POROČILO o predlogu okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom

14.11.2007 - (11522/2007– C6‑0246/2007 – 2001/0270(CNS)) - *

(Ponovno posvetovanje)
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Martine Roure

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu okvirnega sklepa Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom

(11522/2007– C6‑0246/2007 – 2001/0270(CNS))

(Postopek posvetovanja – ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sveta (11522/2007),

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2001)0664)[1],

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2002[2],

–   ob upoštevanju člena 34(2)(b) Pogodbe o EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o EU, v skladu s katerim se je Svet ponovno posvetoval s Parlamentom (C6–0246/2007),

–   ob upoštevanju členov 93, 51 in 55(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0444/2007),

1.  odobri predlog Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, naj ustrezno spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 6
(6) Države članice priznavajo, da boj proti rasizmu in ksenofobiji zahteva različne vrste ukrepov znotraj celovitega okvira in da ne sme biti omejen na področje kazenskih zadev. Ta okvirni sklep je omejen na boj proti posebno resnim oblikam rasizma in ksenofobije z uporabo kazenskega prava. Kulturne in pravne tradicije držav članic se zlasti na tem področju do neke mere razlikujejo, zato popolna uskladitev kazenskih zakonodaj trenutno ni mogoča.	(6) Države članice priznavajo, da boj proti rasizmu in ksenofobiji zahteva različne vrste ukrepov znotraj celovitega okvira in da ne sme biti omejen na področje kazenskih zadev. Zagotoviti je treba, da se v državi in družbi privzame kultura strpnosti. Ta okvirni sklep je omejen na boj proti posebno resnim oblikam rasizma in ksenofobije z uporabo kazenskega prava. Kulturne in pravne tradicije držav članic se zlasti na tem področju do neke mere razlikujejo, zato popolna uskladitev kazenskih zakonodaj trenutno ni mogoča.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 6 a (novo)
	(6a) Ta okvirni sklep določa minimalno raven usklajenosti, njegovo učinkovitost pa omejujejo odstopanja, ki jih zagotavlja, vključno s tistimi v členu 1(2).
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 6 b (novo)
	(6b) Zakonodajna politika bi morala odražati dejstvo, da je v demokratični družbi kazensko pravo vedno zadnje sredstvo, in upoštevati vse zadevne vrednote, vključno s pravico do svobode izražanja in pravico vsakega posameznika do enakopravne obravnave in spoštovanja.
Obrazložitev
Opredelitev kaznivih dejanj rasizma in ksenofobije zahteva zelo resno presojo o tem, kje naj bi bile meje svobode izražanja. Poleg tega bi moralo imeti kazensko pravo vedno zgolj pomožno vlogo.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 9 a (novo)
	(9a) Če je storilec rasističnega ali ksenofobnega kaznivega dejanja nosilec javne funkcije, bi se to moralo obravnavati kot oteževalna okoliščina.
Obrazložitev
Pogosto žrtve rasizma in ksenofobije težko uveljavijo svoje pravice, zlasti v službenem okolju. Izkoriščanje službenega položaja je treba obravnavati kot oteževalno okoliščino. Zasedanje javne funkcije bi moralo biti poudarjeno.
Predlog spremembe 5 Člen 1, odstavek 1, točka (b)
(b) zagrešitev dejanja iz točke a) z javnim razpošiljanjem ali razdeljevanjem letakov, slik ali drugega gradiva;	(b) javno razpošiljanje ali razdeljevanje letakov, slik ali drugega gradiva z vsebinami, ki predstavljajo dejanje v smislu točk a), c) ali d);
Predlog spremembe 6 Člen 1, odstavek 1, točka (e)
(e) za namen odstavka 1 se države članice lahko odločijo kaznovati le dejanja, ki so bodisi izvršena na način, ki lahko moti javni mir, bodisi so to grožnje, zmerjanje ali žaljenje;	(e) za namen odstavka 1 se države članice lahko odločijo kaznovati le dejanja, ki so izvršena kot grožnje, zmerjanje ali žaljenje;
Obrazložitev
