POROČILO o imenovanju Haralda Noacka za člana Računskega sodišča

8.11.2007 - (C6‑0308/2007 – 2007/0817(CNS))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Haralda Noacka za člana Računskega sodišča

(C6‑0308/2007 – 2007/0817(CNS))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 247(3) pogodbe ES in člena 160(b)(3) pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0308/2007),

–   ob upoštevanju dejstva, da je na seji 6. novembra 2007 Odbor za proračunski nadzor poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču in obravnaval njegovo strokovno usposobljenost glede na merila iz člena 247(2) pogodbe ES in člena 160b(2) pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju člena 101 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0435/2007),

1.  odobri imenovanje Haralda Noacka za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču, kot tudi drugim institucijam Evropskih skupnosti in revizorskim organom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Dober delovni odnos med Računskim sodiščem in Parlamentom je bistven za delovanje sistema finančnega nadzora Evropske unije, a kljub temu ima pri postopku imenovanja članov tega sodišča Parlament manjšo vlogo. Člane Računskega sodišča imenuje Svet na predlog držav članic, Parlament pa je pred imenovanjem le zaprošen za mnenje. Če se to razlikuje od mnenja Sveta, se lahko pojavijo napetosti. Parlament je poskušal možnost takšnega zapleta karseda zmanjšati s tem, da je v letih 1992 in 1995 v resolucijah o postopku posvetovanja glede imenovanja članov Računskega sodišča[1] objavil splošna načela, ki ga vodijo pri njegovih odločitvah.

Parlament je zlasti v resoluciji iz leta 1992 zaradi večje preglednosti

objavil naslednjo vrsto meril za presojo kandidatov:

a)             strokovne izkušnje na visoki ravni, pridobljene na področju javnih financ ali upravljanja in revizije upravljanja;

b)             kadar je primerno, predhodno izdana razrešnica za naloge upravljanja, ki so jih predhodno izvajali kandidati;

c)             v primeru kandidatov, ki so izvajali naloge upravljanja v javnih ali zasebnih sektorjih, dokaz o brezhibnem upravljanju;

d)             kandidati nimajo izvoljene funkcije ali kakršnih koli odgovornosti v politični stranki z začetkom veljavnosti od datuma imenovanja;

e)             glede na naravo dela bo upoštevana tudi starost kandidatov: smiselno bi bilo določiti, da člani ne smejo biti starejši od 65 let ob koncu prvega mandata ali od 70 let ob koncu drugega mandata. Prav tako ne bi bilo primerno, če bi se zaradi imenovanja za člane Računskega sodišča kandidati lahko izognili starostnim omejitvam, ki veljajo za enaka delovna mesta v njihovi matični državi;

f)              poleg ocenjevanja zaslug posameznih kandidatov bo Parlament zagotovil razumno ravnovesje v sestavi sodišča kot celote. Sedanja sestava sodišča je na primer dokaj ustrezna, kar zadeva raznovrstnost porekla članov Računskega sodišča, vendar je zastopanost žensk nezadostna, kar je neupravičeno;

g)             zaželeno je, da člani ne opravljajo več kot dveh mandatov.

Nedavne izkušnje kažejo, da kljub omenjenima resolucijama ni bilo vedno mogoče doseči soglasja. Leta 2004 je Odbor za proračunski nadzor sprejel negativno mnenje o dveh izmed desetih kandidatov za člane Računskega sodišča, predlaganih v skladu s pristopno pogodbo. Eden od dveh kandidatov je kandidaturo umaknil, drugi ne. Čeprav je bilo negativno mnenje potrjeno na plenarnem zasedanju, je bil sporni kandidat imenovan za člana Računskega sodišča.

Več kandidatov, ki so jih države članice predlagale tokrat, ne izpolnjuje v celoti vseh meril, navedenih v resoluciji Parlamenta iz leta 1992. Poleg tega so trenutni predlogi držav članic v nasprotju s prizadevanjem Parlamenta, da bi ohranil občutljivo ravnotežje v sestavi Računskega sodišča in večjo zastopanost žensk. Doslej je med člani 22 moških in 5 žensk, če pa bi bili imenovani vsi predlagani kandidati, bi sestava štela 23 moških in 4 ženske.

Zaradi tega poročevalka meni, da so potrebni učinkovitejši instrumenti, da bo mogoče zgraditi uspešne odnose med Parlamentom, zlasti med Odborom za proračunski nadzor, in vsakim članom ali članico Računskega sodišča od začetka njegovega ali njenega imenovanja. Meni, da je treba merila in postopke iz resolucij iz leta 1992 in 1995 nujno spremeniti, konsolidirati in posredovati Svetu, organom držav članic, pristojnim za predlaganje kandidatov, in javnosti.

