjujejo svojo politiko na tem področju in zagotavljajo sistematično oceno učinka te politike;

88. poziva Komisijo, naj nadaljuje z razvojem novih kazalnikov, ki jih je mogoče združiti z obstoječimi kazalniki revščine, da bi omogočili bolj poglobljeno razumevanje revščine otrok;

89. poudarja, da imajo zdravstvene storitve in splošne socialne storitve ključno vlogo v evropskem socialnem modelu; poziva Komisijo, naj prizna to vlogo pri izvajanju zakonodaje na področju notranjega trga in konkurence; opozarja na nezadostno financiranje teh storitev, zlasti v nekaterih vzhodnoevropskih državah članicah;

90. meni, da lahko zaradi liberalizacije zdravstvenih storitev pride do večjih neenakosti pri dostopanju do kakovostnega zdravstvenega varstva;

91. poziva države članice, da povečajo profil kreditnih zadrug, da lahko posameznikom ponudijo varno in urejeno okolje za varčevanje in izposojanje denarja ter preprečujejo vedno večjo težavo osebnih dolgov; poziva države članice, naj si prizadevajo za pravico posameznika do odprtja bančnega računa ob razumnih pristojbinah, ker je odprtje računa bistveno sredstvo za udeležbo pri gospodarskih dejavnostih in v družbenem življenju;

92. ugotavlja, da trgovina z ljudmi povzroča veliko trpljenja, in poziva države članice, naj izvršujejo zakonodajo, ki preprečuje trgovino z ljudmi in diskriminacijo, ponovno vključijo žrtve trgovine z ljudmi v družbo, okrepijo čezmejno sodelovanje ter zlasti da podpišejo, ratificirajo in izvajajo Konvencijo o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi; poziva države članice, da takoj dajo prednost zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, zlasti z otroki, in uresničevanju njihovih temeljnih človekovih pravic;

93. pozdravlja predlog direktive Komisije o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (KOM(2007)0249), in poziva države članice, da predlagajo zakonodajo in bolje izvajajo veljavno zakonodajo, da se prepreči izkoriščanje ranljivih delavcev s strani posrednikov delovne sile (t. i. gangmasterjev), ter podpišejo in ratificirajo Konvencijo ZN o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov;

94. poziva vse države članice, da zagotovijo azilno politiko, ki temelji na človekovih pravicah, v skladu s Konvencijo o statusu beguncev in drugo zadevno zakonodajo s področja človekovih pravic, pri čemer si morajo prizadevati za odpravo odvisnosti prosilcev za azil od podpore, tako da jim omogočijo delo, ter preučijo razvoj zakonitejših načinov priseljevanja; odločno obsoja pomanjkljivosti konvencije o beguncih in ostalo zakonodajo s področja človekovih pravic;

95. poziva države članice, da večjo pozornost namenijo brezdomcem, zlasti v zvezi z dostopom do stanovanj, zdravstvene oskrbe, izobraževanja in zaposlitve;

96. poziva države članice, naj odpravijo pomanjkljivosti v nudenju pomoči socialnim skupinam, ki se ne morejo vključiti na trg dela, in storitev, ki so jim namenjene, ter si prizadevajo, da bi bile ta pomoč in storitve pravične, trajne in dostopne vsem;

o o

o

97. pooblašča predsednika, da pošlje to resolucijo Svetu, Komisiji, Odboru za socialno zaščito ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

• [1]      UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
• [2]      UL C 45 E, 23. 2. 2006, str. 129.
• [3]        UL C 261 E, 30.10.2003, str. 136.
• [4]         UL C 68 E, 18. 3. 2004, str. 604.
• [5]        UL C 77 E, 26. 3. 2004, str. 251.
• [6]      UL C 316 E, 22. 12. 2006, str. 370.
• [7]      UL C 292 E, 1.12. 2006, str. 131.
• [8]      UL C 305 E, 14. 12. 2006, str. 148.
• [9]      UL L 303, 2. 12. 2000, str. 16.
• [10]     UL C 286 E, 23. 11. 2006, str. 487.