Pojem „lahko moti javni mir“ je preveč nejasen, zato ga je treba črtati.
Predlog spremembe 7 Člen 1, odstavek 1, točka (f)
(f) za namen odstavka 1 naj bi sklic na vero zajel vsaj ravnanje, ki je pretveza za dejanja, usmerjena proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine.	(f) za namen tega odstavka, naj bi sklic na vero zajel vsaj ravnanje, ki je pretveza za dejanja, usmerjena proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost, ali proti članu te skupine. Vendar država članica od kazenske odgovornosti ne oprosti govorov ali ravnanja, ki utegne spodbujati sovraštvo. Spoštovanje svobode veroizpovedi ne omejuje učinkovitosti tega okvirnega sklepa.
Predlog spremembe 8 Člen 1, odstavek 2
2. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa s strani Sveta poda izjavo, da bo kot kaznivo opredelila vsako zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena kaznivih dejanj iz odstavka 1(c) in/ali (d) le, če bo nacionalno sodišče te države članice in/ali mednarodno sodišče dokončno priznalo kazniva dejanja iz teh odstavkov ali če jih bo dokončno priznalo le mednarodno sodišče.	2. Vsaka država članica lahko ob sprejetju tega okvirnega sklepa s strani Sveta poda izjavo, da bo kot kaznivo opredelila vsako zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena kaznivih dejanj iz odstavka 1(c) in/ali (d) le, če bo nacionalno sodišče te države članice in/ali mednarodno sodišče dokončno priznalo kazniva dejanja iz teh odstavkov.
Predlog spremembe 9 Člen 2, odstavek 2
2. Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je hujskanje k dejanjem iz člena 1(c) in (d) kaznivo.	2. Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je hujskanje k dejanjem iz člena 1 kaznivo.
Predlog spremembe 10 Člen 5, odstavek 1
1. Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da so pravne osebe lahko odgovorne za dejanja iz členov 1 in 2, ki jih v njihovo korist stori katera koli oseba, ki deluje bodisi samostojno ali kot del organa te pravne osebe, njen vodilni položaj znotraj te pravne osebe pa temelji na:	1. Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da so pravne osebe lahko odgovorne za dejanja iz členov 1 in 2, ki jih stori katera koli oseba, katere vodilni položaj znotraj te pravne osebe temelji na:
(a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe, ali (b) pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe, ali (c) pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.	(a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe, ali (b) pooblastilu za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe, ali (c) pooblastilu za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe
	in ki je delovala v tej vlogi.
Predlog spremembe 11 Člen 5, odstavek 2
2. Poleg že navedenih primerov iz odstavka 1 vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je pravna oseba lahko odgovorna tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola osebe iz odstavka 1 omogočila, da je njej podrejena oseba v korist te pravne osebe zagrešila dejanja iz členov 1 ali 2. .	2. Poleg že navedenih primerov iz odstavka 1 vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev, da je pravna oseba lahko odgovorna tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola osebe iz odstavka 1 omogočila, da je njej podrejena oseba, za katere dejanja je po nacionalnem pravu lahko odgovorna pravna oseba, zagrešila dejanja iz členov 1 ali 2.
Predlog spremembe 12 Člen 5, odstavek 3
3. Odgovornost pravne osebe iz odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci ali pomagači pri dejanjih iz členov 1 in 2.	3. Odgovornost pravne osebe iz odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci, napeljevalci ali pomagači pri dejanjih iz členov 1 in 2.
Predlog spremembe 13 Člen 7 a (novo)
