POROČILO o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma

29.11.2007 - (KOM(2006)0269 – C6‑0166/2006 – 2006/0088(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Sarah Ludford

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma

(KOM(2006)0269 – C6‑0166/2006 – 2006/0088(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0269),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 62(2) (b) (ii) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0166/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0459/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 3
(3) Izbira biometričnih identifikatorjev je določena v [Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami]. Uredba določa standarde za zbiranje teh biometričnih identifikatorjev s sklicevanjem na zadevne določbe, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Za zagotovitev interoperabilnosti se ne zahtevajo nadaljnji tehnični standardi.	(3) [Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami] določa, da morajo biti prstni odtisi in fotografije prosilca shranjeni v VIS. Ta uredba določa standarde za zbiranje teh biometričnih identifikatorjev s sklicevanjem na zadevne določbe, ki jih je določila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Za zagotovitev interoperabilnosti se ne zahtevajo nadaljnji tehnični standardi.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je le pojasniti besedilo: jasna mora biti izbira biometričnih identifikatorjev ter dejstvo, da gre za dve različni uredbi.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 3 A (novo)
	(3a) Prejem je treba za prosilce urediti z ustreznim spoštovanjem človekovega dostojanstva in njegove nedotakljivosti. Obravnavanje vlog za izdajo vizuma je treba opraviti strokovno in spoštljivo ter v sorazmerju z zastavljenimi cilji.
Obrazložitev
Določba je prepisana iz predloga Komisije o vizumskem zakoniku (KOM(2006)403) in rahlo spremenjena. Ker bo to besedilo verjetno začelo veljati še pred začetkom veljavnosti vizumskega zakonika, je pomembno, da se v sedanje besedilo vključi določbe, o katerih se presodi, da so nujno potrebne za delovanje VIS. Zaradi novega elementa v postopku izdaje vizumov – jemanja biometričnih podatkov – se zdi nujno potrebna predvsem klavzula o ravnanju osebja.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 5
(5) Uvesti je treba druge možnosti, kot so kolokacija, skupni prijavni centri in zunanje izvajanje. Za te možnosti je treba vzpostaviti ustrezen pravni okvir ob upoštevanju zlasti vprašanj varstva podatkov. V skladu z določenim pravnim okvirom morajo biti države članice svobodne pri odločanju, katero vrsto organizacijske strukture bodo uporabile v vsaki tretji državi. Podrobnosti o teh strukturah mora objaviti Komisija.	(5) Uvesti je treba druge možnosti, kot so kolokacija, skupni prijavni centri in zunanje izvajanje. Za te možnosti je treba vzpostaviti ustrezen pravni okvir ob upoštevanju zlasti vprašanj varstva podatkov. Da se zagotovi neoporečnost postopka izdaje vizumov, morajo vse dejavnosti, povezane z izdajo vizumov, vključno z zbiranjem biometričnih podatkov, potekati v prostorih države članice, ki so pod diplomatsko ali konzularno zaščito v skladu z mednarodnim pravom, ali v prostorih Evropske komisije, ki jih država gostiteljica priznava kot nedotakljive. V skladu z določenim pravnim okvirom morajo biti države članice, v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi, svobodne pri odločanju, katero vrsto organizacijske strukture bodo uporabile v vsaki tretji državi. Podrobnosti o teh strukturah mora objaviti Komisija na skupni spletni strani o schengenskih vizumih.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 3 iz osnutka poročila.
Zlasti zaradi tveganja glede varnosti in zaščite podatkov, povezanih z jemanjem biometričnih podatkov, ter zaradi dejstva, da je izdaja vizumov naloga države in mora to tudi ostati (čeprav se nekateri vidiki tega oddajajo v zunanje izvajanje), je bilo vloženih več predlogov sprememb z namenom zagotoviti, da se vsa dejavnost, povezana z izdajo vizumov, opravi v stavbi, ki je pod diplomatsko ali konzularno zaščito. Pri tem je pomembno, da gre za stavbe držav članic ali za delegacije Komisije, s čemer se zagotovi, da se uporabljata Direktiva 95/46 in Uredba 45/2001 in da je ves material zaščiten, na primer pred zasegom.
Zamisel o oblikovanju skupne spletne strani o schengenskih vizumih – www.schengenvisa.eu – je predlagal Henrik Lax v svojem osnutku poročila o vizumskem zakoniku in poročevalka to popolnoma podpira. Zaradi jasnosti in preglednosti je pomembno, da se na isti spletni strani objavijo organizacijske strukture, ki so jih izbrale države članice.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 7
(7) Treba je zagotoviti določbe za situacije, v katerih se osrednji organi držav članic odločijo, da bodo del postopka za obravnavanje vlog za izdajo vizuma prenesli na zunanjega ponudnika storitev. Takšne dogovore je treba skleniti s strogim spoštovanjem splošnih načel izdajanja vizumov, zahtev varstva podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov.	(7) Ker je izdaja vizumov po svoji naravi naloga države, je treba vse odločitve, ki ji sprejmejo osrednji organi držav članic, da bodo del postopka za obravnavanje vlog za izdajo vizuma prenesli na zunanjega ponudnika storitev, sprejeti le, če ni drugih možnosti in če so ustrezno utemeljene. Takšne dogovore je treba skleniti s strogim spoštovanjem splošnih načel izdajanja vizumov, zahtev varstva podatkov, določenih v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takšnih podatkov.
Obrazložitev
Zaradi vrste posledic, ki jih lahko povzroči prenos na zunanjega ponudnika storitev, ga je treba uporabiti le, ko ni druge izbire, in ga je treba ustrezno utemeljiti. Poročevalka meni, da je zelo pomembno to jasno poudariti.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 8
(8) Države članice sklenejo pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev, ki morajo vsebovati določbe o njihovih natančnih odgovornostih ter neposrednem in popolnem dostopu do njihovih prostorov; podatkih o prosilcih, zaupnosti in okoliščinah, pogojih in postopkih za začasno prekinitev ali prenehanje pogodbe.	(8) Vse pogodbe, ki jih države članice sklenejo z zunanjimi ponudniki storitev, morajo vsebovati določbe o natančnih odgovornostih ponudnikov ter neposrednem in popolnem dostopu do njihovih prostorov; podatkih o prosilcih, zaupnosti, spoštovanju pravil o varstvu podatkov in okoliščinah, pogojih in postopkih za začasno prekinitev ali prenehanje pogodbe. Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev izvršljive.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 5 iz osnutka poročila. Prvi del predloga spremembe vsebuje pojasnitev. V zadnjem delu je dodana še zaščita podatkov kot pomembna določba, ki jo morajo vsebovati pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev.
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 8 A (novo)
	(8a) Države članice si morajo prizadevati, da bodo sprejetje vloge za izdajo vizuma, registriranje biometričnih identifikatorjev in razgovor organizirale tako, da bo za pridobitev vizuma potrebna le enkratna osebna navzočnost prosilca (načelo vse na enem mestu).
Obrazložitev
Zelo pomembno je, da uvedba biometričnih identifikatorjev ne povzroči nepotrebnih nevšečnosti prosilcem za vizum, saj naj bi bil njen namen med drugim olajšati zakonita potovanja. Zato se morajo države članice kolikor je le mogoče držati načela vse na enem mestu.
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 9
(9) Za zagotovitev spoštovanja varstva podatkov so potekala posvetovanja z Delovno skupino, ustanovljeno s členom 29 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ter z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.	(9) Evropski nadzornik za varstvo podatkov je izdal mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov1 ter o delovni skupini iz člena 29, v skladu s členom 30(1)(c) Direktive 95/46/ES. 1 UL L 8, 12.01.2001, str. 1.
Obrazložitev
