POROČILO o imenovanju Michela Cretina za člana Računskega sodišča

9.11.2007 - (C6‑0305/2007 – 2007/0814(CNS))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Inés Ayala Sender

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o imenovanju Michela Cretina za člana Računskega sodišča

(C6‑0305/2007 – 2007/0814(CNS))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 247(3) pogodbe o ES in člena 160(b)(3) pogodbe o Euratomu, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0305/2007),

–   ob upoštevanju dejstva, da je Odbor za proračunski nadzor na seji 6. novembra 2007 poslušal predstavitev kandidata Sveta za članstvo v Računskem sodišču in obravnaval njegovo strokovno usposobljenost glede na merila iz člena 247(2) pogodbe o ES in člena 160b(2) pogodbe o Euratomu,

–   ob upoštevanju člena 101 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6–0438/2007),

1.  odobri imenovanje Michela Cretina za člana Računskega sodišča;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in v vednost Računskemu sodišču ter drugim institucijam Evropskih skupnosti in revizorskim organom držav članic.

OBRAZLOŽITEV

Dober delovni odnos med Računskim sodiščem in Parlamentom je bistven za delovanje sistema finančnega nadzora Evropske unije, a kljub temu ima pri postopku imenovanja članov tega sodišča Parlament manjšo vlogo. Člane Računskega sodišča imenuje Svet na predlog držav članic, Parlament pa je pred imenovanjem le zaprošen za mnenje. Če se to razlikuje od mnenja Sveta, se lahko pojavijo napetosti. Parlament je poskušal možnost takšnega zapleta karseda zmanjšati s tem, da je v letih 1992 in 1995 v resolucijah o postopku posvetovanja glede imenovanja članov Računskega sodišča[1] objavil splošna načela, ki ga vodijo pri njegovih odločitvah.

Parlament je zlasti v resoluciji iz leta 1992 zaradi večje preglednosti objavil naslednjo vrsto meril za presojo kandidatov:

a)             strokovne izkušnje na visoki ravni, pridobljene na področju javnih financ ali upravljanja in revizije upravljanja;

b)             kadar je primerno, predhodno izdana razrešnica za naloge upravljanja, ki so jih predhodno izvajali kandidati;

c)             v primeru kandidatov, ki so izvajali naloge upravljanja v javnih ali zasebnih sektorjih, dokaz o brezhibnem upravljanju;

d)             kandidati nimajo izvoljene funkcije ali kakršnih koli odgovornosti v politični stranki z začetkom veljavnosti od datuma imenovanja;

e)             glede na naravo dela bo upoštevana tudi starost kandidatov: smiselno bi bilo določiti, da člani ne smejo biti starejši od 65 let ob koncu prvega mandata ali od 70 let ob koncu drugega mandata. Prav tako ne bi bilo primerno, če bi se zaradi imenovanja za člane Računskega sodišča kandidati lahko izognili starostnim omejitvam, ki veljajo za enaka delovna mesta v njihovi matični državi;

f)              poleg ocenjevanja zaslug posameznih kandidatov bo Parlament zagotovil razumno ravnovesje v sestavi sodišča kot celote. Sedanja sestava Računskega sodišča je na primer dokaj ustrezna, kar zadeva raznovrstnost porekla članov, vendar je zastopanost žensk nezadostna, kar je neupravičeno;

g)             zaželeno je, da člani ne opravljajo več kot dveh mandatov.

Nedavne izkušnje kažejo, da kljub omenjenima resolucijama ni bilo vedno mogoče doseči soglasja. Leta 2004 je Odbor za proračunski nadzor sprejel negativno mnenje o dveh izmed desetih kandidatov za člane Računskega sodišča, predlaganih v skladu s pristopno pogodbo. Eden od dveh kandidatov je kandidaturo umaknil, drugi ne. Čeprav je bilo negativno mnenje potrjeno na plenarnem zasedanju, je bil sporni kandidat imenovan za člana Računskega sodišča.