OBRAZLOŽITEV

Bistvo poročila

Poročevalec podpira splošni pristop sporočila Komisije o pregledu stanja družbene realnosti (KOM(2007)0063) in njegovega nadaljevanja, tj. splošno razpravo o vlogi socialne politike v Evropski uniji. Ker je v sporočilu navedeno, da bodo sklepi razprave vključeni tudi v vmesni pregled agende o socialni politiki, poročevalec poudarja, da je treba Parlament obveščati o rezultatih te razprave in o tem, kaj namerava Komisija storiti v zvezi s tem glede na vmesni pregled.

Poročevalec ugotavlja, da sta socialna vključenost in socialna zaščita osnovni vrednoti Evropske unije ter temeljni pravici vseh posameznikov ne glede na narodnost, starost, spol, invalidnost, spolno usmerjenost in vero.

Poročevalec navaja, da 78 milijonov evropskih državljanov še vedno živi v revščini, 8 % zaposlenih državljanov EU trpi zaradi revščine, v številnih državah članicah pa se razlika med bogatimi in revnimi povečuje.

Poročevalec ugotavlja, da je današnja Evropa večnarodnostna in večverska družba ter da morajo države članice zagotoviti, da bo njihova zakonodaja raznolikost odražala ter ščitila vse posameznike pred nasiljem, diskriminacijo in nadlegovanjem.

Poročevalec ugotavlja, da sta revščina in brezposelnost povezani s slabim zdravjem zaradi dejavnikov, kot so slaba prehrana, slabše razmere na revnejših območjih, neustrezne bivalne razmere in stres, ter dejstva, da imajo prikrajšane skupnosti v več državah članicah pogosto slabši dostop do zdravstvenega varstva.

Poročevalec ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti invalidov, kamor spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju, starejše osebe in pripadniki narodnostnih manjšin v celotni Evropski uniji še vedno nesprejemljivo visoka.

Poročevalec poudarja, da je treba zaposlovanje razumeti kot najučinkovitejšo zaščito pred revščino in socialno izključenostjo, zato poziva Komisijo in države članice, da učinkovito izvajajo Direktivo 78/2000/ES o zaposlovanju, ki zagotavlja pravni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju.

Poročevalec poudarja, da mora biti dostop do blaga in storitev pravica vsakega državljana EU, zato poziva Evropsko komisijo, da pripravi posebne direktive za vsa področja, ki jih ne zajema člen 13 Pogodbe ES, ter se tako bori proti diskriminaciji pri dostopu do blaga in storitev, vključno z diskriminacijo na podlagi invalidnosti, starosti, vere ali prepričanja ali spolne usmeritve.

Poročevalec poziva države članice, naj učinkoviteje izvajajo veljavno zakonodajo EU na področju zaposlovanja in socialne politike.

Poročevalec priznava, da imajo posamezniki v več državah članicah varovalko, ki jim zagotavlja minimalni prihodek, ter meni, da se lahko tiste države članice, ki tega ne izvajajo, k temu spodbujajo z izmenjavo zgledov najboljše prakse.

Poročevalec ugotavlja, da je treba spodbujati ustrezno minimalno plačo, določeno na ravni držav članic, ki lahko omogoči finančno dovolj donosno delo; vendar ugotavlja, da je v več državah članicah prenizka.

Poročevalec upošteva prejšnja poročila Parlamenta, ki poudarjajo, da je pomembno, da ima socialna politika enakovreden status v trikotniku politik Skupnosti (gospodarska, zaposlitvena, socialna politika) in v njem v celoti vzajemno deluje[1]. V zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi in pojasni prvotni lizbonski cilj izkoreninjenja revščine s sprejetjem jasnega glavnega cilja EU, v skladu s katerim mora do leta 2010 znižati stopnjo revščine, izmerjeno glede na BDP, in oblikovati sklop standardov socialne vključenosti, na podlagi katerih bo presojala rezultate strategije za socialno vključevanje[2].

Poročilo o pregledu stanja družbene realnosti sta obravnavana dokumenta Komisije: sporočilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti (KOM(2007)013) ter sporočilo o pregledu stanja družbene realnosti (KOM(2007)063).