Uvodna izjava je s tem pojasnjena, saj je bilo prej mogoče razumeti, da že samo posvetovanje z organi za varstvo podatkov zagotavlja spoštovanje predpisov o varstvu podatkov. V resnici sta oba, Evropski nadzornik za varstvo podatkov in delovna skupina iz člena 29, v svojem mnenju glede predloga izrazila resne pomisleke.
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 9 A (novo)
	(9a) Pri obravnavanju osebnih podatkov v okviru izvajanja te uredbe se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov. Zlasti glede odgovornosti za obravnavo podatkov, varstva pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter nadzora nad varstvom podatkov, pa je treba razjasniti nekatere točke.
Obrazložitev
Bistvenega pomena je izrecno izjaviti, da se v okviru izvajanja te uredbe za vso obdelavo osebnih podatkov uporablja Direktiva 95/46 o varstvu podatkov.
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 11
(11) Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, mora biti omogočeno prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 48 mesecev v skladu z obdobjem hrambe, določenim v Uredbi VIS. Po preteku tega obdobja je treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti.	(11) Da bi se olajšal postopek pri vsaki naslednji vlogi, mora biti omogočeno prepisovanje biometričnih podatkov iz prve vloge v roku 59 mesecev od začetka obdobja hrambe, določenega v členu 23 Uredbe VIS. Po preteku tega obdobja je treba biometrične identifikatorje ponovno odvzeti.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 9 iz osnutka poročila.
Obdobje hrambe, določeno v Uredbi VIS, je pet let, tj. 60 mesecev. To pomeni, da bi obdobje „ponovne uporabe“, ki bi trajalo 59 mesecev, zagotavljalo, da bodo podatki o prosilcu še na voljo. Daljše obdobje ponovne uporabe biometričnih podatkov prispeva k prijaznosti do uporabnikov in zmanjšuje delovno obremenitev konzulatov. To je tudi v skladu s pristopom v poročilu g. Laxa o prihodnosti vizumskega zakonika.
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 14
(14) Komisija mora v dveh letih po začetku veljavnosti uredbe predložiti poročilo o njenem izvajanju, v katerem bo obravnavala izvajanje registriranja biometričnih identifikatorjev, načelo „prve vloge“ ter organiziranju sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma.	(14) Komisija mora tri leta po začetku delovanja VIS in nato vsaka štiri leta predložiti poročilo o izvajanju uredbe, v katerem bo obravnavala izvajanje registriranja biometričnih identifikatorjev, primernost izbranega standarda Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, spoštovanje pravil o varstvu podatkov, izkušnje s zunanjimi ponudniki storitev, zlasti v zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov, načelo „prve vloge“ ter organiziranje sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Poročilo bi moralo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) in člena 50(4) Uredbe VIS vključevati tudi primere, v katerih prstnih odtisov dejansko ni mogoče odvzeti ali se zaradi pravnih razlogov ne zahteva njihovega odvzema, ter primerjavo s primeri, ko se prstni odtisi odvzamejo. Poročilo bi moralo vključevati podatke o primerih, ko je bila osebi, ki dejansko ni mogla priskrbeti prstnih odtisov, zavrnjena izdaja vizuma. Poročilu bi se morali po potrebi priložiti ustrezni predlogi za spremembo te uredbe. Komisija bi morala poročilo posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je kompromis med predlogom spremembe 35 poročevalke, predlogom spremembe 36 poslanke Martine Roure in predlogom spremembe 40 poslanke Sylvie-Yvonne Kaufmann.
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 15
(15) Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti. Ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s členom 5 Pogodbe.	(15) Cilji te uredbe je organizacija sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma ob upoštevanju vključitve biometričnih podatkov v VIS. Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči tega cilja, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določen v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tretjega odstavka istega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno, da se dosežejo ti cilji.
Obrazložitev
Uvodni izjavi 15 in 16 se združita v eno, kot je stalna praksa v predlogih Komisije, in besedilo je bolj jasno.
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 16
(16) V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje temeljnega cilja uvedbe skupnih standardov in interoperabilnih biometričnih identifikatorjev potrebno in primerno določiti pravila za vse države članice, ki izvajajo Schengensko konvencijo. Ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje zastavljenih ciljev v skladu s členom 5(3) Pogodbe.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 15.
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 16 A (novo)
	(16a) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznavajo še posebej Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Obrazložitev
Gre za standardno uvodno izjavo v zakonodaji EU, ki je pomembna za temeljne pravice. Sklicevanje na Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah je v sedanjem kontekstu še zlasti pomembno, zato se doda standardni uvodni izjavi.
Predlog spremembe 14 ČLEN 1, TOČKA 1, TOČKA (A) Točka II, točka 1.2., točka (b) (CCI)
„Država članica lahko tudi zastopa eno ali več držav članic samo za sprejem vlog in registriranje biometričnih identifikatorjev. Uporabljajo se zadevne določbe 1.2(c) in (e). Sprejem in prenos dokumentov in podatkov zastopanemu konzularnemu predstavništvu se izvede ob spoštovanju zadevnih pravil o varstvu in zaščiti podatkov.“	„Država članica lahko tudi zastopa eno ali več držav članic samo za sprejem vlog in registriranje biometričnih identifikatorjev. Uporabljajo se zadevne določbe 1.2(c) in (e). Kadar prejme vlogo, država članica zastopnica ustvari dosje prosilca v VIS in vnese podatke iz člena 9 Uredbe VIS. Nato prek komunikacijske infrastrukture VIS iz člena 16 Uredbe VIS obvesti konzularno predstavništvo zastopane države članice o vlogi za izdajo vizuma in vnosu v VIS. Sprejem in prenos dokumentov in podatkov zastopanemu konzularnemu predstavništvu se izvede ob spoštovanju zadevnih pravil o varstvu in zaščiti podatkov.“
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 15 iz osnutka poročila.
V podlagi zamisli o uvedbi VIS v določenih regijah, je načelo, da vsi konzulati držav članic začnejo istočasno uporabljati VIS. To pomeni, da imajo vsi konzulati dostop do VIS. Zato se zdi logično, da država članica zastopnica v imenu zastopane države članice vnese osnovne podatke o vizumu neposredno v VIS. To je najboljše zagotovilo za varnost in zaščito podatkov, zlasti kar zadeva prenos biometričnih podatkov. Oštevilčenje členov o VIS je bilo prilagojeno končni različici uredbe.
Predlog spremembe 15 ČLEN 1, TOČKA 1 A (novo) Točka III, točka -1 (novo) (CCI)
	(1a) V točki III se doda točka -1: „Ravnanje osebja, vključenega v obravnavo vlog za izdajo vizumov Države članice zagotovijo, da vse osebje, vključeno v obravnavo vlog za izdajo vizumov, prosilce sprejema prijazno. Vse osebje pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma spoštuje človeško dostojanstvo in integriteto prosilca. Vsi sprejeti ukrepi so sorazmerni s cilji, ki se želijo doseči. Pri opravljanju svojih nalog osebje z osebami ne ravna diskriminatorno na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“
Obrazložitev
Predlog spremembe 16 poročevalke je bil nekoliko spremenjen, tako da se uporablja tudi za osebje zunanjih ponudnikov storitev.
Predlog spremembe 16 ČLEN 1, TOČKA 2 Točka III, točka 1.1 (CCI)
(2) V točki III se točka 1 nadomesti:	(2) V točki III se točka 1 nadomesti:
1.1 Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev	1.1 Obrazec vloge za izdajo vizuma – število obrazcev
Tujci morajo tudi izpolniti obrazec za izdajo enotnega vizuma. Vloge za izdajo enotnega vizuma morajo biti na usklajenem obrazcu, katerega vzorec je na voljo v Prilogi 16.	Prosilci morajo tudi izpolniti obrazec za izdajo enotnega vizuma. Vloge za izdajo enotnega vizuma morajo biti na usklajenem obrazcu, katerega vzorec je na voljo v Prilogi 16.