Več kandidatov, ki so jih države članice predlagale tokrat, ne izpolnjuje v celoti vseh meril, navedenih v resoluciji Parlamenta iz leta 1992. Poleg tega so trenutni predlogi držav članic v nasprotju s prizadevanjem Parlamenta, da bi ohranil občutljivo ravnotežje v sestavi Računskega sodišča in večjo zastopanost žensk. Doslej je med člani 22 moških in 5 žensk, če pa bi bili imenovani vsi predlagani kandidati, bi sestava štela 23 moških in 4 ženske.

Zaradi tega poročevalka meni, da so potrebni učinkovitejši instrumenti, da bo mogoče zgraditi uspešne odnose med Parlamentom, zlasti med Odborom za proračunski nadzor, in vsakim članom ali članico Računskega sodišča od začetka njegovega ali njenega imenovanja. Meni, da je treba merila in postopke iz resolucij iz leta 1992 in 1995 nujno spremeniti, konsolidirati in posredovati Svetu, organom držav članic, pristojnim za predlaganje kandidatov, in javnosti.

Poročevalka na koncu priporoča, da se pri postopku imenovanja vzpostavi tesnejše sodelovanje med Parlamentom in Svetom (Ekonomsko-finančnim svetom). Parlament mora pravočasno dobiti informacije o kandidatih, ki so jih predlagale posamezne države članice. Svet in Parlament se morata srednjeročno dogovoriti o skladnejšem in učinkovitejšem postopku imenovanja, ki bo pomemben element nujno potrebne organizacijske reforme Evropskega računskega sodišča.

• [1]  Resolucija A3-0345/92, UL C 337, 21.12.1992, str. 51 in resolucija A4-0001/95, UL C 43, 20.2.1995, str. 75.

PRILOGA 1: ŽIVLJENJEPIS MICHELA CRETINA

Michel CRETIN

predsednik zbornice franscoskega Računskega sodišča

francosko državljanstvo

rojen 27. marca 1942 v Lons-le-Saunieru (Jura), Francija

poročen, en otrok

IZOBRAZBA

1963              diploma visoke šole za trgovino (Hautes Etudes Commerciales, HEC) v Parizu

1964  magisterij iz ekonomske znanosti na fakulteti za pravo in ekonomske znanosti v Parizu

1967 – 69       Nacionalna upravna akademija (ENA)

VOJAŠKA OBVEZNOST

1966/1967      prostovoljno služenje vojaškega roka v Alžiriji

KARIERA

1969 – junij 1973:       revizor francoskega Računskega sodišča, Pariz

1973 – 1977:              generalni komisariat za načrtovanje (Commissariat Général au Plan), Pariz: posebni svetovalec v oddelku za gospodarstvo, in sicer v sekretariatu komisije za razvoj, zadolžene za pripravo Sedmega načrta

marec 1977:                 imenovan za višjega revizorja (conseiller référendaire) francoskega Računskega sodišča, Pariz

avgust 1977 – 1980:   Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD), Washington, ZDA:

svetovalec za načrtovanje – oddelek za svetovanje pri načrtovanju

februar 1980 – 1981:  višji revizor (conseiller référendaire) francoskega Računskega sodišča, Pariz

1982 – 1984:             Nacionalni center za kinematografijo, Pariz:

namestnik generalnega direktorja, odgovoren za produkcijo, distribucijo in mednarodne odnose

1985:                          višji revizor (conseiller référendaire) francoskega Računskega sodišča, Pariz

junij 1985 – 1986:        namestnik generalnega direktorja v družbi SOFIRAD (finančna družba za radiodifuzijo, Société Financière de Radiodiffusion), Pariz

sept. 1986 – 1989:      OZN, New York: stalni predstavnik predsednika francoskega Računskega sodišča kot direktor revizijskega sveta ZN

maj 1989:                   imenovan za višjega revizorja (conseiller maître) na francoskem Računskem sodišču (medtem ohranil položaj v New Yorku)

september 1989:         višji revizor (conseiller maître) na francoskem Računskem sodišču Francije, Pariz

direktor delovne skupine v oddelku za revizijo Svetovne meteorološke organizacije v Ženevi

