POROČILO o imenovanju Maartena B. Engwirda za člana Računskega sodišča

8.11.2007 - (C6‑0306/2007 – 2007/0815(CNS))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Maartena B. Engwirda za člana Računskega sodišča

(C6‑0306/2007 – 2007/0815(CNS))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 247(3) Pogodbe ES in člena 160(b)(3) Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je posvetoval s Svetom (C6-0306/2007),

–   ob upoštevanju dejstva, da je na seji dne 6. novembra 2007 Odbor za proračunski nadzor poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču in obravnaval njegovo strokovno usposobljenost glede na merila iz člena 247(2) Pogodbe ES in člena 160b(2) Pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju člena 101 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6–0437/2007),

1.  odobri imenovanje Maartena B. Engwirda za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču kot tudi drugim institucijam Evropskih skupnosti in revizorskim organom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Dober delovni odnos med Računskim sodiščem in Parlamentom je bistven za delovanje sistema finančnega nadzora Evropske unije, a kljub temu ima pri postopku imenovanja članov tega sodišča Parlament manjšo vlogo. Člane Računskega sodišča imenuje Svet na predlog držav članic, Parlament pa je pred imenovanjem le zaprošen za mnenje. Če se to razlikuje od mnenja Sveta, se lahko pojavijo napetosti. Parlament je poskušal karseda zmanjšati možnost različnih mnenj s tem, da je v resolucijah v letih 1992 in 1995 o postopku posvetovanja s Parlamentom glede imenovanja članov Sodišča[1] objavil splošna načela, ki ga vodijo pri njegovih odločitvah.

Parlament je zlasti v resoluciji iz leta 1992 zaradi večje preglednosti

objavil naslednjo vrsto meril za presojo kandidatov:

a)            strokovne izkušnje na visoki ravni, pridobljene na področju javnih financ ali upravljanja in revizije upravljanja;

b)             kadar je primerno, predhodno izdana razrešnica za naloge upravljanja, ki so jih predhodno izvajali kandidati;

c)             v primeru kandidatov, ki so izvajali naloge upravljanja v javnih ali zasebnih sektorjih, brezhibna evidenca upravljanja;

d)             kandidati nimajo izvoljene funkcije ali kakršnih koli odgovornosti v politični stranki z začetkom veljavnosti od datuma imenovanja;

e)             glede na naravo dela bo upoštevana tudi starost kandidatov: smiselno bi bilo določiti, da člani ne smejo biti starejši od 65 let ob koncu prvega mandata ali od 70 let ob koncu drugega mandata. Prav tako ne bi bilo primerno, če bi se zaradi imenovanja za člane Računskega sodišča kandidati lahko izognili starostnim omejitvam, ki veljajo za enaka delovna mesta v njihovi matični državi;

f)              poleg ocenjevanja zaslug posameznih kandidatov bo Parlament zagotovil razumno ravnovesje v sestavi sodišča kot celote. Sedanja sestava sodišča je na primer dokaj ustrezna, kar zadeva raznovrstnost porekla članov Računskega sodišča, vendar je zastopanost žensk nezadostna, kar je neupravičeno;

g)             zaželeno je, da člani ne opravljajo več kot dveh mandatov.

Nedavne izkušnje kažejo, da kljub omenjenima resolucijama ni bilo vedno mogoče doseči soglasja. Leta 2004 je Odbor za proračunski nadzor sprejel negativno mnenje o dveh izmed desetih kandidatov za člane Računskega sodišča, predlagane v skladu s pristopno pogodbo. Eden od dveh kandidatov je kandidaturo umaknil, drugi ne. Čeprav je bilo negativno mnenje potrjeno na plenarnem zasedanju, je bil sporni kandidat imenovan za člana Računskega sodišča.

Več kandidatov, ki so jih predlagale države članice, pri sedanjem postopku imenovanja ne izpolnjuje v celoti vseh meril, navedenih v resoluciji Parlamenta iz leta 1992. Poleg tega trenutni predlogi držav članic nasprotujejo prizadevanjem Parlamenta za ohranitev občutljivega ravnotežja pri sestavi Sodišča in večjo zastopanost žensk. Do sedaj je v sestavi 22 moških in 5 žensk, če pa bi bili imenovani vsi predlagani kandidati, potem bi sestava štela 23 moških in 4 ženske.