Povzetek sporočila o socialni zaščiti in socialni vključenosti

Odprta metoda koordinacije je povečala ozaveščenost o zapletenih vzrokih izključenosti in revščine, z njo pa se je oblikoval tudi skupen pristop k reformam socialnega varstva na podlagi načel dostopnosti, ustreznosti, kakovosti, posodobljanja in vzdržnosti. Zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba sta področji, primerni za izmenjavo mnenj glede politike; skupna proučitev ciljev lahko izboljša učinkovitost politike in zdravstvene storitve na ravni držav članic.

Nekateri nacionalni programi reform kažejo odločnejše zavzemanje za najbolj prikrajšane v družbi in pomagajo revnim gospodinjstvom bolje izkoristiti rast zaposlovanja. Ukrepom za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ so dodane določbe za zaščito najbolj ranljivih skupin. Potrebna je okrepljeno in vidnejše sodelovanje na nacionalni in evropski ravni.

Države članice morajo večjo pozornost nameniti boju proti revščini otrok, saj prikrajšani otroci v prihodnosti predvidoma težje dobijo zaposlitev. Države članice so se tega vprašanja lotile na različne načine: s povečanjem družinskih dohodkov, izboljšanim dostopom do storitev, varstvom otrokovih pravic. Poročevalec navaja, da je v povprečju osip v šolah 15-odstoten, v nekaterih državah pa je mladih, ki opustijo šolanje, več kot tretjina. Nekatere države članice so v zvezi s temi vprašanji opredelile posebne cilje ter uvedle preventivne ukrepe (predšolsko izobraževanje, usmerjanje in svetovanje, mentorstvo, štipendiranje) in nadomestne ukrepe (npr. šole druge priložnosti).

V zvezi s tem je ostaja pomemben tudi boj proti brezposelnosti mladih. Številne države članice razširjajo vajeništvo, s čimer zagotavljajo individualno podporo ali dejavne alternativne možnosti po kratkih obdobjih brezposelnosti, s poudarkom na socialno prikrajšanih območjih ali izboljšanjem dostopa do siceršnjih ukrepov.

Ko govorimo o geografski neenakosti, strukturni skladi EU podpirajo izboljšanje zdravstvene infrastrukture v najrevnejših regijah. Glede boljših standardov kakovosti si države članice prizadevajo za boljšo usklajenost zdravstvenih storitev na vseh ravneh in za razvoj preventivnih programov.

Povzetek sporočila o pregledu stanja družbene realnosti

Globalizacija in demografija sta glavno gonilo razvoja evropskih družb. Demografski trendi kažejo na daljše in bolj zdravo življenje, hkrati pa sprožajo vprašanja, kot so novi stroški starajoče se družbe, medgeneracijska pravičnost, vse večji pomen varstva otrok ter ravnovesja med delom in zasebnostjo pri ohranjanju družinskega življenja, medgeneracijski odnosi ter nove nevarnosti revščine. Globalizacija v povezavi z novo tehnologijo nudi velikanske možnosti za rast. Vendar je treba z izobraževanjem in usposabljanjem pripraviti ljudi, da bodo znali izkoristiti te priložnosti ter se prilagajali izginjanju tradicionalnih industrijskih delovnih mest.

Prenovljena lizbonska strategija ni usmerjena le v gospodarsko storilnost in konkurenčnost, ampak tudi v vzpostavljanje večje socialne kohezije ter socialne razsežnosti vzdržnosti. V okviru te strategije EU sodeluje z državami članicami – te imajo še vedno glavno pristojnost za oblikovanje svojih politik – pri skupnem prepoznavanju pristopov v politikah, ki bodo najbolje prispevali h kombinaciji napredka in solidarnosti, ter pri pospeševanju njihovega izvajanja. Lizbonska strategija je tako sprožila skupinski premislek o socialnih vprašanjih v najširšem smislu, ki vključuje tradicionalna vprašanja o prilagodljivosti trga dela in reformah socialne države, vključno s pokojninami, pa tudi vprašanja, povezana s sistemi izobraževanja in usposabljanja.

Številne pobude socialne politike v preteklosti so bile mišljene za industrijsko družbo. Sodobna evropska družba vse bolj temelji na znanju in je usmerjena v storitve, socialne razmere in družbeni izzivi pa so slabše razumljeni in analizirani.