Poročevalka na koncu priporoča, da se pri postopku imenovanja vzpostavi tesnejše sodelovanje med Parlamentom in Svetom (Ekonomsko-finančnim svetom). Parlament mora pravočasno dobiti informacije o kandidatih, ki so jih predlagale posamezne države članice. Svet in Parlament se morata srednjeročno dogovoriti o skladnejšem in učinkovitejšem postopku imenovanja, ki bo pomemben element nujno potrebne organizacijske reforme Evropskega računskega sodišča.

• [1]  Resolucija A3-0345/92, UL C 337, 21.12.1992, str. 51 in resolucija A4-0001/95, UL C 43, 20.2.1995, str. 75.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS HARALDA NOACKA

Osebni podatki

Ime                                                 Harald Noack

Datum in kraj rojstva                         22. april 1949, Frankfurt na Majni

1970-1975                                       študij prava na Univerzi Johanna Wolfganga Goetheja

                                                       v Frankfurtu na Majni

1975                                               prvi pravniški državni izpit

1978                                               doktorat in drugi pravniški državni izpit

april 1979                                         sodniški pripravnik pri državnem tožilstvu

julij 1980                                             kot pomočnik ministra dodeljen ministrstvu za pravosodje zvezne države Hessen

1981                                               imenovan za državnega tožilca

1983                                                   glavni upravni uradnik ter vodja oddelkov za proračun in načrtovanje rabe prostora na ministrstvu za pravosodje zvezne države Hessen

1985                                                   vrhovni državni tožilec, še naprej vodja oddelka in odgovoren za pomožne dejavnosti kot izpraševalec za prvi pravniški državni izpit ter predavatelj na visoki šoli v Wiesbadnu za upravne študije, frankfurtski odsek

1987                                                   vodja odseka in oddelkov za proračun in načrtovanje rabe prostora na ministrstvu za pravosodje zvezne države Hessen

januar 1989                                      vodja odseka, član zveznega urada za revizijo

                                                       in vodja revidiranja pokojnin

september 1991                                  vodja pododdelka in oddelkov za jedrske predpise in varstvo pred sevanjem na ministrstvu za okolje, energijo in zvezne zadeve zvezne države Hessen

januar 1994                                      državni sekretar na ministrstvu za finance zvezne države Hessen

april 1999                                         začasna upokojitev

maj 1999                                             Odvetnik in partner v odvetniški pisarni Heiermann Franke Knipp v Frankfurtu na Majni

avgust 1999                                      član nadzornega odbora OLAF na

                                                       priporočilo zvezne vlade in na podlagi skupne

                                                       odločitve institucij EU

od julija 2000 do julija 2004               državni sekretar na ministrstvu za finance                                                          zvezne države Severno Porenje-Vestfalija

julij 2004         

od septembra 2004                             član upravnega odbora zveznega

do decembra 2004                              združenja nemških bank

od januarja 2005 dalje                         namestnik generalnega izvršnega direktorja zveznega združenja nemških bank

PRILOGA 2: ODGOVORI HARALDA NOACKA NA VPRAŠALNIK

Poklicne izkušnje

1.        Navedite svoje najpomembnejše strokovne izkušnje s področja javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

V več kot devetih letih delovanja kot stalni predstavnik ministrstev za finance nemških zveznih dežel Hessen in Severno Porenje -Vestfalija sem bil med drugim v enakem obsegu odgovoren za pripravljanje ter izvajanje proračuna teh nemških zveznih dežel. Do leta 2001 sta proračuna obsegala približno 25 milijard EUR in 50 milijard EUR. Kot državni sekretar na obeh ministrstvih za finance sem bil soodgovoren za oddelek proračuna ministrstva za finance ter njegovo pravilno in gospodarno izvajanje. Ponovna združitev obeh nemških zveznih dežel je leta od 1995 do 2004 zaznamovala s težkimi gospodarskimi razmerami v Zvezni republiki Nemčiji in zadevnih zveznih deželah. Zaradi naraščajočega obsega nalog javnega sektorja so morali odgovorni za javni proračun upoštevati evropska in nacionalna določila za stabilnost.