Tujec mora izpolniti vsaj en izvod obrazca za izdajo enotnega vizuma, ki se potem lahko uporablja tudi pri posvetovanju s centralnimi organi. Pogodbenice lahko zahtevajo tudi več izvodov obrazca, če tako zahtevajo nacionalni upravni postopki.	Tujec mora izpolniti vsaj en izvod obrazca za izdajo enotnega vizuma, ki se potem lahko uporablja tudi pri posvetovanju s centralnimi organi. Pogodbenice lahko zahtevajo tudi več izvodov obrazca, če tako zahtevajo nacionalni upravni postopki.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 17 iz osnutka poročila.
Besedo „tujci“je treba v celotnem besedilu zamenjati z besedo „prosilci“, saj je to beseda, ki se uporablja v Uredbi VIS in je tam opredeljena.
Predlog spremembe 17 ČLEN 1, TOČKA 2 Točka III, točka 1.2, točka (a) (CCI)
a) Države članice zberejo biometrične identifikatorje, ki vključujejo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca v skladu z zaščitnimi ukrepi, določenimi v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.	a) Države članice zberejo biometrične identifikatorje, ki vključujejo podobo obraza in deset prstnih odtisov prosilca ob spoštovanju pravic, določenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v Listini Evropske Unije o temeljnih pravicah ter v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
V trenutku predložitve prve vloge za izdajo vizuma se od vsakega prosilca zahteva, da pride osebno. Takrat se zberejo naslednji biometrični identifikatorji:	V trenutku predložitve prve vloge za izdajo vizuma se od vsakega prosilca, za katerega ne veljajo izjeme iz točke (b), zahteva, da pride osebno. Takrat se zberejo naslednji biometrični identifikatorji:
– fotografija, skenirana ali narejena v času vloge in	– fotografija, skenirana ali narejena v času vloge in
– deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno zapisanih.	– deset prstnih odtisov, ploskih in digitalno zapisanih.
Za vsako naslednjo vlogo se biometrične identifikatorje prepiše iz prve vloge, če zadnji vnos ni starejši od 48 mesecev. Po tem obdobju se naslednja vloga šteje kot „prva vloga“.	Za vsako naslednjo vlogo v 59 mesecih od začetka obdobja hrambe, določenega v členu 23 Uredbe VIS, se biometrične identifikatorje prepiše iz prve vloge. Po tem obdobju se naslednja vloga šteje kot „prva vloga“.
Tehnične zahteve za fotografijo in prstne odtise so v skladu z mednarodnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303, del 1(potni listi), šesta izdaja.	Tehnične zahteve za fotografijo in prstne odtise so v skladu z mednarodnimi standardi, določenimi v dokumentu ICAO 9303, del 1(potni listi), šesta izdaja.
Biometrične identifikatorje vzame kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali, pod njihovim nadzorom, zunanji ponudniki storitev, navedeni v točki 1.B.	Biometrične identifikatorje vzame kvalificirano in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva ali, pod njihovim nadzorom in odgovornostjo, zunanji ponudniki storitev, navedeni v točki 1.B.
Podatke vnese v vizumski informacijski sistem (VIS) samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje v skladu s členom 4(1), členom5, členom 6(5) in členom (6) Uredbe VIS.	Podatke vnese v vizumski informacijski sistem (VIS) samo ustrezno pooblaščeno konzularno osebje iz člena 4(1), v skladu s členom 5 Uredbe VIS.
	Države članice zagotovijo, da se v celoti uporabljajo vsa iskalna merila iz člena 13 Uredbe VIS, da bi se izognili napačnim zavrnitvam in identifikacijam.
	Zbiranje biometričnih identifikatorjev, vključno z njihovim prenosom od ponudnika storitev do pristojnega konzularnega predstavništva, se nadzoruje v skladu s členoma 41 in 43 Uredbe VIS in členom 28 Direktive 1995/46.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 18 iz osnutka poročila.
Although neither the European Convention for the Protection of Human Rights and Fundamental Freedoms nor the United Nations Convention on the Rights of the Child lay down safeguards for the collection of biometrics, they include important human rights which should be respected in the context of this proposal. A reference to the Charter of Fundamental Rights has also been added.
It should be made explicit that not every single applicant needs to appear in person at a consulate but that exceptions are foreseen.
The reference to "the last entry" is misleading and therefore the text has been clarified. For the extension of the period regarding the frequency of collection of biometric data, see the justification to the amendment on recital 11.
The taking of biometrics by external service providers should meet various conditions and an important one is that the final responsibility lies with the consular missions or diplomatic posts.
Article 5 of the VIS Regulation as the general article dealing with the procedures for entering data on the application is sufficient and therefore the references to the other articles should be deleted.
It is important as a fallback procedure to make clear that visa authorities should use all search keys foreseen in Article 13 of the VIS regulation.
To ensure consistency with the specific rules on data protection as laid down in the VIS Regulation a cross-reference to them seems necessary (see opinion of the Article 29 Working Party, p. 9). The numbering of VIS articles has been adapted to those in the final version of the Regulation.
Predlog spremembe 18 ČLEN 1, TOČKA 2 Točka III, točka 1.2, točka (b) (CCI)
b) Izjeme Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov bodo izvzeti naslednji prosilci:	b) Izjeme Iz zahteve za dajanje prstnih odtisov bodo izvzeti naslednji prosilci:
– otroci, mlajši od 6 let;	– otroci, mlajši od 12 let;
– osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot deset prstnih odtisov, se vzame zadevno število prstnih odtisov.	– osebe, pri katerih je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče. Če pa je možen odvzem manj kot desetih prstnih odtisov, se vzame zadevno število prstnih odtisov. Države članice zagotovijo, da so v veljavi ustrezni postopki, s katerimi se zagotavlja dostojanstvo zadevnih oseb v primeru, če pride do težav pri registraciji. Zagotovijo tudi, da o tem, ali je jemanje prstnih odtisov nemogoče, vedno odloča ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva držav(e) članic(e). Če pa je odvzem odtisov začasno nemogoč, se od prosilca zahteva, da odda prstne odtise ob naslednji vlogi. Konzularno osebje ima pravico zahtevati nadaljnja pojasnila glede razlogov, zaradi katerih je odvzem začasno nemogoč.
	Dejstvo, da je jemanje prstnih odtisov fizično nemogoče, ne vpliva na odobritev ali zavrnitev vizuma.
Država članica lahko določi izjeme od zahteve zbiranja biometričnih identifikatorjev za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in posebnih potnih listov.	Država članica lahko določi izjeme od zahteve zbiranja biometričnih identifikatorjev za imetnike diplomatskih potnih listov, službenih potnih listov in posebnih potnih listov.
V vsakem od teh primerov se v VIS doda vnos „se ne uporablja“.	V vsakem od teh primerov se v VIS doda vnos „se ne uporablja“.
	Brez poseganja v določbe točke III.4 se za osebe, mlajše od 12 let, uporabljajo skenirane fotografije, ki ne zahtevajo njihove osebne navzočnosti.
	Izvzem iz zahteve za dajanje prstnih odtisov za otroke in starejše ter zlasti starostni razpon za jemanje prstnih odtisov se pregledata tri leta po začetku delovanja VIS. V ta namen Komisija preloži poročilo, ki zajema predvsem izkušnje VIS v zvezi z jemanjem in uporabo prstnih odtisov otrok od 12. leta dalje in podrobno tehnično oceno zanesljivosti jemanja in uporabe prstnih odtisov otrok pod to starostjo za namene identifikacije in preverjanja in v tako veliki podatkovni bazi, kot je VIS. V poročilo pa se vključi še razširjena ocena vpliva nižjega in višjega starostnega razpona pri zahtevi za dajanje prstnih odtisov, ki naj vključuje socialni, ergonomski in finančni vidik. V poročilu se naredi tudi podobna ocena jemanja prstnih odtisov starejših oseb. Če bi poročilo pokazalo na večje težave pri odvzemu prstnih odtisov oseb, starejših od določene starosti, Komisija pripravi predlog o določitvi zgornje starostne omejitve. Poročilu se po potrebi priloži ustrezne predloge za spremembo te uredbe.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe združuje predlog spremembe 41 poročevalke s predlogom spremembe 42 poslanke Martine Roure in predlogom spremembe poslanke 40 Sylvie-Yvonne Kaufmann.
Predlog spremembe 19 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1 A, odstavek 2 (CCI)
Za vsako mesto države članice ali opremijo svoje konzularne urade z zahtevanim materialom za jemanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali se brez poseganja v zgoraj navedene možnosti zastopanja odločijo za sodelovanje z eno ali več drugimi državami članicami. Vsako sodelovanje ima obliko kolokacije ali ustanovitve skupnega prijavnega centra ali sodelovanja z zunanjimi partnerji.	Za vsako mesto države članice ali opremijo svoje konzularne urade z zahtevanim materialom za jemanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali se brez poseganja v zgoraj navedene možnosti zastopanja odločijo za sodelovanje z eno ali več drugimi državami članicami. Vsako sodelovanje ima obliko kolokacije ali ustanovitve skupnega prijavnega centra ali, kadar ti nista primerni, sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev.
Obrazložitev
Ker mora izdajanje vizumov, vključno z jemanjem biometričnih podatkov, ostati naloga države, bi se moralo zunanje izvajanje uporabljati le v skrajni sili. Nadomešča predlog spremembe 20.
Predlog spremembe 20 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1 A, odstavek 2, točka (a) (CCI)
a) Kjer je izbrana „kolokacija“, osebje iz diplomatskih ali konzularnih predstavništev ene ali več držav članic obravnava vloge (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu druge države članice in si deli opremo te države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije kot tudi o deležu upravne takse, ki jo prejme država članica, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo se uporablja.	a) Kjer je izbrana „kolokacija“, osebje iz diplomatskih ali konzularnih predstavništev ene ali več držav članic obravnava vloge (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu druge države članice in si deli opremo te države članice. Zadevne države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih za prenehanje kolokacije kot tudi o deležu upravne takse, ki jo prejme država članica, katere diplomatsko ali konzularno predstavništvo se uporablja. Prosilce se usmeri na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma.
Obrazložitev
Pri kolokaciji pa tudi pri skupnih prijavnih centrih bi bilo treba državljane tretjih držav usmerjati do "pravih" konzularnih uradnikov.
Predlog spremembe 21 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1 A, odstavek 2, točka (b) (CCI)
b) kjer se ustanovi „skupne prijavne centre“ se osebje diplomatskih in konzularnih predstavništev dveh ali več držav članic zbere v eni stavbi, da sprejme vloge za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene. Prosilce se usmeri na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih prenehanja tega sodelovanja, kot tudi o delitvi stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.	b) kjer se ustanovi „skupne prijavne centre“ se osebje diplomatskih in konzularnih predstavništev dveh ali več držav članic zbere v stavbi ene od držav članic, ki je pod diplomatsko ali konzularno zaščito v skladu z mednarodnim pravom, ali v prostorih Evropske komisije, ki jih država gostiteljica priznava kot nedotakljive, da sprejme vloge za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji), ki so nanje naslovljene. Prosilce se usmeri na državo članico, odgovorno za obravnavanje vloge za izdajo vizuma. Države članice se dogovorijo o trajanju in pogojih prenehanja tega sodelovanja, kot tudi o delitvi stroškov med sodelujočimi državami članicami. Ena država članica je odgovorna za pogodbe v zvezi z logistiko in diplomatskimi odnosi z državo gostiteljico.
Obrazložitev
Zaradi tveganj, ki so pri jemanju biometričnih podatkov zlasti povezana z varnostjo in zaščito podatkov, je bilo vloženih več predlogov sprememb, katerih namen je zagotoviti, da se vse dejavnosti, povezane z izdajo vizumov, opravijo v stavbah, ki so pod diplomatsko ali konzularno zaščito. To velja tako za skupne prijavne centre kot za zunanje ponudnike storitev, kar sta močno priporočila tudi evropski nadzornik za varstvo podatkov (glej str. 7 njegovega mnenja) in delovna skupina iz člena 29 (glej str. 10 njenega mnenja). Pomembno je, da gre za stavbe držav članic ali za delegacije Komisije, s čemer se zagotovi, da se uporabljata Direktiva 95/46 in Uredba 45/2001 in da je ves material zaščiten, na primer pred zasegom.
Predlog spremembe 22 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1 B (CCI)
Kjer iz razlogov, povezanih z lokalnimi razmerami konzularnega predstavništva, opremljanje konzularnega urada za vpisovanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali organiziranje kolokacije ali skupnih prijavnih centrov ni ustrezno, lahko država članica ali več držav članic sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev za sprejem vlog za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji). V takem primeru zadevna država članica ostane odgovorna za spoštovanje pravil o varstvu podatkov pri obravnavanje vlog za izdajo vizuma.	Če zaradi posebnih okoliščin ali razlogov, povezanih z lokalnimi razmerami konzularnega predstavništva, opremljanje konzularnega urada za vpisovanje/zbiranje biometričnih identifikatorjev ali organiziranje kolokacije ali skupnih prijavnih centrov ni ustrezno, lahko država članica ali več držav članic sodeluje z zunanjim ponudnikom storitev za sprejem vlog za izdajo vizuma (vključno z biometričnimi identifikatorji) V takem primeru zadevna država članica ostane odgovorna za obdelavo podatkov in zato odgovorna za vse kršitve pogodbe ter še posebej za spoštovanje pravil o varstvu podatkov pri obravnavanje vlog za izdajo vizuma. Ta(e) država(e) članica(e) zagotovi(jo), da zunanji ponudnik storitev iz točke VII, točke 1.B.1b opravlja svoje dejavnost v prostorih države članice, ki so pod diplomatsko ali konzularno zaščito v skladu z mednarodnim pravom, ali v prostorih Evropske komisije, ki jih država gostiteljica priznava kot nedotakljive, ter da je prisotno usposobljeno in ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva držav(e) članic(e), da temeljito nadzira dejavnosti zunanjih ponudnikov storitev.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 23 iz osnutka poročila.
Poročevalka predlaga, da so v primeru zunanjega izvajanja prisotni konzularni uradniki, da nadzirajo ponudnika storitev, kot to priporoča delovna skupina iz člena 29 (str. 10. njenega mnenja). Njihova prisotnost ohranja javni značaj postopka izdaje vizumov. Ker je zunanje izvajanje že precej zmanjšalo delovno obremenitev konzulatov, se te zahteve ne bi smelo razumeti, kot da gre za dodatno obremenjevanje držav članic. Poleg tega je bilo pojasnjeno, da so v primeru zunanjega izvajanja za obdelavo podatkov in za morebitne kršitve pogodbe dokončno odgovorne države članice.
Predlog spremembe 23 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1.B.1 točka (b) (CCI)
b) zunanji ponudnik storitev zagotavlja splošne informacije o zahtevah za vlogo za vizum, zbira vloge, dokazila in biometrične podatke prosilcev za vizum in pobira takso (kot je določeno v delu VII, točka 4 in Prilogi 12) in pošilja naprej popolne dokumente ter podatke diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu države članice, ki je pristojno za obravnavanje vloge.	b) zunanji ponudnik storitev zagotavlja splošne informacije o zahtevah za vlogo za vizum, zbira vloge, dokazila in biometrične podatke prosilcev za vizum in pobira takso (kot je določeno v delu VII, točka 4 in Prilogi 12), pošilja naprej popolne dokumente ter podatke diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu države članice, ki je pristojno za obravnavanje vloge, in vrača prosilcem ali zakonitim zastopnikom potne liste na koncu postopka.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 24 iz osnutka poročila.
Predlog spremembe 24 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1.B.2 (CCI)
1.B.2 - Obveznosti držav članic	1.B.2 - Obveznosti držav članic
Zadevne države članice izberejo zunanjega ponudnika storitev, ki je sposoben zagotoviti vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki jih države članice zahtevajo za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja kot tudi sprejem in prenos dokumentov in podatkov konzularnemu predstavništvu, in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.	V skladu z Direktivo 95/46/ES zadevne države članice izberejo zunanjega ponudnika storitev, ki je sposoben zagotoviti storitve visoke kakovosti in vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so potrebni za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja kot tudi sprejem in prenos dokumentov in podatkov konzularnemu predstavništvu, in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave.
Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skrbno preverijo solventnost in zanesljivost družbe (vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statuti družbe, bančnimi pogodbami) in zagotovijo, da ni navzkrižja interesov.	Pri izbiri zunanjih ponudnikov storitev diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skrbno preverijo solventnost in zanesljivost družbe (vključno s potrebnimi dovoljenji, vpisom v register družb, statuti družbe, bančnimi pogodbami) in zagotovijo, da ni navzkrižja interesov.
	Diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic zagotovijo, da izbrana družba ponuja ustrezno strokovno znanje na področju varovanja informacij in varstva podatkov. Države članice bi se morale ravnati po najboljših praksah javnega naročanja pri sklepanju pogodb za zunanje storitve vizumske podpore.
Zunanji ponudniki storitev nimajo dostopa do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za kateri koli namen. Dostop do VIS je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskih ali konzularnih predstavništev.	Zunanji ponudniki storitev nimajo dostopa do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za kateri koli namen. Dostop do VIS je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje diplomatskih ali konzularnih predstavništev izključno za namene, določene v Uredbi VIS.
Zadevne države članice sklenejo pogodbo z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 17 Direktive 95/46. Pred sklenitvijo takšne pogodbe diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja obvesti diplomatska ali konzularna predstavništva drugih držav članic in delegacijo Komisije o potrebnosti pogodbe.	Zadevne države članice sklenejo pisno pogodbo z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 17 Direktive 95/46. Pred sklenitvijo takšne pogodbe diplomatsko ali konzularno predstavništvo zadevne države članice v skladu s točko VII, točko 1.B, z razlogi utemelji potrebo po pogodbi z diplomatskim ali konzularnim predstavništvom drugih držav članic in delegacijo Komisije v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja.
Poleg obveznosti, določenih v členu 17 Direktive 95/46, pogodba vsebuje tudi določbe, ki:	Poleg obveznosti, določenih v členu 17 Direktive 95/46, pogodba vsebuje tudi določbe, ki:
a) opredeljujejo natančne odgovornosti ponudnika storitev;	a) opredeljujejo natančne odgovornosti ponudnika storitev;
b) od ponudnika storitev zahtevajo, da ravna v skladu z navodili odgovornih držav članic in da obdela podatke samo za namene obdelovanja osebnih podatkov prosilcev za vizum v imenu odgovornih držav članic v skladu z Direktivo 95/46;	b) od ponudnika storitev zahtevajo, da ravna v skladu z navodili odgovornih držav članic in da obdela podatke samo za namene obdelovanja osebnih podatkov prosilcev za vizum v imenu odgovornih držav članic v skladu z Direktivo 95/46;
c) od ponudnika storitev zahtevajo, da prosilcem zagotovi zahtevane informacije v skladu z Uredbo….. [osnutek Uredbe VIS];	c) od ponudnika storitev zahtevajo, da prosilcem zagotovi informacije, zahtevane v skladu s členom 37 osnutka Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov o vizumih za kratkoročno prebivanje med državami članicami;
	ca) od ponudnika storitev zahtevajo, naj zagotovi, da je njegovo osebje ustrezno usposobljeno in da spoštuje pravila iz točke III, točke -1;
	cb) od ponudnika storitev zahtevajo, naj sprejme ustrezne protikorupcijske ukrepe;
	cc) od ponudnika storitev zahtevajo, naj nemudoma poroča odgovorni državi članici o vsakršnih varnostnih kršitvah ali kakršnihkoli drugih težavah;
	cd) od ponudnika storitev zahtevajo, naj beleži vse pritožbe ali prijave prosilcev zaradi zlorabe podatkov ali nedovoljenega dostopa. Zunanji ponudnik storitev nemudoma obvesti diplomatsko ali konzularno predstavništvo odgovorne države članice in se z njim uskladi, da se najde rešitev. S pritožbami bi bilo treba ravnati tako, da se zagotovi, da prosilci za vizum dobijo hiter odgovor s pojasnili.
d) zagotavljajo dostop konzularnemu osebju do prostorov ponudnika storitev v vsakem trenutku;	d) zagotavljajo dostop konzularnemu osebju do prostorov ponudnika storitev v vsakem trenutku;
e) od ponudnikov storitev zahtevajo, da spoštujejo pravila o zaupnosti (vključno z varstvom zbranih podatkov v zvezi z vlogami za izdajo vizuma);	e) od ponudnika storitev in njegovega osebja zahtevajo, da spoštujejo pravila o zaupnosti, ki veljajo tudi po tem, ko člani osebja niso več zaposleni pri zunanjem ponudniku storitev, ali po prekinitvi ali prenehanju pogodbe;
	ea) zagotovijo spoštovanje varstva podatkov, vključno z obveznim poročanjem, zunanjo revizijo, rednimi pregledi prostorov, ki jih med drugim opravljajo nacionalni organi za varstvo podatkov, ter da so v veljavi mehanizmi za ugotavljanje odgovornosti izvajalca v primeru kršitve predpisov o zasebnosti, vključno z obveznostjo povrnitve škode posameznikom, ki so bili oškodovani zaradi dejanja ali opustitve ponudnika storitev;
	eb) od ponudnika storitev zahtevajo, naj nemudoma posreduje popolne dokumente diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu države članice, pristojne za obravnavanje vloge, in naj ne kopira, shranjuje ali kako drugače zadržuje podatkov, zbranih po prenosu;
	ec) od ponudnika storitev zahtevajo, da prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov o vizumih med njihovim prenosom od ponudnika storitev do diplomatskega ali konzularnega predstavništva države članice, pristojne za obravnavo vloge, zlasti z uporabo primernih tehnik kodiranja;
f) vsebujejo klavzulo o začasni prekinitvi in prenehanju.	f) vsebujejo klavzulo o začasni prekinitvi in prenehanju;
	fa) vsebujejo klavzulo o reviziji, s katero se zagotovi, da pogodbe odražajo najboljše obstoječe prakse;
	fb) določijo pravila o ravnanju osebja, odgovornega za obravnavo vlog za vizume in zbiranje biometričnih podatkov, da v čim večji meri spoštuje človekovo dostojanstvo. Vsi ukrepi, sprejeti pri izvajanju teh nalog, morajo biti sorazmerni s cilji teh ukrepov. Pri obravnavi vlog se zaposleni izogibajo vsakršni diskriminaciji med ljudmi na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.
	V okviru lokalnega konzularnega sodelovanja se oblikuje vzorec pogodbe.
	Države članice zagotovijo, da so v primeru, če zunanji ponudnik storitev nenadoma preneha z zagotavljanjem po pogodbi predvidenih storitev, motnje storitev za prosilce za vizum čim manjše.
Zadevne države članice spremljajo izvajanje pogodbe, vključno:	Zadevne države članice tesno sodelujejo z zunanjim ponudnikom storitev in skrbno spremljajo izvajanje pogodbe, vključno
a) s splošnimi informacijami, ki jih je ponudnik storitev zagotovil prosilcem za vizum;	a) s splošnimi informacijami, ki jih je ponudnik storitev zagotovil prosilcem za vizum;
b) s tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi in ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelovanja, kot tudi sprejemom in prenosom dokumentov in podatkov konzularnemu predstavništvu;	b) s tehničnimi in organizacijskimi varnostnimi ukrepi in ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kjer obdelovanje vključuje prenos podatkov preko omrežja in pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelovanja, kot tudi sprejemom in prenosom dokumentov in podatkov diplomatskemu ali konzularnemu predstavništvu;
c) z jemanjem biometričnih identifikatorjev;	c) z jemanjem in prenosom biometričnih identifikatorjev;
d) z ukrepi, sprejeti za zagotovitev skladnosti z določbami o varstvu podatkov.	d) z ukrepi, sprejetimi za zagotovitev skladnosti z določbami o varstvu in varovanju podatkov, ter z ukrepi proti korupciji.
Skupni znesek taks, ki jih zunanji ponudniki storitev zaračunavajo za obravnavanje vlog za izdajo vizuma, ne presega takse, določene v prilogi 12.	Taksa, ki jo plača prosilec, ne presega takse, določene v prilogi 12, ne glede na to, ali država članica sodeluje z zunanjimi ponudniki storitev.
	Države članice zagotovijo, da je v veljavi postopek, ki omogoča prepoznavanje zunanjega ponudnika storitev, ki obravnava katero koli vlogo za izdajo vizuma.
Konzularno osebje zadevne države članice zagotovi usposabljanje ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za nudenje ustrezne storitve in zadostnih informacij prosilcem za vizum.	Konzularno osebje zadevne države članice zagotovi usposabljanje ponudnika storitev, ki ustreza znanju, potrebnemu za zagotavljanje ustrezne storitve in zadostnih informacij prosilcem za vizum.
Obrazložitev
V predlogu spremembe je povzet predlog spremembe 47 poročevalke, dodani pa so mu še sklicevanje na Direktivo 95/46/ES v zvezi s pravili o ravnanju osebja zunanjih ponudnikov storitev in bolj podrobne določbe glede takse.
Predlog spremembe 25 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1.B.5 (CCI)
1.B.5 - Informacije	1.B.5 - Informacije
Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic širšo javnost obvestijo o natančnih informacijah o načinih dogovarjanja za sestanek in predložitve vloge za izdajo vizuma.	Države članice in njihova diplomatska ali konzularna predstavništva širši javnosti zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z vlogo za izdajo vizuma:
	(a) merila, pogoje in postopke za vlogo za izdajo vizuma;
	(b) načine naročanja za termin obiska, če je primerno;
	(c) kje se predložijo vloge (pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo, skupni prijavni centri ali zunanji ponudnik storitev).
	Te informacije za širšo javnost so na voljo tudi na skupni spletni strani o schengenskih vizumih.
	Ta spletna stran se oblikuje, da se zagotovi dodatna podpora pri izvajanju skupne vizumske politike in vodenju vizumskega postopka..
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 26 iz osnutka poročila.
To je prepisano iz člena 41(1) predloga o vizumskem zakoniku, ki je veliko boljši od pričujočega besedila. Ker bo to besedilo verjetno začelo veljati še pred začetkom veljavnosti novega vizumskega zakonika, je pomembno, da se v sedanje besedilo vključi določbe, o katerih se presodi, da so nujno potrebne za delovanje VIS. Zamisel o oblikovanju skupne spletne strani o schengenskih vizumih – www.schengenvisa.eu – je predlagal Henrik Lax v svojem osnutku poročila o vizumskem zakoniku in poročevalka to popolnoma podpira. Ker bo pričujoče besedilo verjetno začelo veljati pred začetkom veljavnosti vizumskega zakonika, je pomembno, da se tukaj vključi ta določba.
Predlog spremembe 26 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1.B.6 (novo) (CCI)
	1.B.6 – Kampanja obveščanja
	Diplomatska ali konzularna predstavništva držav članic skupaj z delegacijo Komisije malo pred začetkom delovanja VIS v tretji državi začnejo s kampanjo obveščanja širše javnosti o zastavljenih ciljih, shranjenih podatkih, ter o organih, ki imajo dostop do VIS, in o pravicah prosilcev za izdajo vizuma. Takšne kampanje se izvajajo redno.
Obrazložitev
Zaradi pomembnih sprememb, ki jih bo uvedba VIS povzročila v sedanjem vizumskem postopku, in posledic za prosilca za izdajo vizuma je pomembno, da se izvede informativna kampanja, namenjena obveščanju širše javnosti o na novo vzpostavljenem sistemu.
Predlog spremembe 27 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1.D, odstavek 1 (CCI)
Države članice obvestijo Komisijo o načinu organizacije sprejemanja in obravnavanja vlog za izdajo vizuma na vsakem konzularnem mestu. Komisija bo zagotovila ustrezno objavo.	Države članice obvestijo Komisijo, kako nameravajo organizirati sprejem in obravnavanje vlog za izdajo vizumov na vsakem konzularnem predstavništvu. Komisija bo zagotovila ustrezno objavo na skupni spletni strani o schengenskih vizumih.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 28 iz osnutka poročila. Glej obrazložitev k predlogu spremembe uvodne izjave 5.
Predlog spremembe 28 ČLEN 1, TOČKA 3 Točka VII, točka 1.E (novo) (CCI)
	1.E Splošna odgovornost
	1.E.1 Dokumenti
	Vsi dokumenti, podatki ali biometrični identifikatorji, ki jih država članica ali kdo v njenem imenu prejme v postopku za izdajo vizuma, se v skladu z Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih štejejo za „konzularne dokumente“ in se temu ustrezno z njimi ravna.
	1.E.2 Usposabljanje
	Preden pridobi pooblastilo za jemanje biometričnih identifikatorjev osebje diplomatskega ali konzularnega predstavništva opravi ustrezno usposabljanje, da se zagotovi nemoteno in strokovno registriranje.
	1.E.3 Odgovornost
	Vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov oziroma katerega koli dejanja, ki krši to uredbo, je upravičena do nadomestila od države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država je odvezana svoje odgovornosti, v celoti ali delno, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, ki je povzročil škodo.
	Zahtevke za nadomestilo škode iz prejšnjega pododstavka, za katero je odgovorna obtožena država članica, urejajo določbe njene nacionalne zakonodaje.
	1.E.4 Kazni
	Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsaka kršitev te uredbe, zlasti vsaka zloraba podatkov, predloženih za izdajo vizuma, kaznuje, tudi z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe 29 iz osnutka poročila.
Doda se nov del s splošno odgovornostjo za države članice, ki se zdi nujno potreben za delovanje VIS. Določba glede statusa dokumentov, podatkov in biometričnih identifikatorjev je pomembna, da se zagotovi, da so pod konzularnim varstvom. Določba o usposabljanju je potrebna, ker registriranje biometričnih podatkov zahteva posebno strokovno znanje. Pravila o odgovornosti in kaznih so potrebne zaradi morebitne škode, ki izhaja iz dejanj, s katerimi se krši ta uredba. Besedilo je bilo prečiščeno, da se uskladi z besedilom v Uredbi VIS.
Predlog spremembe 29 ČLEN 2
Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe dve leti po začetku njene veljavnosti.	Komisija, tri leta po začetku delovanja VIS in za tem vsaka štiri leta, predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te uredbe, v katerega je vključeno izvajanje registracije biometričnih identifikatorjev, primernost izbranega standarda Mednarodne organizacije za civilno letalstvo, spoštovanje pravil o varstvu podatkov, izkušnje s zunanjimi ponudniki storitev s posebno navedbo o zbiranju biometričnih podatkov, načelo „prve vloge“ ter organizacija sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma. Poročilo na podlagi člena 17(12), (13) in (14) ter člena 50(4) Uredbe VIS vključuje tudi primere, v katerih ni mogoče dejansko zabeležiti prstnih odtisov ali njihova predložitev ni zahtevana zaradi pravnih razlogov, v primerjavi s številom primerov, ko so prstni odtisi zabeleženi. Poročilo vključuje podatke o primerih, v katerih se osebi, ki prstnih odtisov dejansko ni mogla priskrbeti, zavrne izdaja vizuma. Poročilu se, kadar je potrebno, priložijo ustrezni predlogi za spremembo te uredbe.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe združuje predlog spremembe 56 poročevalke, predlog spremembe 55 poslanke Sylvie-Yvonne Kaufmann in predlog spremembe 36 poslanke Martine Roure.

OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Pričujoči predlog je četrti element paketa VIS. S spremembo obstoječih skupnih konzularnih navodil[1] določa najprej obvezno dajanje biometričnih podatkov za hrambo v VIS ter standarde za to, nadalje pa vključuje določbe o organizaciji sprejema vlog za izdajo vizumov.

Kljub temu, da je z vizumskim zakonikom[2] predvidena popolna revizija vizumskih pravil, je Komisija ta predlog pripravila ločeno. Sklepanje v podlagi tega pristopa je, da bo za sprejetje vizumskega zakonika verjetno potrebno več časa kot za pričujoči predlog, katerega sprejetja bi lahko omogočilo začetek delovanja VIS[3]. Poročevalka poudarja pomen zagotavljanja skladnosti med dvema predlogoma.

Uvod v tematska področja, ki so zajeta v tem predlogu, je poročevalka podala v dveh sočasnih delovnih dokumentih.[4] V teh dokumentih, ki sta bila podlaga za več razprav, so bila opredeljena politično občutljiva vprašanja.

Poročevalka je za pripravo tega osnutka poročila upoštevala tudi zelo koristni mnenji, ki sta ju predstavila Evropski nadzornik za varstvo podatkov[5] in delovna skupina iz člena 29[6].

II. Biometrični podatki

II.1 Prstni odtisi

Poročevalka predlaga, da se na začetku oprostijo obveznosti dajanja prstnih odtisov osebe, mlajše od 14 in starejše od 79 let, po treh letih in po izvedbi natančne študije pa se ti starostni meji pregleda.

Izbira teh starostnih meja mora biti na tej stopnji politična in ni utemeljena na tehničnih smernicah iz enostavnega razloga, ker ni na voljo objektivnega in neodvisnega svetovanja. Komisija svojemu predlogu ni priložila presoje vpliva, kar je – glede na njene obljube in zaveze o boljši pravni ureditvi – vredno globokega obžalovanja in dokaj osupljivo. Kaže, da je Komisija zgolj pripravila predlog, ki odraža zlasti razprave z državami članicami v Svetu. Poleg tega ni na voljo obsežnih izkušenj glede jemanja prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 14 let, ali starejšim osebam.

Poročevalka zato meni, da je v odsotnosti verodostojnih strokovnih smernic v začetni fazi pametno uporabiti starostne omejitve, ki so zagotovo uporabne, ter se s tem izogniti nepotrebnemu tveganju, da bi projekt VIS postal velik eksperiment. Ker sta trenutno edini primerljivi obsežni uporabi prstnih odtisov tisti v okviru Eurodac (najnižja starost 14 let) in US-Visit (14 do 79 let), bi bilo treba ti starostni omejitvi uporabiti tudi v začetni fazi VIS.

A četudi bi obstajala preizkušena tehnologija odvzemanja prstnih odtisov otrokom v zelo zgodnji starosti, bi bilo treba dvakrat razmisliti in se vprašati o primernosti, potrebnosti in sorazmernosti tega. Takšne celovite analize tu ni mogoče izvesti, čeprav poročevalka meni, da bi nadaljnji razmislek zaslužile vsaj točke, ki jih navaja v nadaljevanju.

Kot prvo je treba razmisliti, ali je jemanje prstnih odtisov otrokom, mlajšim od 14 let, potrebno za doseganje ciljev VIS, ki so navedeni v členu 1a dogovorjenega besedila. Za prvi cilj – poenostavitev postopka za pridobitev vizumov – prstni odtisi majhnih otrok niso potrebni. Nasprotno, to bi zapletlo postopek predložitve vloge za vizum, saj bi otrok moral priti na konzulat, da se mu vzame prstne odtise. Ker se prstni odtisi otrok spreminjajo, si lahko predstavljamo nesmiseln položaj, ko bi bilo treba jemati prstne odtise otrok na primer vsake dve leti, prstne odtise staršev pa vsaka štiri leta ali vsakih pet let.

Za drugi cilj VIS – preprečevanje trgovanja z vizumi – so nižje starostne omejitve prav tako nepotrebne, saj majhni otroci običajno potujejo s svojimi starši, njihovi dokumenti za pridobitev vizuma pa so vezani na dokumente staršev, kot določa člen 5(4) Uredbe VIS.

Za tretji cilj – olajšanje boja proti goljufijam – na splošno velja, da bi biometrični podatki lahko otežili ponarejanje vizumov. Vendar pa ni na voljo podatkov, ali obstaja tudi težava s ponarejenimi vizumi otrok.

Kar zadeva četrti cilj – olajšanje nadzora na mejah – bi biometrični podatki omogočili, da se na meji preveri istovetnost navzoče osebe s tisto osebo, kateri je bil izdan vizum. Čeprav ne gre za izrecen cilj VIS, bi bilo teoretično to lahko pomembno pri boju proti trgovini z otroci, saj bi lahko preverjali, ali je na meji isti otrok, kot je bil tisti na konzulatu v spremstvu staršev. Vendar vprašanje, ali gre pri "družini", ki se predstavi na konzulatu, za resnično družino, presega področje skupnih konzularnih navodil in VIS. Resnično pa obstaja tveganje, da bi zanašanje na zanesljivost VIS v resnici pomenilo zmanjšanje verjetnosti, da bi skupino ljudi na meji izprašali o tem, ali so družina.