Zato si raziskava pregleda stanja družbene realnosti prizadeva podati oceno dejanskih družbenih izzivov in sprožiti razpravo o evropskih socialnih razmerah, ki bo prispevala tudi k vmesnemu pregledu agende o socialni politiki.

• [1]  Poročilo o sporočilu Komisije o agendi o socialni politiki, Odbor za zaposlovanje, poročevalka Anne E.M. Van Lancker, A5-0291/2000.
  Poročilo o socialnem položaju v Evropski uniji, Odbor za zaposlovanje, poročevalka Ilda Figueiredo, A6-0035/2005.
• [2]  Poročilo o agendi o socialni politiki za obdobje 2006-2010, Odbor za zaposlovanje, poročevalka Ria Oomen-Ruijten, A6-0142/2005.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (3.10.2007)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o pregledu stanja družbene realnosti
(2007/2104(INI))

Pripravljavec mnenja: Miroslav Mikolášik

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.        globoko obžaluje naraščanje neenakosti na področju zdravja med državami članicami in med socialno-ekonomskimi skupinami; poudarja, da to velja tako za odrasle kot za otroke, pri čemer zdravje slednjih najbolj ogroža revščina;

2.        zlasti opozarja na ostre gospodarske in družbene razmere, ki vplivajo predvsem življenje revnejših socialno-ekonomskih skupin; je zaskrbljen nad nedavno sodbo Sodišča Evropskih skupnosti, v kateri je dopustilo omejitve obveznosti delodajalcev glede socialne varnosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo ukrepe, potrebne za izboljšanje teh razmer;

3.        meni, da je treba glede na demografske spremembe in postopno podaljševanje pričakovane življenjske dobe oblikovati strategije javnega zdravja, katerih cilj je preprečevanje bolezni in učinkovit boj proti njim ter zagotovitev kakovostnega zdravstvenega varstva za vse in s tem izboljšanje kakovosti življenja Evropejcev; na podlagi tega meni, da je nujno treba posebno pozornost nameniti zdravju otrok, da bodo ti postali odrasli, ki bodo ostali dobrega zdravja; zato spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za podpiranje staršev in družin, na primer družinam prijazne oblike dela, zagotavljanje pomoči staršem v obliki izobraževanja in nege malih otrok ter prilagodljiv delovni čas, kot je predlagano v sporočilu Komisije o z naslovom „Spodbujanje solidarnosti med generacijami“ (KOM(2007)0244);

4.  opozarja, da je zdravje temeljna pravica in da mora imeti v primeru bolezni vsakdo zagotovljene preventivne ukrepe ter kakovostno zdravstveno varstvo in oskrbo v svoji neposredni okolici; opozarja, da je cilj Evropske unije in držav članic pri opredeljevanju in izvajanju politik Skupnosti zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi;

5.  poziva države članice, naj glede na demografske spremembe še bolj prilagodijo pokojninsko zavarovanje sedanjim in pričakovanim potrebam ter vsem starejšim osebam ne glede na njihov dohodek in socialni status zagotovijo kakovostno oskrbo, da se vsem omogoči dostojno življenje v starosti;

6.  ugotavlja, da je premalo primerljivih metod in podatkov o dolgoročni oskrbi, ter zato meni, da je treba na tem področju okrepiti ciljno izmenjavo izkušenj med državami članicami, da bi povečali zavest o tem, kako je mogoče organizirati, zagotoviti in nuditi po dostopnih cenah kakovostno nego ter katere metode so najbolj primerne, da bi se starejšim osebam zagotovilo človeka dostojno življenje, kar mora veljati tudi za čedalje večje dementnih bolnikov;

7.  poudarja, da imajo zdravstvene storitve in splošne socialne storitve ključno vlogo v evropskem socialnem modelu; poziva Komisijo, naj prizna to vlogo pri izvajanju zakonodaje na področju notranjega trga in konkurence; opozarja na nezadostno financiranje teh storitev, zlasti v nekaterih vzhodnoevropskih državah članicah;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo boljšo dostopnost kakovostnega, cenovno dostopnega in zanesljivega zdravstvenega varstva za vse ljudi, ne glede na njihov dohodek, socialni status, starost in prebivališče, vključno z najbolj prikrajšanimi, saj je to pogoj za dejavno vključitev v družbo, ter naj si prizadevajo za odpravo obstoječih izrazitih neenakosti na področju zdravstvenega varstva in dostopa do njega;