(predstavnik predsednika francoskega Računskega sodišča)

junij 1991–1992:         direktor kabineta ministra za komunikacije

maj 1992:                   francosko Računsko sodišče, Pariz

sept. 1994 – 1998:      Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za prehrano (WFP), Rim: stalni predstavnik predsednika francoskega Računskega sodišča kot direktor oddelka za zunanjo revizijo teh dveh organov ZN

jan. 1998 – 2002:       član revizijskega sveta Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO), Bruselj (do januarja 2002)

jan. 2002 – okt. 2005: francosko Računsko sodišče, Pariz

feb. 2003 – maj 2005: predsednik odbora za certifikacijo računov plačilnih agencij za izdatke Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada; istočasno je opravljal funkcijo višjega revizorja francoskega Računskega sodišča

okt. 2005 – mar. 2007: predsednik šeste zbornice francoskega Računskega sodišča

april 2007:                  predsednik zbornice francoskega Računskega sodišča

DRUGE DEJAVNOSTI

- francoski predstavnik v odboru za javni sektor v Mednarodni zvezi računovodij (International Federation of Accountants – IFAC) od maja 1989 do maja 1991

- član odbora za državne računovodske standarde od junija 2002 do oktobra 2005

ODLIKOVANJA

– častnik legije časti

– častnik reda zaslug za narod

PRILOGA 2: ODGOVORI Michela Cretina NA VPRAŠALNIK

Strokovne izkušnje

1. Navedite vaše poglavitne strokovne izkušnje na področju javnih financ, upravljanja ali revizije upravljanja.

Moje strokovne izkušnje so večinoma povezane s članstvom pri francoskem Računskem sodišču, kar pomeni, da so povezane zlasti z nadzorom nad javnimi financami in preverjanjem učinkovitosti javnih politik. Poleg tega sem bil odgovoren za upravljanje v javnem sektorju, kot je običajno za člana take institucije. Izpostavil bom tri glavne vidike svoje kariere.

a)  Na področju upravljanja sem se ukvarjal predvsem z javnim avdiovizualnim sektorjem:

– med letoma 1982 in 1984 sem bil kot namestnik generalnega direktorja Nacionalnega centra za kinematografijo zadolžen za upravljanje javnega sistema pomoči za produkcijo in izvoz francoskih filmov in avdiovizualnih izdelkov ter koprodukcijo z drugimi državami (v glavnem z evropskimi državami in državami južnega Sredozemlja);

– leta 1985 in 1986 sem bil namestnik generalnega direktorja in finančni direktor v javni gospodarski družbi SOFIRAD, ki upravlja državno premoženje v različnih podjetjih za radiofuzijo in avdiovizualno produkcijo ali distribucijo;

– končno menim, da se lahko naloge vodje kabineta ministra obravnavajo kot naloge upravljanja. Kot vodja kabineta ministra za komunikacije med letoma 1991 in 1992 sem vodil odnose s strokovnjaki tega sektorja in nadziral razvoj pravnega okvira na podlagi katerega tisk, radio in televizija izvajajo svojo dejavnost.

b)  Na področju nadzora nad javnimi financami sem imel kot član francoskega Računskega sodišča različne odgovornosti; na začetku kariere kot revizor in nato kot predsednik zbornice med letoma 2005 in 2007. Na teh različnih delovnih mestih in v zbornicah Računskega sodišča, v katerih sem sodeloval, sem nadziral in nato vodil skupine za nadzor, nadziral revizije in upravljanje zelo različnih javnih institucij: lokalnih organov, centralnih upravnih služb, neodvisnih javnih agencij in javnih podjetij.

