POROČILO o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo
23.11.2007 - (2007/2186(INI))
Odbor za mednarodno trgovino
Poročevalec: David Martin
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Korejo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Okvirnega sporazuma o trgovini in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi[1],
– ob upoštevanju študije podjetja Copenhagen Economics in profesorja J. F. Francoisja z naslovom „Gospodarski vpliv potencialnega sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in Južno Korejo“,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Globalna Evropa: Konkurenca v svetu. Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta“ (KOM(2006)0567),
– ob upoštevanju svojih resolucije z dne 13. oktobra 2005 o obetih za trgovinske odnose med EU in Kitajsko[2] ter resolucije z dne 28. septembra 2006 o gospodarskih in trgovinskih odnosih EU z Indijo[3],
– ob upoštevanju smernic OECD za multinacionalna podjetja in tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko,
– ob upoštevanju statistike OECD o zaposlovanju za leto 2007,
– ob upoštevanju izjave o napredku v odnosih med južno in severno Korejo ter na področju miru in blaginje, sprejete 4. oktobra 2007,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0463/2007),
A. ker je večstranski in na pravilih temelječ sistem trgovanja Svetovne trgovinske organizacije še vedno najboljši možni okvir za urejanje in spodbujanje poštene in pravične trgovine z oblikovanjem ustreznih pravil in zagotavljanjem skladnosti s temi pravili,
B. ker morajo biti prednostna naloga EU še naprej uravnoteženi dosežki razvojne agende iz Dohe, kar bi pomagalo državam v razvoju, da polno sodelujejo v mednarodnem sistemu trgovanja,
C. ker lahko dvostranski in medregionalni trgovinski sporazumi kljub temu dopolnijo pravilnik Svetovne trgovinske organizacije, pri čemer zajamejo vprašanja, kot so socialni in okoljski standardi, o katerih je zdaj težko doseči večstranski sporazum,
D. ker lahko sporazum s Korejo obravnava tudi vprašanja naložb in trgovine s storitvami, vendar bi moral to opravljati na način, ki bi zagotavljal, da odprtje trga ne bi škodovalo evropskim ali korejskim pravilom o zaščiti javnih storitev in kulturne raznolikosti, pa tudi ne spodkopavalo javnih storitev v partnerskih državah EU ali zmanjšalo prostor, ki je potreben za enostransko izvajanje trajnostnih socialnih, ekonomskih in okoljskih politik v EU in v Koreji,
E. ker je gospodarstvo Koreje eno od vodilnih gospodarstev z dohodkom na prebivalca, ki je enak dohodku srednje uspešnih držav članic EU,
F. ker revščina v Koreji ostaja nerešen problem, ki se poglablja in ker se Koreja po statistiki OECD umešča med tri članice OECD z največjimi razlikami v dohodkih, ki se tudi najhitreje še povečujejo; ker je Koreja na zadnjem mestu med državami OECD, kjer se manj kot 5 odstotkov prihodka od davkov namenja socialni varnosti v primerjavi s povprečjem OECD, ki znaša 43 odstotkov,
ker je Koreja četrta največja trgovinska partnerica EU zunaj Evrope in ker je bila EU leta 2006 največji tuji vlagatelj v Koreji,
H. ker je Koreja podpisala sporazume o prosti trgovini z Združenimi državami Amerike in številnimi drugimi vodilnimi trgovinskimi partnericami ter se pogaja o nadaljnjih sporazumih,
I. ker dostop do trga vedno bolj ovirajo različne vrste netarifnih ovir, vključno z nesprejetjem mednarodnih norm in standardov, ki so delno odgovorne za strukturni deficit EU v dvostranskih trgovinskih odnosih,
J. ker študije kažejo, da lahko sklenitev sporazuma EU–Koreja pomembno gospodarsko koristi obema pogodbenicama, pri čemer bi imela Koreja v vsakem primeru dve tretjini koristi,
Splošna vprašanja
1. meni, da uspešno doseganje ciljev iz razvojne agende iz Dohe ostaja prednostna naloga trgovine EU, in bi bil zaskrbljen, če bi dvostranska pogajanja s Korejo ali drugimi partnericami ogrozila uresničitev tega cilja;
2. meni, da lahko dvostranska pogajanja z glavnimi trgovinskimi partnericami ali regijami uporabno dopolnijo večstranski pravilnik, če zagotovijo ambiciozne, visoko kakovostne sporazume, ki bodo zajemali precej več kot samo zmanjšanje tarif;
3. meni, da je Koreja zaradi velikosti in hitre rasti svojega gospodarstva primerna kandidatka za takšen sporazum, vendar opozarja na velike probleme, vključno z znatnimi netarifnimi ovirami, ki jih bo treba obravnavati za dosego ustreznega sporazuma;
4. verjame, da bi sporazum, omejen samo na znižanje tarif, prinesel le kratkoročne koristi, zato zahteva odpravo netarifnih ovir in odprtje sektorja storitev v Koreji;
5. meni, da bi moral vsak sporazum o prosti trgovini, sklenjen s Korejo, upoštevati t.im. singapurska vprašanja (tuje naložbe, konkurenco, preglednost javnih naročil in olajševanje trgovine);
6. ugotavlja, da je obojestransko ugodna vsebina sporazuma veliko bolj pomembna od hitrega časovnega razporeda, in bi bil zato zaskrbljen, če bi se zaradi umetnih rokov sklenil sporazum, ki ne bi bil obširen, ambiciozen in uravnotežen;
Trajnostni razvoj
7. meni, da je treba okolju prijaznim proizvodom za več in hitreje znižati tarife kot drugim proizvodom; poziva Komisijo in pogajalce, ki zastopajo Korejo, naj oblikujejo jasno stališče o takšnih proizvodih; močno priporoča, naj takšna opredelitev ustrezno upošteva okoljske pogoje proizvodnje blaga;
8. obžaluje, da presoja vpliva na trajnostni razvoj ni bila glede na načrtovani čas pogajanj pripravljena prej; meni, da je zelo pomembno, da se rezultati presoje objavijo veliko pred podpisom sporazuma, in da se dovolj časa nameni izčrpnemu javnemu posvetovanju, tako da lahko rezultati presoje vplivajo na izid pogajanj; poziva Komisijo, naj se, če študija o presoji svetuje zmanjšanje zahtev, posvetuje s Parlamentom, Svetom in civilno družbo ter se v skladu s tem pogaja o končnem sporazumu o prosti trgovini;
9. meni, da je treba ambicioznost Komisije v zvezi z večjim dostopom do trga uravnotežiti z enako ambicioznim pristopom za trajnostni razvoj; vztraja tudi, da ne sme biti odstopanja od pravila, da je dostop do notranjega evropskega trga pogojen z upoštevanjem okoljskih standardov zaščite;
10. pozdravlja uvedbo strožjih socialnih in okoljskih klavzul v nedavno sklenjenem sporazumu o prosti trgovini med Združenimi državami Amerike in Korejo, kar je rezultat pritiska s strani kongresa Združenih držav Amerike;
11. meni, da morajo pogajalci EU to obravnavati kot temelj za nadaljnji napredek, zlasti ob upoštevanju ratifikacije in izvajanja osnovnih standardov Mednarodne organizacije dela in vključevanja Koreje v ureditev za boj proti podnebnim spremembam po letu 2012 ter priznanja obstoječih okoljskih standardov in zakonodaje EU;
12. poziva, naj trgovinski sporazum s Korejo vključuje obvezujoče socialne in okoljske klavzule;
13. poziva države članice in Komisijo, naj v času dvostranskih pogajanj s Korejo podprejo in spodbujajo glavna načela socialne odgovornosti podjetij, in sicer za korejska podjetja, ki delujejo v Evropi, in evropska podjetja, ustanovljena v Koreji;
14. meni, da je ambiciozno poglavje o trajnostnem razvoju bistveni del vsakega sporazuma, vendar opozarja, da je končni cilj izvajanje dogovorjenih standardov; meni, da mora zato za to poglavje veljati standardni mehanizem za reševanje sporov;