9.  vendar ugotavlja, da bolj kot so socialno-ekonomske skupine prikrajšane, manj imajo koristi od izboljšav na področju dejavnikov zdravstvenega varstva; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju in izvajanju različnih strategij na področju zdravja upoštevajo te razmere;

10. poziva države članice, naj razvijejo znanje in spretnosti najbolj prikrajšanih državljanov in jim zlasti omogočijo dostop do potrebnih storitev, ter jih poziva, naj tudi na druge načine posvetijo pozornost možnostim za udeležbo te skupine ljudi v družbi;

11. meni, da lahko zaradi liberalizacije zdravstvenih storitev pride do večjih neenakosti pri dostopanju do kakovostnega zdravstvenega varstva;

12. ugotavlja, da sta revščina in večja nevarnost zdravstvenih težav med seboj povezani;

13. ugotavlja, da je socialna izključenost tesno povezana z zdravstvenimi težavami, ki so posledica duševnega stanja ljudi, da je to obliko javnega zdravja mogoče izboljšati le s preprečevanjem socialne izključenosti in da morajo zato države članice na tem področju imeti trdno politiko;

14. poziva države članice, naj glede na čedalje večje stroške na področju zdravstvenega varstva sprejmejo okrepljene ukrepe, na primer uporabo nove tehnologije, ciljne informacijske kampanje, učinkovito upravljanje zdravstvenih storitev, razširitev referenčnih centrov ali čezmejno sodelovanje, da bi imeli sedaj in v prihodnje vsi zagotovljeno kakovostno zdravstveno varstvo, hkrati pa bi zagotovili srednjeročen prihranek stroškov; zato države članice in Komisijo poziva, naj po posvetovanju z industrijo in skupinami pacientov oblikujejo smernice, da bi vsem zagotovili enak dostop do zdravil in medicinskih izdelkov, ter upoštevajo, da bi bilo mogoče stroške zdravstvenega varstva zmanjšati ne le z vladnimi ukrepi, ampak tudi z večjo solidarnostjo med generacijami in v družinah ter z ukrepi vzajemne pomoči na lokalni ravni;

15. poudarja, da slabo zdravje in drugi negativni vplivi, povezani z onesnaževanjem okolja (onesnaževanje zraka, nevarne snovi, hrup itd.), vplivajo predvsem na ranljive skupine v družbi, kot so otroci, starejše osebe in kronični bolniki; je zaskrbljen zaradi poročil, v katerih je vzpostavljena povezava med dohodkom in stresom zaradi onesnaževanja okolja in ki kažejo na to, da so soseske z nižjim prihodkom pogosto bolj onesnažene;

16. spodbuja Komisijo, naj izkoristi evropsko razsežnost za spodbujanje izmenjave najboljših praks med državami članicami, subvencij in informativnih kampanj, ki so prilagojene potrebam različnih ciljnih skupin, zlasti otrokom, o prehrani in fizični dejavnosti ter drugih možnosti, kar pa so cilji, ki jih je sama določila v Beli knjigi o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo (KOM(2007)0279), ki nesorazmerno prizadene zlasti prikrajšane sloje prebivalstva;

17. se zaveda, da so za politike na področju alkohola, kajenja, zlorabe drog in zdravil na recept v prvi vrsti v pristojne države članice, vendar spodbuja Komisijo, da prevzame proaktivno vlogo pri zbiranju in prenašanju izkušenj posameznih držav članic, kot to sama predlaga v sporočilu o strategiji EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (KOM(2006)0625), ter k začetku postopka posvetovanja in odprti javni razpravi o najboljšem načinu za nadaljevanje boja proti pasivnemu kajenju, kot to predlaga v zeleni knjigi z naslovom „K Evropi brez tobačnega dima: politične možnosti na ravni EU“ (KOM(2007(0027));