Zaradi tega poročevalka meni, da so potrebni bolj učinkoviti instrumenti, da se zagotovi vzpostavitev uspešnih odnosov med Parlamentom, zlasti med Odborom za proračunski nadzor, in vsakim članom ali članico Sodišča od začetka njegovega ali njenega imenovanja. Meni, da je treba merila in postopke iz resolucij iz leta 1992 in 1995 nujno spremeniti, konsolidirati in posredovati Svetu, organom držav članic, pristojnim za predlaganje kandidatov, in javnosti.

Poročevalka na koncu priporoča, da se pri postopku imenovanja vzpostavi tesnejše sodelovanje med Parlamentom in Svetom (Ekonomsko-finančnim svetom). Parlament mora pravočasno dobiti informacije o kandidatih, ki so jih predlagale posamezne države članice. Svet in Parlament se morata srednjeročno dogovoriti o skladnejšem in učinkovitejšem postopku imenovanja, ki bo pomemben element nujno potrebne organizacijske reforme Evropskega računskega sodišča.

• [1]  Resolucija A3-0345/92, UL C 337, 21.12.1992, str. 51 in resolucija A4-0001/95, UL C 43, 20.2.1995, str. 75.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS MAARTENA B. ENGWIRDE

Maarten B. Engwirda

p.m.

Izobrazba

– srednje izobraževanje (gimnazija), licej Westfries, Hoorn (1961)

– diploma iz prava (brez specializacije), Državna univerza v Groningenu (1967)

– podiplomski študij mednarodnih odnosov v Haagu (1968)

Trenutna funkcija

–        član kolegija Evropskega računskega sodišča (od januarja 1996); vodja revizijske skupine III "zunanje dejavnosti" (od marca 2006); predsednik skupine za samoocenjevanje in strokovne preglede

Prejšnje funkcije

–        član sveta ("kolegij") Računskega sodišča Nizozemske (1990–1995)

–        nadomestni poslanec v skupščini Nata, stalni poročevalec ekonomske komisije (1986–1989)

–        predstavnik za javnost poslanske skupine stranke D66 v spodnjem domu nizozemskega parlamenta za različna področja: finance (1977–1989), javne odhodke (1977–1989), zunanjo trgovino (1977–1989), obrambo (1982–1989), zunanje zadeve (1982–1986)

–        član preiskovalnega odbora o RSV (1983–1984) in preiskovalnega odbora za potne liste (1988)

–        predsednik odbora "javni odhodki" spodnjega doma (1981–1989)

–        vodja poslanske skupine stranke D66 v spodnjem domu (1982–1986)

–        član poslanske skupine stranke D66 v spodnjem domu (1977–1981), podpredsednik in zakladnik poslanske skupine D66 (1981–1982 in 1986–1989)

–        svetovalec pri Mednarodni agenciji za energijo v Parizu za dolgoročno energetsko politiko (specializacija: varčevanje z energijo) (1975–1977)

–        svetovalec pri ministrstvu za zunanje zadeve za energetsko politiko (1973)

–        poslanec Evropskega parlamenta (1972–1973)

–        član poslanske skupine stranke D66 v spodnjem domu ; pristojen za spremljanje vprašanj razvojnega sodelovanja in evropske politike (1971–1972)

–        svetovalec poslanske skupine stranke D66 v spodnjem domu (1970–1971)

–        svetovalec pri direkciji za finančno in gospodarsko razvojno sodelovanje pri ministrstvu za zunanje zadeve (1968–1970)

–        član sveta študentske organizacije v Groningenu (1964–1965)

–        Nacionalni predsednik (trenutno častni član) združenja študentov mednarodnih odnosov (1964)

Dodatne prejšnje funkcije

–       član upravnega sveta ("kuratorij") za računovodje in revizorje

Objave

–       objave v različnih dnevnih in tedenskih publikacijah na področju mednarodnih odnosov ter finančnih in gospodarskih zadev

PRILOGA 2: POVZETEK IZKUŠENJ MAARTENA B. ENGWIRDA KOT ČLANA SODIŠČA IN CILJI ZA PRIHODNJI MANDAT

Razvoj Evropskega računskega sodišča: moje izkušnje od januarja 1996

Ko sem januarja 1996 postal član Evropskega računskega sodišča, me je kljub mojim izkušnjam kot poslanca in predsednika Odbora za proračunski nadzor na Nizozemskem (1981–1989) ter kot člana kolegija nizozemskega urada za revizijo (1990–1995) presenetilo kar nekaj stvari:

­ za Evropsko računsko sodišče je značilno, da vsa ali večino svojih sporočil za zunanje interesne skupine objavi v letnem poročilu, namesto da bi jih med letom objavljalo v posebnih poročilih;