Med delovanjem kot član nemškega zveznega računskega sodišča sem bil v okviru svojega področja revizije pristojen za nadzor celotnega nemškega sistema pokojninskega zavarovanja. Finančna sredstva za pokojninsko zavarovanje fizičnih delavcev in uradnikov so med leti 1988–1991 znašala približno 125 milijard EUR. Upravljanje so prevzeli nosilci pokojninskega zavarovanja za fizične delavce in uradnike, ki so v tistem obdobju zajemali približno 50 000 zaposlenih. Bistvena naloga pri nadzoru pravilne in gospodarne uporabe sistema pokojninskega zavarovanja je bilo posvetovanje z odborom za proračun nemškega zveznega parlamenta. Enako pomembno je bilo konstruktivno spremljanje samoizvršilnih organov nosilcev pokojninskega zavarovanja in njihovih uprav pri reševanju vprašanj gospodarnosti in sistemskih vprašanj.

Najpomembnejše delovne izkušnje kot državni tožilec, ministrski uslužbenec, član vrhovnih revizijskih institucij Zvezne republike Nemčije ali državni sekretar v dveh deželnih vladah sem pridobil pri učinkovitem in predvsem zakonitem opravljanju nalog v interesu državljanov in države. Poleg tega sem ugotovil, da uspešno delovanje demokratičnih institucij bistveno prispeva k blaginji in nadaljnjemu razvoju skupnosti.

2.        Naštejte tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v vaši poklicni karieri?

Kot državni sekretar ministrstev za finance v nemških zveznih deželah Hessen in Severno Porenje -Vestfalija sem sodeloval pri sprejemanju veliko pomembnih odločitev. Zaradi davčne tajnosti, h kateri sem še danes zavezan, o tem ne smem govoriti.

Pomembna in hkrati vplivna odločitev, pri kateri sem sodeloval, je bila z nemško enotnostjo povezana združitev sistema pokojninskega zavarovanja nekdanje Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije. Pri tem dejansko in pravno težkem postopku sem dejavno sodeloval v okviru svojega področja revizije.

V zvezi s tem bi rad poudaril zakonske predpise o finančnih sredstvih nemškega sistema pokojninskega zavarovanja, ki sem jim predlagal v okviru svojega področja revizije na nemškem zveznem računskem sodišču. Potem, ko je bilo na podlagi revizije v okviru mojega področja revizije ugotovljeno, da je bilo v tistem obdobju upravljanje vloženih sredstev za pokojninsko zavarovanje v posebnem skladu vrednostnih papirjev negospodarno, je nemško zvezno računsko sodišče na podlagi pregleda v okviru mojega področja revizije predlagalo, da se te naložbe zakonsko revidirajo, da se preprečijo gospodarske neugodnosti sistema pokojninskega zavarovanja in s tem povezane neugodnosti za zavarovance/davkoplačevalce. Zakonodajno spremembo, ki jo je predložilo nemško zvezno računsko sodišče, je nemški zvezni parlament vključil v zakon o socialnem varstvu in je še zdaj veljavna.

V okviru delovanja kot član upravnega odbora zveznega združenja nemških bank sem sodeloval pri različnih ukrepih na finančnem trgu ter dejavnostih v zvezi s politiko in zakonodajo. Zaradi zavezanosti k molčečnosti ne morem navajati natančnih podatkov. Vendar lahko v grobem poročam o spremljanju zapletenega postopka prenosa direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) v nacionalno zakonodajo. Prenos evropske direktive ali uredbe v nacionalno zakonodajo, postopek posvetovanja in izvajanja na nacionalni ravni in s tem povezano izvajanje zakona o prenosu direktive o trgih finančnih instrumentov v ukrepe podjetij so glede na zapletenost in funkcionalnost zagotavljali dober primer sodelovanja političnih sil na evropski in nacionalni ravni ter učinkovite izmenjave operativnih potreb in političnih možnosti med podjetjem in državo.

Neodvisnost

3.        Pogodba določa, da so člani Računskega sodišča pri opravljanju svojih nalog "popolnoma neodvisni". Kako bi to obveznost povezali z vašimi prihodnjimi nalogami?

Neodvisnost pri delovanju vključuje svobodo izvajanja. To pomeni, da si urad na podlagi čim večjega strokovnega znanja in širokih lastnih poklicnih izkušenj prizadeva za dosego ciljev institucije, v tem primeru Evropskega računskega sodišča. Pravilnost in gospodarnost zbiranja prihodkov ali realizacije odhodkov evropskih proračunskih sredstev je treba v vsakem primeru preveriti in oceniti. Ugotovitve Evropskega računskega sodišča na podlagi revizije je treba kolegiju predstaviti izključno glede na ta določila. Sposobnosti in izkušnje je treba brez pridržkov ponuditi ter zagotoviti Evropskemu parlamentu in poslancem.