18. ponavlja svoje izjave iz svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o zakonodajnem in delovnem programu Komisije za leto 2006[1], zlasti glede nevarnosti za javno zdravje, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak, psihične bolezni in virus HIV/aids ter glede velike izpostavljenosti škodljivim snovem v mestih in somestjih;

19. poudarja, da pomen športa za splošno dobro počutje ljudi in preprečevanje številnih bolezni, ki ogrožajo javno zdravje; poziva države članice, naj ljudem z naložbami omogočijo boljše možnosti za ukvarjanje s športom in zasnovo stanovanjskih naselij, ki ljudem olajšujejo aktivno in samostojno življenje;

20.      pozdravlja prispevek, ki sta ga varovanju evropskega javnega zdravja med drugim dala Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter evropski sistem za zgodnje obveščanje in odzivanje na grožnje javnemu zdravju (EWRS) pri izvajanju mednarodnih zdravstvenih predpisov;

21. ponavlja svoje stališče iz šestega okoljskega akcijskega programa, da je čisto in zdravo okolje pogoj za dobro počutje ljudi;

22. ugotavlja, da je število samomorov naraslo, zato meni, da je treba sedaj vsem duševnim bolnikom zagotoviti dostop do zdravstvene oskrbe;

23. poudarja, da morajo države članice in evropske institucije dati velik pomen spoštovanju veljavne zakonodaje in zato poziva Komisijo, naj nadzira ustrezno izvajanje evropske zakonodaje, ne le glede kakovosti vode, zraka in zemlje ter zmanjšanja emisij hrupa, izvajanja direktive REACH in okrepitve nadzora nad kemičnimi proizvodi, proizvodnjo živil itd., ampak tudi glede prepovedi zavajajočega oglaševanja ali reklamiranja živilskih proizvodov za otroke in odrasle.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.10.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Liam Aylward, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Jill Evans, Anne Ferreira, Matthias Groote, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Peter Liese, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vladko Todorov Panayotov, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Karin Scheele, Richard Seeber, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Rebecca Harms, Karin Jöns, Caroline Lucas, Miroslav Mikolášik, Bart Staes
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pier Antonio Panzeri

• [1]  UL C 286 E, 23.11.2006, str. 487.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (2.10.2007)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o pregledu stanja družbene realnosti
(2007/2104(INI))

Pripravljavka mnenja: Ilda Figueiredo

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je v številnih državah članicah velik razkorak med predpisi in njihovo učinkovitostjo, saj se družbena stvarnost in razmerja med spoloma spreminjajo,

B.   ker je nasilje nad ženskami najpogostejše kaznivo dejanje v Evropski uniji, ki ostane nekaznovano,

C.  ker so družbeni pojavi, kot so trgovina z ljudmi, organizirani kriminal, diskriminacija zaradi spola in prostitucija, tesno povezani,

1.   pozdravlja široko zastavljeno posvetovanje o družbenih vprašanjih in izzivih, s katerimi se srečuje Evropa, vključno z njihovimi posledicami za enake možnosti;

2.   pozdravlja pobudo, da se oceni družbena stvarnost v EU, in pričakuje, da bo dobil jasnejšo sliko zlasti o družbenem položaju žensk;

3.   poudarja, da so žrtve revščine in socialne izključenosti najpogosteje ženske in otroci in da kljub socialni pomoči več kot 16 % prebivalstva grozi revščina; poudarja, da je nevarnost še toliko večja pri priseljencih, starejših, invalidih in tistih, ki živijo v enostarševskih družinah;

4.   poziva Komisijo in države članice, naj hitro in učinkoviteje izvajata veljavno zakonodajo EU na področju zaposlovanja in socialne politike, s posebnim poudarkom na zahtevah za enakost spolov;

5.   ugotavlja, da otroke v večini držav članic nadpovprečno ogroža revščina, da v takih razmerah živi vsak tretji otrok, delež pa je še večji med otroki iz enostarševskih družin, v katerih so pretežno ženske, ki so pogosto brezposelne;

6.   poudarja, da je za podporo družinskemu življenju vedno pomembneje zagotoviti varstvo ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem;

7.   nujno poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s katero bodo pomagale staršem ostati na trgu dela oziroma lažje ponovno vstopiti nanj;