V zadnjem obdobju sem kot predsednik zbornice na Računskem sodišču, ki je pristojna za socialno varnost in zdravstvo, nadziral pripravo in zapis sklepov vseh opravljenih revizij Računskega sodišča na tem področju, s katerimi sta seznanjena Parlament in javnost. Zlasti sem nadziral začetek in potek zunanjega preverjanja, ki se je prvič končalo leta 2007, ko je Računsko sodišče potrdilo račune organov za socialno varnost v proračunskem letu 2006.

c)  Tretjič bi želel poudariti, da sem velik del svoje dejavnosti opravljal na mednarodni ravni:

– med letoma 1986 in 1989 sem med prvim mandatom, ki ga je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov podelila francoskemu Računskemu sodišču, v New Yorku vodil skupino francoskih revizorjev, ki je bila skupaj z drugimi odgovorna za zunanjo revizijo te organizacije;

– med letoma 1989 in 1991 sem bil sočasno z opravljanjem dela na Računskem sodišču član odbora za zasebni sektor v Mednarodni zvezi računovodskih strokovnjakov (International Federation of Accountants/IFAC);

– med letoma 1994 in 1998 sem ob izvajanju mandata, ki je bil podeljen Računskemu sodišču, vodil zunanjo revizijo dveh organizacij Združenih narodov s sedežem v Rimu, tj. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svetovni program za prehrano;

– nato sem bil med letoma 1998 in 2002 član mednarodnega revizorskega sveta Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) v Bruslju. Ta svet je odgovoren za revizijo in upravljanje vseh organizacij, ki so pod nadzorom generalnega sekretarja NATA.

Končno ne smem pozabiti, da sem bil med letoma 2003 in 2005 predsednik nacionalnega organa za certifikacijo odhodkov Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada na jamstvenem oddelku v Franciji; kot veste, je to organ, ki je del sistema za notranji nadzor nad izvrševanjem proračuna Skupnosti in ki o svojem delu poroča Evropski komisiji.

2. Naštejte tri najpomembnejše odločitve, pri katerih ste bili udeleženi v vaši poklicni karieri.

Najprej bi omenil odločitev o oblikovanju računovodskih standardov v državi, ki temeljijo na načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Kot član odbora za državne računovodske standarde leta 2002 in 2003 sem imel dejavno vlogo pri opredelitvi teh standardov, ki so začeli veljati januarja 2004 in so temeljito prenovili francosko državno računovodstvo.

Nadalje, leta 1985 sem sodeloval pri odločitvi, da se Generalni skupščini Združenih narodov prvič predloži kandidatura francoskega Računskega sodišča za članstvo v Odboru revizorjev ZN, pri čemer sem med drugim s triletnim mandatom vodil skupino francoskih revizorjev, odgovornih za revizijo računovodskih izkazov te organizacije. Izvajanje tega mednarodnega mandata je zelo pozitivno vplivalo na povečanje izkušenj revizorjev, ki so pri tem sodelovali, ter na razvoj metod dela Računskega sodišča.

Končno bi želel omeniti odločitev, ki sem jo sprejel kot zunanji revizor Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, glede prepričanja te organizacije, da je sprejela novo predstavitev finančnih evidenc (pregled stanja, izkaz in priloge), ki je enostavnejša, jasnejša, usmerjena v glavne računovodske informacije in ki je za predstavnike držav članic te organizacije, katerim so računovodski izkazi namenjeni, lažje berljiva. Organizacija je nazadnje sprejela to priporočilo, kar je nedvomno pozitivno vplivalo na kakovost njenih finančnih izkazov in obveščanja držav članic.

Neodvisnost

3. V skladu s Pogodbo so člani Računskega sodišča "popolnoma neodvisni" pri izvajanju svojih nalog. Kako bi to obveznost povezali z vašimi prihodnjimi nalogami?

Ker izhajam iz institucije, katere člani imajo status sodnikov, sem zlasti občutljiv na zahtevo po neodvisnosti, ki jo Pogodba nalaga članom Evropskega računskega sodišča. Ta neodvisnost se mi zdi nepogrešljiva za delovanje v splošnem interesu Unije.