15. meni, da bi lahko imel forum o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij delavcev in delodajalcev ter nevladnih organizacij, pomembno vlogo pri zagotavljanju, da se z večjo odprtostjo trga zvišujejo okoljski in socialni standardi;
16. predlaga vzpostavitev mehanizma, s katerim bi priznane organizacije delavcev in delodajalcev EU ali Koreje lahko predlagale zahteve po ukrepih, ki bi bile obravnavane v določenem roku in bi jim lahko sledile določbe o rednem nadaljnjem spremljanju in pregledu, s čimer se bi ohranjal pritisk proti kršenju pravic delavcev;
Sektorska vprašanja
17. poziva k sklenitvi sporazuma o prosti trgovini s Korejo, ki bo pokrival trgovino z blagom in storitvami, ki bo znanstveno in tehnično sodelovanje ter intelektualno lastnino postavil v središče dvostranskih sporazumov, ki bo spodbujal sodelovanje na področju energetske učinkovitosti, ki bo proti podnebnim spremembam in bo vseboval določbe o drugih zunanjih vidikih energetske politike, jedrskih in obnovljivih virih energije ter programu Galileo;
18. meni, da je zaradi odstopanja Koreje od mednarodnih norm in zahtev za označevanje veliko netarifnih ovir, ki pomenijo težave zlasti za avtomobilsko, farmacevtsko, kozmetično industrijo in industrijo elektronike; poziva korejsko vlado, naj zadovoljivo pojasni takšna odstopanja ali pa se med pogajanji o sporazumu o prosti trgovini zavzame za njihovo odpravo;
19. podpira cilj Komisije, ki je pomagati izvoznikom farmacevtskih proizvodov in medicinskih pripomočkov iz EU, s tem da se zagotovi večja preglednost korejskega sistema zdravstvenega varstva, vendar vztraja, da sporazum ne sme povzročati nobenih zakonskih ali praktičnih ovir korejskim podjetjem, kar omogoča uporaba prilagodljivosti, navedenih v odstavkih 4 in 5 deklaracije o sporazumu TRIPs in javnem zdravju, sprejete 14. novembra 2001 v Dohi z namenom spodbujati dostop do zdravil v državah v razvoju;
20. poudarja, da bi moral biti sporazum o vzajemnem priznavanju vgrajen v sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo, s čimer bi se še naprej odstranjevale trgovinske ovire, ki jih povzroča nepotrebno podvajanje postopkov s strani Koreje, saj to podjetja EU znotraj različnih industrij ovira pri prodaji proizvodov Koreji;
21. obžaluje, da Koreja ne upošteva mednarodnih norm, zaradi česar se na živalih izvajajo nepotrebni, dvojni poskusi; meni, da bi moral biti cilj sporazuma, da zagotovi, da bi bile znanstveno ovrednotene alternative testiranju na živalih, ki jih je sprejela ena stran, sprejemljive tudi za drugo;
22. je zaskrbljen, ker bi lahko imel sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo resne negativne posledice za evropsko avtomobilsko industrijo; zato zahteva, da Komisija razmisli o strategiji postopne odprave uvoznih tarif EU z zaščitnimi ukrepi; priporoča, da se ta postopna odprava poveže z odpravo velikih netarifnih ovir na korejski strani;
23. v zvezi z avtomobilsko industrijo ugotavlja, da je Koreja podpisala in ratificirala Sporazum Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o uvedbi globalnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih ter se tako zavezala izvajanju standardnih predpisov; poziva Komisijo, naj vztraja pri hitrem izvajanju teh predpisov; istočasno poziva Komisijo, naj vztraja, da se lahko avtomobili EU, usklajeni s standardi iz sporazuma Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), uvozijo v Korejo brez testiranja ali homologacije; oporeka določbam, ki korejska vozila izvzemajo iz standardov proti onesnaževanju zraka z emisijami;
24. meni, da bi bilo treba zaradi slabih izkušenj EU s korejskim ladjedelništvom pri pogajanjih posebno pozornost posvetiti temu sektorju;