­ jezik poročil Evropskega računskega sodišča je bil težko razumljiv nestrokovnim zunanjim interesnim skupinam (članom Odbora za proračunski nadzor, medijem in evropskim davkoplačevalcem) in tudi strokovnjakom s področja revizije, ker ni bil dovolj jasen in pregleden;

­ v teh letih prav tako nisem razumel, zakaj je treba v okviru EU podati negativno izjavo o zanesljivosti, medtem ko sem na Nizozemskem v drugi polovici osemdesetih let in v prvih letih devetdesetih let 20. stoletja sodeloval pri postopku, ki je omogočal, da je nizozemski urad za revizijo spremenil svoje mnenje iz negativnega mnenja o izjavi o zanesljivosti v pozitivno mnenje.

Od takrat se je veliko stvari izboljšalo, k čemur sem poskušal tudi sam prispevati:

­ bistveno povečanje števila posebnih poročil Evropskega računskega sodišča o revizijah poslovanja (gospodarnost, učinkovitost in uspešnost);

­ sodišče se vedno bolj zaveda pomembnosti izboljšanja razumljivosti letnih in posebnih poročil ter jasnosti naših sporočil, med drugim tudi zaradi dela delovne skupine za komunikacijo, kateri sem predsedoval;

­ naše izjave o zanesljivosti zdaj vsebujejo veliko bolj specifične in pogosto ovrednotene informacije o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki Komisiji omogočajo, da sprejme posebne popravne ukrepe in omogoči pristojnemu organu za podelitev razrešnice (Evropskemu parlamentu), da oceni učinkovitost teh ukrepov.

Akcijski načrt Sodišča in medsebojni pregled

V prvi polovici leta 2005 je kolegij Evropskega računskega sodišča sprejel moj predlog za začetek tristopenjskega postopka za izboljšanje delovanja Sodišča:

­ samoocenjevanje delovanja Sodišča na podlagi reprezentativnega vzorca vseh zaposlenih na Sodišču (članov, direktorjev, vodij oddelkov, revizorjev, uradnikov, ki delajo v administraciji, prevajalcev, uslužbencev kabineta, sekretarjev), da se določijo prednosti Sodišča, njegove slabosti in področja za izboljšave;

­ akcijski načrt, ki ga predlagata pripravljalna skupina, sestavljena iz osmih članov Sodišča in generalnega sekretarja, ki ji predsedujem jaz, ter ekipa za vodenje projekta, v katerem se upoštevajo rezultati izvajanja samoocenjevanja; za izvajanje novih akcijskih načrtov je Sodišče ustanovilo projektne skupine;

­ medsebojni pregled delovanja Evropskega računskega sodišča s strani kolegov iz priznanih vrhovnih revizorskih organov.

Prvi dve stopnji postopka sta uspešno zaključeni, akcijski načrt se zdaj izvaja, medtem ko so za tretjo stopnjo vrhovni revizorski organi/urad za revizijo Kanade, Norveške, Portugalske in Avstrije potrdili, da bodo sodelovali pri medsebojnem pregledu.

Moji osebni cilji za prihodnji mandat

Vlado svoje države sem obvestil, da želim podaljšati mandat le še za polovico, tj. za tri leta in ne za celoten mandat šestih let. Nizozemska vlada je odobrila mojo prošnjo. Moji osebni cilji za naslednja tri leta so:

­ dejavno prispevati k izvajanju rezultatov različnih projektnih skupin, ustanovljenih na podlagi akcijskega načrta;

­ počakati na rezultate prihajajočega medsebojnega pregleda in prispevati k kakršnim koli priporočilom skupine za medsebojni pregled za izboljšanje delovanja Evropskega računskega sodišča;

­ v celoti podpirati odbor za nadzor Evropskega parlamenta, ki želi skleniti strateško partnerstvo z Evropskim računskim sodiščem, pri čemer bi se spoštovala neodvisnost vsakega organa.

POSTOPEK

Naslov	Imenovanje člana Računskega sodišča (Maarten B. Engwirda)
Referenčni dokumenti	N6-0018/2007 - C6-0306/2007 - 2007/0815(CNS)
Datum posvetovanja z EP	19.9.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CONT 27.9.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Inés Ayala Sender 11.9.2007
Datum sprejetja	6.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	16 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Paulo Casaca, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jan Mulder, Francesco Musotto, Bill Newton Dunn, Bart Staes, Alexander Stubb, Paul van Buitenen, Kyösti Virrankoski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Chris Davies, Edit Herczog, Véronique Mathieu, Gabriele Stauner, Petya Stavreva