Med izvajanjem mandata bom v celoti ohranil neodvisno presojo, pri čemer:

– bom strogo upošteval določbe Pogodbe in ne bom zahteval ali sprejel navodil nobene vlade (predvsem svoje) in nobenega organa,

– ne bom opravljal nobene poklicne ali druge dejavnosti, ki ne bi bila združljiva z dejavnostmi članov Sodišča,

– ne bom izvajal političnega mandata in ne bom imel finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko povzročili navzkrižje interesov ali celo dajali vtis navzkrižja interesov s statusom člana Sodišča.

Na splošneje bom upošteval načela, ki jih je sprejelo Sodišče, da se zagotovi neodvisnost njegovih članov.

4. Ali ste prejeli razrešnico za opravljanje svoje nekdanje funkcije, če je tak postopek v uporabi?

Ta postopek se v Franciji ne uporablja za naloge odredbodajalca, ki so edine naloge upravljanja, ki sem jih opravljal.

5. Ali imate poslovne ali finančne interese oz. kakšne druge obveznosti, ki bi lahko bili v nasprotju z vašimi prihodnjimi nalogami? Ali ste pripravljeni seznaniti predsednika Računskega sodišča z vsemi svojimi finančnimi interesi in drugimi obveznostmi ter podatke dati na razpolago javnosti? Če ste trenutno udeleženi v sodnem postopku, navedite podrobnosti.

Ne sodelujem pri nobeni poslovni dejavnosti, nimam nobenega deleža v finančnih holdingih in nisem zavezan ničemur, kar bi nasprotovalo moji prihodnji funkciji. Poleg tega zoper mene ni uveden noben sodni postopek.

V celoti sem pripravljen razkriti vse svoje finančne interese in druge obveznosti predsedniku Računskega sodišča ter jih objaviti v skladu z njegovimi navodili.

6. Ali ste se po imenovanju za člana Računskega sodišča pripravljeni odreči izvoljenim funkcijam ali aktivni funkciji z obveznostmi v politični stranki?

Da. Ne opravljam nobenega volilnega mandata in nisem član nobene politične stranke.

7. Kako bi obravnavali primer večje nepravilnosti ali celo goljufije in/ali korupcije, v katerem bi bile udeležene osebe iz vaše države članice?

Člen 248 Pogodbe določa, da Sodišče „poroča zlasti o vseh primerih nepravilnosti“. Naloga članov Sodišča je torej jasno določena ob upoštevanju dejstva, da mednarodni revizijski standardi jasno določajo, da preiskava o goljufiji ali korupciji ni glavna naloga zunanjega revizorja.

Če bi v tem smislu odkril resno kršitev predpisov ali položaj, za katerega se domneva goljufivo dejanje ali korupcija, ali bi to odkril revizor, za katerega bi bil odgovoren, bi ne glede na državljanstvo zadevnih oseb zahteval, da se to v skladu s postopki Računskega sodišča sporoči Evropskemu uradu za boj proti goljufijam, da bi se lahko opravila preiskava, sprejele potrebne kazni ali celo sprožili sodni postopki.

8. Katere bi morale biti glavne značilnosti kulture dobrega finančnega poslovodenja v javnih službah?

Zahteva po upravljanju finančnih sredstev Skupnosti „v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja“ je navedena v Pogodbi (člen 274) in ponovljena v Finančni uredbi. Opazil sem tudi, da je medinstitucionalni sporazum iz leta 2006 ponovno poudaril pomembnost teh načel. Končno člen 248 Pogodbe določa, da Sodišče preveri, „ali je bilo finančno poslovodenje dobro“.

Tako se ta načela uporabljajo kot referenca za delo Komisije in Sodišča. Vsebina teh načel je že bila vsaj delno natančneje določena z mednarodno doktrino o finančni reviziji. Bistvo teh načel je, da mora biti dobro finančno poslovodenje:

– gospodarno (potrebna sredstva se morajo pridobiti v primernem obsegu in pravočasno, razmerje med učinkovitostjo in stroški pa mora biti čim boljše),

– uspešno (razmerje med razpoložljivimi sredstvi in doseženimi rezultati mora biti čim boljše) in

– učinkovito (razmerje med razpoložljivimi sredstvi in cilji za določen ukrep mora biti čim boljše).