Za zagotovitev blaginje Evrope in njenih držav članic je treba sodelovati z drugimi evropskimi institucijami.

Neodvisnost članov Evropskega računskega sodišča zagotavlja predvsem neovirano razvijanje lastnih ugotovitev in stališč.

4.        Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje svoje nekdanje upravljavske funkcije, če je tak postopek v uporabi?

Tak postopek ni bil predviden in tudi zdaj ni.

5.        Ali imate poslovne ali finančne interese oz. kakšne druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na razpolago javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Nimam poslovnih ali kapitalskih deležev ali drugih obveznosti, ki bi lahko nasprotovale mojim bodočim nalogam. V vsakem primeru sem pripravljen predsedniku sodišča sporočiti vse finančne interese in jih javno objaviti. Nisem udeležen v nobenem kazenskem in disciplinskem postopku ali postopku pred častnim sodiščem, ki bi lahko ogrozil mojo neodvisnost.

6.        Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Ne opravljam nobene funkcije v navedenem smislu.

7.        Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bili udeleženi prebivalci vaše države članice?

V takem primeru bi poskušal doseči dogovor s predsednikom in kolegijem Evropskega računskega sodišča, da opustita ali se v celoti in dolgoročno odpovesta vsem pristojnostim, ki bi lahko tudi posredno povzročile navzkrižje interesov.

Opravljanje nalog

8.        Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah?

Javna uprava ima, če ne gre za izvršilno oblast in oblastvene posege uprave, „storitvene funkcije“. To pomeni, da mora finančna sredstva, ki jih državljani in podjetja prigospodarijo in na podlagi političnih odločitev namenijo za izvajanje javnih nalog, vložiti učinkovito in pravilno ter v skladu z načelom subsidiarnosti. Za zagotovitev najboljše prakse je treba vlaganje sredstev stalno preverjati, za zagotovitev trajnosti pa je treba sredstva vlagati v prava področja.

9.        V skladu s Pogodbo Računsko sodišče pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali svoje naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Evropsko računsko sodišče ima v primerjavi z Evropskim parlamentom in zlasti Odborom za proračunski nadzor izredno podporno in svetovalno funkcijo. Tem institucijam je treba zagotoviti vse ugotovitve in sposobnosti. Tako se preprečijo nasprotja med suverenostjo Parlamenta in njegovih organov ter neodvisnostjo Sodišča in njegovih članov.

10.      Kakšna menite, da je dodana vrednost revidiranja izvajanja nalog in kako naj se ugotovitve vključijo v upravljanje?

Tradicionalni proračunski nadzor vključuje predvsem pravilnost uporabe javnih sredstev. Sredstva javnega proračuna pa se ne uporabljajo le na podlagi političnih določb in ciljev, ampak jih je treba tako kot pri zasebnih gospodarskih dejavnostih vlagati tudi glede na rezultate in učinke. Učinkovitost uporabe javnih sredstev je pogoj za zagotavljanje pravilnosti. Revizija učinkovitosti dopolnjuje in pospešuje pravilno uporabo javnih sredstev državljanov in podjetij za trajnostno rabo virov.

11.      Kako bi se lahko izboljšalo sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odborom za proračunski nadzor) glede revizije proračuna EU?

Razjasniti je treba, da mora sodelovanje med pristojnimi institucijami, in po potrebi njegovo izboljševanje, potekati brez premora, svoje mnenje o tem vprašanju pa lahko prepričljivo oblikujem le na podlagi lastnih ugotovitev in izkušenj ter ob sodelovanju vseh članov Evropskega računskega sodišča.

Druga vprašanja

12.      Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Ker me je predlagala vlada Zvezne republike Nemčije, bi v takem primeru odgovorno odločitev sprejel v tesnem dialogu z njo.

POSTOPEK

Naslov	Imenovanje Haralda Noacka za člana Računskega sodišča
Referenčni dokumenti	N6-0020/2007 - C6-0308/2007 - 2007/0817(CNS)
Datum posvetovanja s Parlamentom	19.9.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CONT 27.9.2007
Poročevalec/ -ka        Datum sprejetja	Inés Ayala Sender 11.9.2007
Datum sprejetja	6.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Paulo Casaca, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jan Mulder, Francesco Musotto, Bill Newton Dunn, Bart Staes, Alexander Stubb, Paul van Buitenen, Kyösti Virrankoski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Chris Davies, Edit Herczog, Véronique Mathieu, Gabriele Stauner, Petya Stavreva