8.   poziva k politiki, ki bi bolj upoštevala otroke, vključno z boljšo porabo javnih virov, da bi obravnavali vprašanje vlaganja v otroke in mladino, čeprav bi to pomenilo prenos sredstev z drugih področij politike;

9.   ugotavlja, da povprečno 15 % učencev izstopi iz šolskega sistema, vendar ta delež v nekaterih državah, na primer na Portugalskem, znaša kar 40 %, kar je razlog za zaskrbljenost glede izobraževanja in usposabljanja deklet;

10. poudarja, da imata revščina in socialna izključenost veliko razsežnosti, najpomembnejše pa so gmotni položaj družin, bivalne razmere ter dostop do izobraževanja, zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe;

11. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zaradi nasilje, temelječega na spolu, družbena in politična izključenost žensk še slabša, zaradi česar jim je onemogočeno uveljavljanje človekovih pravic; poziva države članice, naj uveljavljajo zakonodajo s tega področja in izmenjujejo zglede dobre prakse;

12. poziva Komisijo, naj sproži raziskavo o tem, kakšne družbene posledice in posledice na področju človekovih pravic ima mobilnost iz ekonomskih razlogov na družbeni status žensk;

13. poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse potrebno, da bodo vse ženske, ki delajo v drugih državah članicah, v celoti uveljavljale svoje človekove, socialne in politične pravice;

14. poziva Komisijo, naj sproži evropsko razpravo o tem, kateri ukrepi so ustrezni za socialno vključevanje prostitutk kot ljudi, pa tudi za odpravo prostitucije, saj gre za nesprejemljivo kršitev človekovih pravic v Evropski uniji;

15. poudarja, da je pomembno vzdrževati kakovostne javne storitve, trden javen in vsesplošen socialnovarstveni sistem, visoko raven socialne varnosti in kakovostno zaposlovanje s spoštovanjem pravic, pri oblikovanju in izvajanju javne politike na teh področjih pa je treba učinkovito vključevati načelo o enakosti med spoloma;

16. poudarja, da je treba proizvodnim sektorjem, mikropodjetjem, malim in srednje velikim podjetjem, malim kmetijskim družbam, družinskim kmetijam in socialnemu gospodarstvu zagotoviti podporo in upoštevati njihov pomembni prispevek pri ustvarjanju delovnih mest za ženske in povečevanju njihove blaginje;

17. meni, da bi bilo treba v politikah Skupnosti dati prednost ustvarjanju delovnih mest z zagotovljenimi pravicami delavcev, zlasti za tiste skupine prebivalstva, ki so najbolj prizadete zaradi brezposelnosti, predvsem mlade ljudi, med katerimi je stopnja brezposelnosti v številnih državah članicah večja od 20 %; v povprečju je dvakrat tolikšna kot siceršnja brezposelnost, najvišji delež pa je med dekleti;

18. nujno poziva Komisijo in države članice, naj največjo prednost namenijo socialnemu vključevanju žensk in pravicam žensk, in sicer s spremembami v ustreznih politikah, vključno s politiko porazdelitve plač;

19. zlasti poziva, da je treba podpirati regije v manj ugodnem položaju, območja s stalnimi strukturnimi omejitvami, najbolj oddaljene regije in območja, ki so jih prizadeli nedavna deindustrializacija, preobrazba industrije ali zaprtje rudnikov, in s tem povečati ekonomsko in socialno kohezijo ter socialno vključevanje žensk.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	2.10.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Edit Bauer, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Claire Gibault, Lissy Gröner, Esther Herranz García, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Esther De Lange, Roselyne Lefrancois, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Amalia Sartori, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Kartika Tamara Liotard
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	9.10.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	32 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Alexandru Athanasiu, Jean-Luc Bennahmias, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Jean Louis Cottigny, Harald Ettl, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Jan Tadeusz Masiel, Maria Matsouka, Elisabeth Morin, Csaba Őry, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Françoise Castex, Richard Howitt, Rumiana Jeleva, Dieter-Lebrecht Koch, Jamila Madeira, Mario Mantovani, Tatjana Ždanoka
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju