POROČILO o imenovanju Ioannisa Sarmasa za člana Računskega sodišča

8.11.2007 - (C6‑0309/2007 – 2007/0818(CNS))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

Postopek : 2007/0818(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0434/2007
Predložena besedila :
A6-0434/2007
Sprejeta besedila :

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Ioannisa Sarmasa za člana Računskega sodišča

(C6‑0309/2007 – 2007/0818(CNS))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 247(3) Pogodbe ES in člena 160 B (3) Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je posvetoval s Svetom (C6-0309/2007),

–   ob upoštevanju dejstva, da je na seji 6. novembra 2007 Odbor za proračunski nadzor poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču in obravnaval njegovo strokovno usposobljenost glede na merila iz člena 247(2) Pogodbe o ES in člena 160b(2) Pogodbe o Euratomu,

–   ob upoštevanju člena 101 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6–0434/2007),

1.  odobri imenovanje Ioannisa Sarmasa za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču ter drugim institucijam Evropskih skupnosti in revizorskim organom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Dober delovni odnos med Računskim sodiščem in Parlamentom je bistven za delovanje sistema finančnega nadzora Evropske unije, a kljub temu ima pri postopku imenovanja članov tega sodišča Parlament manjšo vlogo. Člane Računskega sodišča imenuje Svet na predlog držav članic, Parlament pa je pred imenovanjem le zaprošen za mnenje. Če se to razlikuje od mnenja Sveta, se lahko pojavijo napetosti. Parlament je poskušal možnost takšnega zapleta karseda zmanjšati s tem, da je v letih 1992 in 1995 v resolucijah o postopku posvetovanja glede imenovanja članov Računskega sodišča[1] objavil splošna načela, ki ga vodijo pri njegovih odločitvah.

Parlament je zlasti v resoluciji iz leta 1992 zaradi večje preglednosti objavil naslednjo vrsto meril za presojo kandidatov:

a)             strokovne izkušnje na visoki ravni, pridobljene na področju javnih financ ali upravljanja in revizije upravljanja;

b)             kadar je primerno, predhodno izdana razrešnica za naloge upravljanja, ki so jih predhodno izvajali kandidati;

c)             v primeru kandidatov, ki so izvajali naloge upravljanja v javnih ali zasebnih sektorjih, dokaz o brezhibnem upravljanju;

d)             kandidati nimajo izvoljene funkcije ali kakršnih koli odgovornosti v politični stranki z začetkom veljavnosti od datuma imenovanja;

e)             glede na naravo dela bo upoštevana tudi starost kandidatov: smiselno bi bilo določiti, da člani ne smejo biti starejši od 65 let ob koncu prvega mandata ali od 70 let ob koncu drugega mandata. Prav tako ne bi bilo primerno, če bi se zaradi imenovanja za člane Računskega sodišča kandidati lahko izognili starostnim omejitvam, ki veljajo za enaka delovna mesta v njihovi matični državi;

f)              poleg ocenjevanja zaslug posameznih kandidatov bo Parlament zagotovil razumno ravnovesje v sestavi sodišča kot celote. Sedanja sestava Računskega sodišča je na primer dokaj ustrezna, kar zadeva raznovrstnost porekla članov, vendar je zastopanost žensk nezadostna, kar je neupravičeno;

g)             zaželeno je, da člani ne opravljajo več kot dveh mandatov.

Nedavne izkušnje kažejo, da kljub omenjenima resolucijama ni bilo vedno mogoče doseči soglasja. Leta 2004 je Odbor za proračunski nadzor sprejel negativno mnenje o dveh izmed desetih kandidatov za člane Računskega sodišča, predlaganih v skladu s pristopno pogodbo. Eden od dveh kandidatov je kandidaturo umaknil, drugi ne. Čeprav je bilo negativno mnenje potrjeno na plenarnem zasedanju, je bil sporni kandidat imenovan za člana Računskega sodišča.

Več kandidatov, ki so jih države članice predlagale tokrat, ne izpolnjuje v celoti vseh meril, navedenih v resoluciji Parlamenta iz leta 1992. Poleg tega so trenutni predlogi držav članic v nasprotju s prizadevanjem Parlamenta, da bi ohranil občutljivo ravnotežje v sestavi Sodišča in večjo zastopanost žensk. Doslej je med člani 22 moških in 5 žensk, če pa bi bili imenovani vsi predlagani kandidati, bi sestava štela 23 moških in 4 ženske.

Zaradi tega poročevalka meni, da so potrebni učinkovitejši instrumenti, da bo mogoče zgraditi uspešne odnose med Parlamentom, zlasti med Odborom za proračunski nadzor, in vsakim članom ali članico Računskega sodišča od začetka njegovega ali njenega imenovanja. Meni, da je treba merila in postopke iz resolucij iz leta 1992 in 1995 nujno spremeniti, konsolidirati in posredovati Svetu, organom držav članic, pristojnim za predlaganje kandidatov, in javnosti.

Poročevalec na koncu priporoča, da se pri postopku imenovanja vzpostavi tesnejše sodelovanje med Parlamentom in Svetom (Ekonomsko-finančnim svetom). Parlament mora pravočasno dobiti informacije o kandidatih, ki so jih predlagale posamezne države članice. Svet in Parlament se morata srednjeročno dogovoriti o skladnejšem in učinkovitejšem postopku imenovanja, ki bo pomemben element nujno potrebne organizacijske reforme Evropskega računskega sodišča.

  • [1]  Resolucija A3-0345/92, UL C 337, 21.12.1992, str. 51 in resolucija A4-0001/95, UL C 43, 20.2.1995, str. 75.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS IONNISA SARMASA

Rojen leta 1957 na otoku Kos (Grčija).

Doktor pravnih znanosti. Diploma podiplomskega študija iz javnih financ, javnega prava in kazenskega prava na II. univerzi v Parizu (Francija). Diploma pravne fakultete Univerze v Atenah (Grčija).

Sodnik v državnem svetu Grčije od 1987 do 1993. Sodnik na grškem računskem sodišču od 1993 do 1998 in višji sodnik na istem sodišču od leta 1998. Je najvišji sodnik na tem sodišču.

Med letoma 1993 in 1999 je bil član četrte sekcije grškega računskega sodišča, odgovorne za revidiranje javnih pogodb. Med letoma 1999 in 2001 je bil predsednik četrte sekcije grškega računskega sodišča, odgovorne za revidiranje javnih odhodkov, financiranih iz sredstev Skupnosti.

Leta 1997 je sodeloval v zunanji reviziji računov Združenih narodov, med letoma 1997 in 1998 pa je bil revizor pri parlamentarni skupščini Zahodnoevropske unije. Med letoma 2004 in 2006 je bil član in predsednik skupnega revizijskega odbora Europola.

Študij prava Skupnosti in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice na nacionalni visoki šoli za uradnike sodne uprave (1997–2001) ter javnega računovodstva na nacionalni visoki šoli za višje javne uslužbence v Atenah (1999–2001). Od leta 1990 do leta 1997 je bil pravni sodelavec generalnega sekretariata vlade, med letoma 1998 in 2001 pa je bil član centralne komisije za sestavljanje osnutkov zakonov.

Ioannis Sarmas je objavil delo v treh knjigah z naslovom „Država in pravičnost“, ki se ukvarja s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, grškega državnega sveta in grškega računskega sodišča (2002–2003). Poleg tega je objavil študijo o sodobnem javnem revidiranju z naslovom „Boljša država“ (2006).

Od januarja 2002 je član Evropskega računskega sodišča. Do 30. aprila 2004 je bil g. Sarmas odgovoren za revizijo bančnih dejavnosti EU, Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), evropskih šol, decentraliziranih organov in Agencije Euratom za preskrbo. Sarmas je bil tudi član skupine CEAD (koordinacija, vrednotenje, zagotavljanje kakovosti, razvoj) (2005–2007).

Od 1. maja 2004 je eden od članov, pristojnih za revizijsko skupino IV, tj. za skupino za lastna sredstva, bančne dejavnosti, odhodke za poslovanje, institucije in organe EU.

Januarja 2007 je bil izvoljen za vodjo te skupine.

PRILOGA 2: povzetek izkušenj IOANNISa SARMASa kot člana sodišča in cilji za prihodnji mandat

Ioannis SARMAS

Član Evropskega računskega sodišča, kandidat za drugi mandat

IZJAVA

V skladu s členom 101 Poslovnika Evropskega parlamenta

Izkušnje, ki sem jih pridobil kot član Evropskega računskega sodišča

           Največji izziv, s katerim sem se soočil, je bilo vse večje število evropskih agencij brez sorazmernega povečanja števila revizorjev. Kljub temu so bila vsa poročila pripravljena po ustrezni revizijski metodologiji in pravočasno predložena Evropskemu parlamentu.

           Dva primera, ki sta zahtevala natančno analizo, smo rešili s takojšnjim ukrepanjem. O tem je bil obveščen Odbor za proračunski nadzor. Primeri, ki so zahtevali preiskavo, so bili posredovani pristojnim organom.

           Pripombe Sodišča, navedene v poročilih njegovih agencij, so bile sprejete, revidiranci pa so jih upoštevali. Priporočila Sodišča, navedena v njegovem mnenju o okvirni finančni uredbi agencij, so bila večinoma upoštevana.

           Predlagan je bil nov tristranski sporazum med Evropsko komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropskim računskim sodiščem ter leta 2003 tudi podpisan. Rešil je številne težave, ki so se pojavljale v preteklosti. Leta 2007 je bil podaljšan brez sprememb.

           O poročilih se je redno razpravljalo s poslanci Evropskega parlamenta in poročevalci Odbora za proračunski nadzor. V čast mi je, da sem sodeloval pri dveh nalogah Evropskega parlamenta.

           Sprejel sem pristop za pridobivanje rezultatov in doseganje soglasja. Moj kabinet je bil vodilna sila za uresničevanje reform, ki sem jih predlagal.

Osebni cilji za morebitni prihodnji mandat

           Moja prva prednostna naloga je dokončati revizijo dobrega finančnega poslovodenja evropskih agencij, ki jo zahteva Evropski parlament. Cilj tega je, da bi posebno poročilo vplivalo na način, kako agencije merijo svojo uspešnost.

           V svojem mandatu kot doajen nameravam zagotoviti, da Skupina obravnava revizijske zadeve v skladu z resolucijami Evropskega parlamenta. Prav tako bom posebno pozornost namenil ocenjevanju kakovosti našega dela.

           Prizadeval si bom za dejaven prispevek k delu Sodišča, tako da bom spodbujal in izvajal revizije v zadevah, ki so bistvenega pomena za evropske zainteresirane strani, pri čemer bom v celoti upošteval revizijske standarde.

           S konferencami in objavami si bom prizadeval grške državne revizorje seznaniti z evropsko revizijsko metodologijo.

           Moj osebni splošni cilj je zagotoviti dodano vrednost finančnemu nadzornemu sistemu Skupnosti, zlasti v okolju, ki ga bo ustvarila nova pogodba.

           Kot član kolegijske institucije nameravam prispevati k njeni vlogi finančni vesti Evropske unije, ki pomaga Evropskemu parlamentu v skladu s pogodbo in čedalje tesneje sodeluje z nacionalnimi revizorskimi organi.

POSTOPEK

Naslov

Imenovanje člana Računskega sodišča (Ioannis Sarmas)

Referenčni dokumenti

N6-0021/2007 - C6-0309/2007 - 2007/0818(CNS)

Datum posvetovanja z EP

19.9.2007

Pristojni odbor
       Datum razglasitve na zasedanju

CONT
27.9.2007

Poročevalka
       Datum imenovanja

Inés Ayala Sender
11.9.2007

 

 

Datum sprejetja

6.11.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Paulo Casaca, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jan Mulder, Francesco Musotto, Bill Newton Dunn, Bart Staes, Alexander Stubb, Paul van Buitenen, Kyösti Virrankoski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Chris Davies, Edit Herczog, Véronique Mathieu, Gabriele Stauner, Petja Stavreva