Pomembno je tudi opozoriti, da Uredba VIS predvideva prehodno obdobje treh let po začetku delovanja VIS, v katerem državam članicam na meji ne bo treba preverjati prstnih odtisov (člen 16(1a)). Poročevalka meni, da je nesorazmerno zahtevati prstne odtise otrok, če se teh sistematično ne preverja na meji. Meni tudi, da bi bilo treba triletno obdobje uporabiti za izvedbo obširne študije o starostnih omejitvah pri jemanju prstnih odtisov, da bi lahko po koncu tega obdobja na podlagi boljše obveščenosti sprejeli odločitev o spremembi starostnih omejitev.

Za peti cilj VIS – pomoč pri identifikaciji oseb brez dokumentov – so prstni odtisi otrok enako nepotrebni, saj, kot priznava Komisija, niso primerne kakovosti, da bi jih lahko uporabili za identifikacijo.[7]

Za šesti cilj – poenostavitev izvajanja uredbe Dublin II[8] – se zdi jemanje prstnih odtisov otrok, mlajših od 14 let, v nasprotju z najnižjo starostjo v uredbi Eurodac, s pričujočim besedilom pa te omejitve ni mogoče spremeniti.[9]

Nazadnje je vprašljivo tudi, ali bi lahko prstni odtisi otrok, mlajših od 14 let, prispevali k preprečevanju groženj notranji varnosti. Čeprav si je mogoče predstavljati, da so v zelo redkih primerih otroci vpleteni v teroristična dejanja ali druga resna kazniva dejanja, obstajajo pomisleki, če bi to opravičevalo jemanje prstnih odtisov tako velikemu številu otrok.

Poročevalka meni, da je enako pomembna zgornja starostna meja 79 let, kakršna je v US-Visit. Zelo malo verjetno je, da osebe, starejše od 79 let, predstavljajo tveganje priseljevanja ali terorizma. Zdi se nesorazmerno obremenjevati jih z obveznostjo, da obiščejo konzulat in morebiti večkrat čakajo v vrsti pred njim. Če zanje obveznost odvzema prstnih odtisov ne velja, lahko uporabijo običajne načine, kot so potovalne agencije. Poleg tega se s staranjem zmanjšuje točnost prstnih odtisov. To pomeni, da bil lahko na konzulatu ali na meji naleteli na neupravičene težave. Stari ljudje tudi veliko teže oddajo prstne odtise, če so neodločni ali ne razumejo tehnologije. Poročevalka ne bi želela, da se EU pred zunanjim svetom predstavlja kot nespoštljiva do starejših oseb.

II.2 Fotografije

Komisija ne predlaga nobenih starostnih izjem za fotografije in poročevalka se s tem strinja. Odprto pa pušča vprašanje, ali naj se uporabljajo skenirane fotografije ali fotografije, posnete na konzulatu. Poročevalka meni, da bi bilo treba za osebe, ki so izvzete iz jemanja prstnih odtisov, praviloma uporabljati skenirane fotografije, da jim ne bi bilo treba obiskati konzulata le zaradi fotografiranja.

II.3 Pogostost zbiranja podatkov

Komisija predlaga, da se od prosilca zahteva osebna navzočnost pri registraciji prve vloge in da se prepiše te podatke pri vsaki naslednji vlogi v obdobju 48 mesecev. Poročevalka predlaga, da se to obdobje podaljša na 59 mesecev, kar še vedno zagotavlja, da bodo podatki v VIS razpoložljivi skladno z obdobjem hrambe 5 let. To podaljšanje obdobja ne vpliva na varnost vizumskega postopka, naredi pa ga uporabniku bolj prijaznega. Poročevalka predlaga tudi predlog spremembe, ki pojasnjuje, da je treba po 59 mesecih vzeti nove biometrične podatke, saj je predlog Komisije možno razumeti tako, da oseba lahko celo življenje uporablja iste biometrične podatke, če redno (v obdobju 48 mesecev) vlaga prošnje za vizum. Končno bi poročevalka rada poudarila, da je izbira 14 let kot starostne meje za jemanje prstnih odtisov povezana s pogostostjo zbiranja podatkov. Če bi starostno mejo znižali, bi bilo treba prstne odtise otrok jemati pogosteje, saj se ti stalno spreminjajo.

III. Sprejem vlog za izdajo vizuma

III.1 Zunanje izvajanje

Poročevalka se strinja s splošno zasnovo zunanjega izvajanja, v kolikor to izboljša storitev za prosilce za vizum in če to poteka v pogojih, ki zagotavljajo neoporečnost postopka izdajanja vizumov. Ti bistveni pogoji so, da se zunanje izvajanje uporabi resnično le v skrajni sili, da ponudnik storitev deluje v zgradbi, ki je pod diplomatsko zaščito, da so konzularni uslužbenci prisotni in natančno nadzirajo osebje ponudnika storitev ter da se okrepi pogodbene klavzule, ki predvidevajo nadzor izvajalca.

III.2 Skupni prijavni centri

Poročevalka meni, da bi morali biti skupni prijavni centri – enako kot zunanje izvajanje – nameščeni v poslopjih pod diplomatsko zaščito.

• [1]  Prečiščena različica v UL C 326 z dne 22.12.2005, str.1 - 149
• [2]  KOM(2006)403; poročilo pripravil Henrik Lax.
• [3]  S tehničnega vidika bo predlog vključen v vizumski zakonik, ko bo o tem dosežen dogovor, kot je bilo žigosanje potnih listin (Ur. 2133/2004) vključeno v Zakonik o schengenskih mejah (Ur. 562/2006).
• [4]  PE 386.565v01-00, 386.717v01-00, predstavljena v Odboru LIBE 10.4. in 8.5.2007.
• [5]  Mnenje z dne 27.10.2006, UL C 321 z dne 29.12.2006, str. 38.
• [6]  Mnenje 3/2007 z dne 1.3.2007 (WP 134).
• [7]  „Prstni odtisi otrok, starih od 6 do 12 let, so uporabni samo za primerjavo dveh prstnih odtisov“. (str. 9 predloga).
• [8]  Ur. 343/2003; glej člen 1a(f) Uredbe VIS.
• [9]  Steve Peers: „Biometrics and Visa Applications“; predstavitveni dokument, str.5.

POSTOPEK

Naslov	Skupna konzularna navodila: biometrični podatki in vloge za izdajo vizuma
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0269 - C6-0166/2006 - 2006/0088(COD)
Datum predložitve EP	31.5.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 15.6.2006
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Sarah Ludford 20.6.2006
Obravnava v odboru	19.6.2006		27.11.2006		11.4.2007		17.7.2007
	12.9.2007		20.11.2007
Datum sprejetja	20.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 2 5
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Philip Bradbourn, Kathalijne Maria Buitenweg, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Carlos Coelho, Elly de Groen-Kouwenhoven, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Bárbara Dührkop Dührkop, Armando França, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Dan Mihalache, Javier Moreno Sánchez, Bogusław Rogalski, Martine Roure, Inger Segelström, Károly Ferenc Szabó, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Simon Busuttil, Gérard Deprez, Sophia in ‘t Veld, Ona Juknevičienė, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Mary Lou McDonald, Marianne Mikko, Hubert Pirker
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Louis Grech