	Člen 7a Minimalne zahteve 1. Države članice lahko v boju proti rasizmu in ksenofobiji sprejmejo ali ohranijo višjo raven zaščite, kot je tista, ki izhaja iz določb tega okvirnega sklepa. 2. Izvajanje tega okvirnega sklepa ni v nobenem primeru razlog za znižanje ravni zaščite, ki jo države članice že zagotavljajo na področjih, ki jih ureja ta okvirni sklep. 3. V tem okvirnem sklepu se ničesar ne sme razlagati, kot da vpliva na kakršne koli obveznosti držav članic v skladu z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z dne 7. marca 1966. Države članice izvajajo ta okvirni sklep v skladu s temi obveznostmi.
Obrazložitev
Okvirni sklep bi moral vključevati klavzulo o prepovedi nazadovanja, s katero se zagotovi, da njegovo izvajanje ne vodi v slabitev obstoječe ravni zaščite iz člena 6 Direktive 2000/43/ES (odstavka 1 in 2). Prav tako bi moral sklep vključiti določbo, po kateri njegovo izvajanje ne bo vplivalo na nobeno obveznost, ki izhaja iz mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (odstavek 3).
Predlog spremembe 14 Člen 7 b (novo)
	Člen 7b Nobena od določb iz tega okvirnega sklepa se ne sme razlagati, kot da vpliva na katerekoli obveznosti držav članic v skladu z Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije z dne 7. marca 1966. Države članice izvajajo ta okvirni sklep v skladu s temi obveznostmi.
Obrazložitev
Predlog poročevalke za črtanje točk 1 in 2: strožjo kazenskopravno sankcijo za dejanja po kazenski zakonodaji je treba vedno zamenjati z milejšo sankcijo, ko ta začne veljati za isto dejanje. To je temeljno načelo kazenskega prava.
Predlog spremembe 15 Člen 7, odstavek 2
2. Ta okvirni sklep od držav članic ne sme zahtevati, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s temeljnimi načeli v zvezi s svobodo združevanja in svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, kakor izhajajo iz ustavnih tradicij, ali s pravili, ki urejajo pravice in odgovornosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti.	2. Ta okvirni sklep od držav članic ne sme zahtevati, da sprejmejo ukrepe, ki so v nasprotju s skupnimi temeljnimi načeli držav članic v zvezi s svobodo združevanja in svobodo izražanja, zlasti svobodo tiska in svobodo izražanja v drugih medijih, kakor izhajajo iz ustavnih tradicij, ali s pravili, ki urejajo pravice in odgovornosti tiska ali drugih medijev in postopkovna jamstva zanje, kadar so ta pravila povezana z določitvijo ali omejitvijo odgovornosti.
Predlog spremembe 16 Člen 9, odstavek 1, točka (c)
(c) je dejanje storjeno v korist pravne osebe, ki ima svoj sedež na ozemlju te države članice.	(c) je glavna uprava pravne osebe, ki se lahko šteje za odgovorno, na ozemlju te države članice.
Predlog spremembe 17 Člen 10, odstavek 3
3. Svet pred iztekom treh let po roku iz člena 10(1) pregleda ta okvirni sklep. Zaradi priprave tega pregleda se Svet pri državah članicah pozanima, ali je prišlo do težav pri pravosodnem sodelovanju v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 1(1). Poleg tega Svet lahko zaprosi Eurojust, naj predloži poročilo o tem, ali so razlike med nacionalnimi zakonodajami povzročile težave pri pravosodnem sodelovanju med državami članicami na tem področju.	3. Svet pred iztekom treh let po roku iz člena 10(1) pregleda ta okvirni sklep. Za pripravo tega pregleda se Svet pri državah članicah pozanima, ali je prišlo do težav pri pravosodnem sodelovanju v zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 1(1) in se posvetuje z Evropskim parlamentom. Svet pri pregledu upošteva mnenje Evropske agencije za temeljne pravice in nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju. Poleg tega Svet lahko zaprosi Eurojust, naj predloži poročilo o tem, ali so razlike med nacionalnimi zakonodajami povzročile težave pri pravosodnem sodelovanju med državami članicami na tem področju.
Obrazložitev
O reviziji okvirnega sklepa bi se bilo treba posvetovati s Parlamentom ter preučiti tudi mnenja nevladnih organizacij in Agencije za temeljne pravice.
Predlog spremembe 18 Člen 12
12. Ta okvirni sklep se uporablja na Gibraltarju.	12. Ta okvirni sklep se uporablja tudi na Gibraltarju.

• [1]  UL C 75 E, 26.03.2002, str. 269.
• [2]  UL C 271 E, 12.11.2003, str. 558.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Prvo poročilo Evropske agencije za temeljne pravice iz avgusta 2007 kaže, da število kaznivih dejanj, povezanih z rasizmom, narašča v najmanj osmih državah članicah EU. Poročilo navaja, da so rasistično nasilje in zločini še vedno resna družbena težava v vsej EU. S tem se ponovno poudarja nujnost ukrepov na evropski ravni za boj proti zlu, kot je rasizem, nestrpnost in ksenofobija.

Vse države članice EU vsaj v določeni meri imajo zakonodajo proti rasizmu in ksenofobiji, vendar obstajajo razlike. Te razlike poudarjajo potrebo po usklajevanju na evropski ravni, da se zagotovi učinkovito ukrepanje za boj proti rasizmu in ksenofobiji v čezmejnem smislu ter v Evropi na splošno.

Ozadje

Svet je leta 1996 sprejel skupni ukrep 96/443/PNZ o boju proti rasizmu in ksenofobiji. Ta instrument opredeljuje določbe, namenjene uskladitvi kazenskega prava držav članic in izboljšanju medsebojne pomoči pri boju proti rasizmu in ksenofobiji.

Komisija je novembra 2001 predlagala okvirni sklep o boju proti rasizmu in ksenofobiji[1], ki ima dvojni cilj, in sicer zagotoviti, da v vseh državah članicah veljajo enake kazni za enaka rasistična in ksenofobna dejanja, ter izboljšati pravosodno sodelovanje na tem področju. Ta predlog je predstavljal napredek pri dosedanjih skupnih ukrepih, saj države članice ne morejo več izbirati med kriminalizacijo tovrstnega ravnanja in odstopanjem od pregona zaradi izogibanja dvakratnemu sojenju za isto zadevo, temveč so prisiljene sprejeti ukrepe, s katerimi tovrstna dejanja kaznujejo kot kazniva dejanja.

Izkazalo se je, da v Svetu, navkljub številnim razpravam, ni mogoče doseči dogovora o tem besedilu. Leta 2006 je italijanska delegacija, ki je dotlej vedno nasprotovala predlogu (marca 2003 pa je predlagala nadomestno besedilo), umaknila svoje pridržke. To je omogočilo ponoven začetek razprave na podlagi kompromisa, ki ga je predlagalo luksemburško predsedstvo leta 2005. Po zaslugi prizadevanj nemškega predsedstva je Svet 19. aprila 2007 dosegel politični dogovor[2].

Evropski parlament je 4. julija 2002 sprejel prvo mnenje (poročilo Ceyhun – T5-363/2002[3]). To mnenje je temeljilo na prvotnem predlogu Komisije iz leta 2001. Besedilo Sveta je rezultat večletnih pogajanj in torej prinaša bistvene spremembe, kar pomeni, da je potrebno ponovno posvetovanje s Parlamentom.

Stališče poročevalke

Poročevalka pozdravlja dejstvo, da je Svet končno dosegel sporazum o predlogu okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji. Varstvo in spodbujanje temeljnih pravic evropskih državljanov ter zlasti boj proti rasizmu in ksenofobiji so resnično ena od poglavitnih prednostnih nalog EU. Zato je bilo izjemno zaskrbljujoče, da Svetu ni uspelo doseči sporazuma o tovrstnem predlogu. Evropska unija mora sprejeti to besedilo in poslati odločno politično sporočilo v zvezi s temeljnimi pravicami.

Vseeno poročevalka obžaluje, da v besedilu Sveta ni dosežen večji napredek ter da ni na ravni političnega izziva, ki ga predstavlja boj proti rasizmu in ksenofobiji. Na žalost so se iz predloga Komisije iz leta 2001 ohranili le redki elementi, ki jih je Evropski parlament nameraval poudariti v svojem prvem poročilu. Poročevalka se zaveda nujnosti in težavnosti iskanja kompromisa, vendar obžaluje, da je bil ta kompromis dosežen na škodo pravne kakovosti predloga okvirnega sklepa. Zaskrbljena je zlasti zaradi bistvene omejitve področja uporabe sklepa. Obžalovanja je vredno tudi, da seznam kaznivih dejanj, v nasprotju s predlogom Komisije, ne vsebuje žaljenja ali vodenja rasistične skupine.

Poleg tega je dodatna omejitev področja uporabe člena 1(1) – tj. odstranitev nekaterih elementov rasizma, ki temeljijo na veroizpovedi – po mnenju poročevalke pretirana in jo je treba spremeniti, da se kot za ostale oblike rasizma tudi za to zagotovi kazenski pregon. Enako velja za dodano zahtevo, da lahko kaznivo ravnanje iz odstavkov 1(c) in (d) člena 1 „spodbudi nasilje ali sovraštvo“. Zmanjševanje pomena kaznivega dejanja genocida je oblika rasizma in države članice bi morale imeti možnost, da to kaznujejo, tudi kadar ni prisotno spodbujanje k sovraštvu ali nasilju.

Vseeno poročevalka meni, da ta okvirni sklep predstavlja prvi pomemben korak k okrepitvi boja proti rasizmu in ksenofobiji na evropski ravni ter k doseganju minimalne usklajenosti na tem področju. Sprejetje tega sklepa ostaja bistveno. Kljub temu poročevalka vztraja pri mnenju, da bo morala Unija storiti korak dlje, ko bo po treh letih revidirala okvirni sklep. Poleg tega predlaga, da se doda odstavek (nov člen 7a), s katerim se zagotovi klavzula o prepovedi nazadovanja, da se poskrbi za to, da okvirni sklep ne zniža obstoječe ravni zaščite v skladu s členom 6 direktive „o obravnavanju oseb ne glede na raso“ (Direktiva 2000/43/ES), ter zajamči, da okvirni sklep ne dovoljuje nižje ravni zaščite, kot je tista, ki jo zagotavlja Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije.

Poročevalka opozarja, da mora biti ta okvirni sklep del splošnega okvira evropskih instrumentov za boj proti vsem oblikam diskriminacije, da se zagotovi učinkovitost boja proti rasizmu. Zadnje poročilo Agencije za temeljne pravice kaže, da se rasna diskriminacija ohranja zlasti na področjih zaposlovanja, izobraževanja in nastanitve. Zato bo treba ta okvirni sklep o rasizmu dopolniti s sprejetjem splošne direktive o boju proti vsem oblikam diskriminacije iz člena 13 pogodbe.

Poročevalka nazadnje obžaluje, da je bilo področje uporabe okvirnega sklepa o boju proti rasizmu in ksenofobiji omejeno zaradi dejstva, da je bilo za sklep v Svetu potrebno soglasje, Parlament pa je bil zgolj zaprošen za mnenje. Poročevalka poudarja, da je za vse zadeve iz tretjega stebra potreben prehod na glasovanje s kvalificirano večino in v postopek soodločanja.

• [1]  KOM(2001)664, UL C 75 E, 26.03.2002, str. 269.
• [2]  Dokument 5118/07 DROIPEN 1.
• [3]  UL C 271 E, 12.11.2003, str. 379.

MANJŠINSKO MNENJE (12.11.2007)

v skladu s členom 48(3) Poslovnika,

Koenraad Dillen

Države članice imajo neokrnjeno možnost, da s svojo zakonodajo zagotavljajo zaščito pred rasističnimi dejanji, zato je ukrep EU v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

Ta okvirni sklep je napad na svobodo izražanja. Četudi je boj proti rasizmu sprejemljiv na podlagi določene uporabe nasilja ali spodbujanja k nasilju, pa ni sprejemljivo, da se koncept „rasizma“ zamenjuje z legitimnim javnim govorom, na primer nasprotovanjem masovnemu priseljevanju ali islamizaciji oziroma zaščito nacionalne identitete.

To zamenjevanje obstaja, kar je razvidno iz izjave Evropskega centra za spremljanje rasizma, ki trdi, da je „islamofobija“ nova oblika diskriminacije ter da bi bilo treba na razburjenje, povezano z danskimi karikaturami, odgovoriti s sprejetjem zakonodaje proti bogoskrunstvu.

Pričujoči okvirni sklep prepoveduje „spodbujanje k sovraštvu“ v povezavi z veroizpovedjo, kar pomeni, da bo mogoče vsak javni politični govor, ki kritično obravnava islam in islamizacijo, razlagati kot „spodbujanje k sovraštvu“ muslimanov. S tem okvirnim sklepom postane nemogoča vsaka razprava o priseljevanju in islamu, za posledico pa bo imel samovoljne pritožbe in kazenskopravni pregon vodilnih politikov v tej razpravi.

POSTOPEK

Naslov	Boj proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije v skladu s kazenskim pravom
Referenčni dokumenti	11522/2007 - C6-0246/2007 - KOM(2001)0664 - C5-0689/2001 - 2001/0270(CNS)
Datum posvetovanja z EP	21.12.2001
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 3.9.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 3.9.2007
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	JURI 3.10.2007
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Martine Roure 21.2.2005
Obravnava v odboru	2.10.2007		12.11.2007
Datum sprejetja	12.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Carlos Coelho, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Lilli Gruber, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Károly Ferenc Szabó, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Simon Busuttil, Marco Cappato, Koenraad Dillen, Maria da Assunção Esteves, Ignasi Guardans Cambó, Luis Herrero-Tejedor, Sophia in ‘t Veld, Carlos José Iturgaiz Angulo, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Eva-Britt Svensson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Carmen Fraga Estévez, Fernando Fernández Martín