Za spoštovanje teh značilnosti dobrega finančnega poslovodenja je treba sprejeti nekatera notranja organizacijska pravila: jasna opredelitev ciljev, opredelitev odgovornosti in ločitev funkcij, pregleden pretok informacij, učinkovit sistem notranjega nadzora, učinkovita notranja revizija itd.

Ta načela se običajno izvajajo v vseh organizacijah, vendar menim, da mora dobro finančno poslovodenje neke javne službe izpolnjevati nekatera dodatna merila:

– najprej mora spoštovati zakonski mandat, ki opredeljuje cilje in okvir delovanja zadevne javne službe, zato morajo ti biti enostavno in jasno opredeljeni, da jih lahko uslužbenci dobro izvajajo (to je ključni izziv za programe Skupnosti);

– nato mora biti podrejeno ustreznemu zunanjemu nadzoru: ker za javne službe običajno ne veljajo pravila konkurence, mora zunanji revizor opozoriti na kršitev načel dobrega finančnega poslovodenja; ta zunanji nadzor se mora opreti na primeren notranji nadzor, ki ne sme biti preobsežen;

– končno mora vključevati obveznost poročanja političnim organom, ki so službi dodelili sredstva za določen namen.

9. Računsko sodišče v skladu s Pogodbo pomaga Parlamentu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Kako bi opisali vaše naloge v zvezi s poročanjem Evropskemu parlamentu in zlasti Odboru za proračunski nadzor?

Člen 248 Pogodbe določa, da Računsko sodišče pomaga Evropskemu parlamentu in Svetu pri nadzoru nad izvrševanjem proračuna. Pogodba med drugim določa značilnosti te pomoči, namenjene Parlamentu. Menim, da bo moja glavna odgovornost celostno sodelovanje pri nalogah, ki so s Pogodbo v zvezi s tem dodeljene Sodišču.

Glavna naloga vsakega člana Sodišča je vodenje postopka priprave poročil tako, da so informacije, ki so na voljo Parlamentu in predvsem Odboru za proračunski nadzor, brezhibne, kar pomeni, da so točne (v zvezi s številčnimi podatki in ugotovljenimi dejstvi) in zanesljive, ker jih lahko revidiranci izpodbijajo (kar zadeva ugotovitve o posameznih vprašanjih). Za oblikovanje poročil ima Sodišče na voljo širša pooblastila za preiskavo, naloga njegovih članov pa je zagotavljanje, da jih revizorji ustrezno izvajajo.

Drugič, zelo bom pozoren, da se bo na hude napake in nepravilnosti ustrezno opozorilo, kot določa Pogodba.

Tretjič, zdi se mi pomembno, da se preverjanje upravljanja in delovanja opravlja v celoti. Po mojem mnenju to poleg letne izjave o zanesljivosti vključuje tudi „posebne ugotovitve“, ki jih Sodišče navede v svojem letnem poročilu ter posebnih poročilih in mnenjih, ki jih objavi. Ta naloga se pogosto izvaja kot odgovor na zahteve Parlamenta (ali Sveta), kar je običajno. S tega stališča menim, da bi lahko koristne izmenjave potekale med Parlamentom (in zlasti Odborom za proračunski nadzor) in Sodiščem, preden ta sestavi svoj program dela (kar bi se seveda lahko zgodilo brez ogrožanja neodvisnosti Sodišča).

Glede položaja v svoji državi ugotavljam, da so se tovrstni odnosi med francoskim Računskim sodiščem in Parlamentom v zadnjih letih zelo razvili. Pri tem sem sodeloval kot predsednik zbornice, spremljal pa sem več predstavitev parlamentarnih odborov. Ta sprememba se mi zdi koristna za vse.

Na splošno menim, da morata organ za nadzor javnih financ in Parlament delati v duhu dialoga, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.

10. Kakšna je po vašem mnenju dodana vrednost revizije poslovanja in kako je treba revizijske ugotovitve vključiti v upravljanje?

Z revizijo delovanja se preverijo kakovost in rezultati upravljanja. Glede na opredelitev so njeni sklepi odvisni od razprave, dodana vrednost pa v veliki meri od realnega in uporabnega značaja ter dejstva, da upravljavci revidiranca priznajo, da so sklepi dobro utemeljeni. Zato je dodana vrednost močno odvisna od pogojev, v katerih se je opravila revizija.

Razlikovati je treba med notranjo in zunanjo revizijo.

Notranja revizija delovanja se najpogosteje opravi na pobudo uprave, kateri so namenjeni sklepi revizije. Dodana vrednost se meri predvsem s kakovostjo navedenih informacij (z revizijo se lahko potrdi ali ovrže stališče, ki ga predhodno navede uprava, lahko predlaga rešitve, na katere uprava ni pomislila ...). V vsakem primeru se uprava odloči, kako ukrepati glede na sklepe revizije.

Zunanja revizija delovanja poteka drugače. Dodana vrednost take revizije se dobi na podlagi vodstva zunanjega in neodvisnega organa glede na upravo telesa, ki je bilo revidirano, ter tega, kar je namenjeno tej upravi in organu, kateremu je odgovorna, tj. Parlamentu. O revidiranem področju, obravnavanih temah nadzora, uporabljenih metodah, obsegu združenih informacij odloča zunanji revizor. S tega stališča se delo Sodišča načrtuje tako, da zajema vse dejavnosti Unije v večletnem obdobju. Da pa bi se sklepi in priporočila, ki iz tega izhajajo, lahko uporabili, je treba pri izvajanju zunanje revizije spoštovati nekatera pravila, ki se dejansko lahko omejijo na eno samo pravilo: revizija mora potekati v duhu strokovnega dialoga, ki temelji na dejstvih, tako da uprava organa prizna vrednost oblikovanih priporočil (tudi če uprava okleva glede njihovega sprejetja, kar se pogosto zgodi). Če se ti pogoji spoštujejo, bodo torej vodje telesa, ki je bilo revidirano, k upoštevanju teh priporočil in njihovo izvajanje spodbujeni še toliko bolj, če jih bo k temu prisilil politični nadzorni organ, ki bo zahteval račune.

11. Kako bi lahko izboljšali sodelovanje med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Evropskim parlamentom (Odbor za proračunski nadzor) v zvezi z revizijo proračuna EU?

Vem, da je to vprašanje zelo aktualno za Evropsko unijo in je že bilo predmet številnih pobud in predlogov. Svoje mnenje o tem vprašanju bom izrazil previdno, ker nisem sodeloval na notranjih razpravah v zvezi s tem.

1. Najprej ugotavljam, da nacionalni revizijski organi v svojih državah redno preverjajo finančne posle, ki izhajajo iz izvajanja evropskih politik. Javnost obveščajo o svojih ugotovitvah, ki so tako na voljo institucijam Skupnosti. Francosko Računsko sodišče je na primer v svojem letnem poročilu iz februarja 2007 objavilo zelo kritične pripombe glede razdelitve posojil v kmetijstvu, ki se financirajo iz proračuna Unije.

2. Ugotavljam tudi, da se že od samega začetka v okviru odbora za stike enkrat na leto sestanejo Evropsko računsko sodišče in predsedniki nacionalnih revizijskih organov, da obravnavajo vprašanja skupnega interesa in medsebojno sodelovanje. Ta odbor zlasti razmišlja o oblikovanju skupnih standardov revidiranja in sprejetju primerljivih meril revizije, ki so prilagojena okviru Skupnosti.

3. Končno se mi zdi na tem področju bistveno, da se opre na določbe Pogodbe in na mednarodno priznane strokovne standarde revidiranja.

a)  Pogodba določa, da se nadzor Evropskega računskega sodišča v državah članicah opravi „v povezavi z nacionalnimi revizijskimi organi“ ter da Sodišče in nacionalni revizijski organi „sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost“.

Torej je bistveno, da se nacionalne revizijske organe spodbudi k spremljanju revizij Sodišča v njihovi državi, kar lahko prispeva k oblikovanju priporočil in skupnih metod dela.

b)  Vendar Pogodba tudi jasno izraža dejstvo, da je za izvrševanje proračuna odgovorna Komisija ter da je njen zunanji nadzor pod izključno pristojnostjo Sodišča. Pristojnosti glede nadzora proračuna Unije si Sodišče in nacionalni revizijski organi ne delijo.

c)  Mednarodni standardi revidiranja (in zlasti standard 600 Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov) določajo pogoje, v katerih se lahko revizor opre na delo drugega revizorja: če bi se želelo Evropsko računsko sodišče opreti na delo nacionalnih revizijskih organov, bi se moralo prepričati, da je delo teh organov ustrezno in kakovostno.

Tak položaj bi gotovo povzročil težave, ki bi bile morda v odnosih med Sodiščem in nacionalnimi revizijskimi organi nepremostljive.

Ob upoštevanju teh dejstev je Evropsko računsko sodišče julija 2007 sprejelo mnenje o teh vprašanjih, ki se mi zdi primerno za izboljšanje sodelovanja med Računskim sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Parlamentom.

Povzel bom načela, ki bi morala prispevati k boljšemu sodelovanju med Sodiščem, nacionalnimi revizijskimi organi in Parlamentom na naslednji način:

– Evropsko računsko sodišče upošteva delo, ki ga opravijo nacionalni revizijski organi,

– uskladitev standardov dela v Evropski uniji,

– odgovornost Evropskega računskega sodišča za hitro pridobitev zagotovil, ki jih potrebuje za pripravo letne izjave o zanesljivosti,

– povečanje pozornosti, ki jo Sodišče nameni temam nadzora, ki so zanimive za Parlament (in zlasti Odbor za proračunski nadzor), o pravilnosti in kakovosti finančnega poslovodenja. Ugotavljam, da bo lahko Sodišče na tem področju čim bolje uporabilo ugotovitve nacionalnih revizijskih organov.

Druga vprašanja

12. Ali bi umaknili svojo kandidaturo, če bi bilo mnenje Parlamenta o vašem imenovanju za člana Računskega sodišča negativno?

Kot je bilo že navedeno, je naloga Računskega sodišča, da pomaga Parlamentu pri nadzoru in izvrševanju proračuna Unije, poudaril sem tudi pomen delovanja v duhu dialoga, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, ki mora biti prisoten v odnosih med Sodiščem in Parlamentom. Negativno mnenje v zvezi s imenovanjem bi lahko bila ovira za nadaljevanje takih odnosov.

Pogodba se posebno sklicuje na neodvisnost in strokovnost članov Sodišča. Če bi Parlament podvomil o moji neodvisnosti in strokovni sposobnosti ter na tej podlagi ne bi odobril imenovanja za člana Sodišča, sem pripravljen odstopiti od kandidature.

POSTOPEK

Naslov	Imenovanje člana Računskega sodišča ( Michel Cretin)
Referenčni dokumenti	N6-0017/2007 - C6-0305/2007 - 2007/0814(CNS)
Datum posvetovanja z EP	19.9.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	CONT 27.9.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Inés Ayala Sender 11.9.2007
Datum sprejetja	6.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Paulo Casaca, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jan Mulder, Francesco Musotto, Bill Newton Dunn, Bart Staes, Alexander Stubb, Paul van Buitenen, Kyösti Virrankoski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Chris Davies, Edit Herczog, Véronique Mathieu, Gabriele Stauner, Petya Stavreva
Datum predložitve	8.11.2007