25. meni, da bi morala Komisija med pogajanji upoštevati tudi pomisleke korejskega in evropskega kmetijskega sektorja, zlasti glede možnih škodljivih učinkov sporazuma o prosti trgovini na zadevne občutljive proizvode;
26. meni, da so najvišje tarife in pretirane zahteve za označevanje, s katerimi se sooča industrija destiliranih alkoholnih pijač, prednostna naloga za pogajanja; poziva k takojšnjemu sprejetju ukrepov za boj proti netarifnim oviram za sadje in zelenjavo ter previsokim tarifam za vloženo sadje; meni, da je doseganje zadovoljivih ciljev ob upoštevanju geografskih označb nadvse pomembno;
27. je zaskrbljen zaradi težav tujih podjetij v zvezi z dostopom do korejskega trga storitev, vključno z bančništvom, zavarovalništvom in pravnim svetovanjem;
28. meni, da je učinkovito izvajanje pravic intelektualne lastnine, vključno z uvedbo primernih kazni za ponarejanje in piratstvo, zelo pomembno; meni, da bi bilo treba, upoštevajoč obstoječa pravila STO, vključiti posebne mehanizme za hitro in učinkovito reševanje sporov, da bi se te in druge nepoštene prakse lahko ustrezno obravnavale; ugotavlja, da sedanje pogajanje s Korejo o zaščiti pravic intelektualne lastnine ne bi smelo spodkopati legitimnih ciljev politike, kot je dostop do zdravil, s preseganjem obveznosti iz sporazuma TRIPs, vendar bi moralo namesto tega spodbujati k uporabi prilagodljivosti TRIPs;
29. poziva Južno Korejo, naj za proizvajalce zvočnih posnetkov uvede pravice do javnega predvajanja v skladu z rimsko konvencijo, pogodbo o izvedbah in fonogramih (WPPT) Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) iz leta 1996 in direktivo 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v promet in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici na področju intelektualne lastnine[4]
30. poziva Južno Korejo, naj v celoti upošteva internetne pogodbe WIPO, vključno s: polno podporo ukrepom tehnološke zaščite, ki jih uporabljajo lastniki avtorskih pravic, vključno s prepovedjo izmikanja; zagotavljanjem izključnih pravic do vseh oblik širjenja po internetu proizvajalcem zvočnih posnetkov; vzpostavitvijo učinkovitega notice and take down postopka; priznanjem zaščite za začasne kopije in zožitev izjeme zasebnega kopiranja v digitalnem okolju;
31. poziva Južno Korejo, naj okrepi boj proti internetnemu piratstvu z: izboljšanjem spodbud za sodelovanje ponudnikov omrežij v boju proti piratstvu; s spodbujanjem centra za zaščito avtorskih pravic, da dosledno ukrepa proti internetnemu piratstvu del tujih imetnikov pravic; z raziskovanjem in preganjanjem subjektov, povezanih z nelegalnimi spletnimi mesti v internetnem območju;
32. poudarja, da bi moral vsak sporazum o prosti trgovini s Korejo zagotoviti:
· izboljšanje in poenostavitev pravil Skupnosti o poreklu,
· širšo uskladitev že obstoječih mednarodnih norm in standardov namesto vpeljevanja novih standardov,
· strožje zahteve po razkritju in spodbujanje najboljših praks na področju ureditve,
· preglednost nacionalnih podpornih mehanizmov in odpravo obstoječih netarifnih ovir;
Severna Koreja in Kaesong
33. priznava, da povzroča vključevanje proizvodov iz industrijskega kompleksa Kaesong (KIC) resne pravne in tehnične težave, in zato meni, da bi bilo to popolnoma nesprejemljivo, dokler Koreja ne bi spoštovala temeljnih standardov človekovih pravic in načel pravne države;
34. priporoča, naj Komisija resno preuči, v kolikšni meri trgovinski odnosi med severno in južno Korejo vplivajo na sporazume o prosti trgovini v EU;
35. poudarja, da bi moral vsak sporazum vključevati ukrep za ohranitev standardov dela, da bi se v katerikoli del območja, vključno s prostimi carinskimi conami, privabile tuje naložbe;
Drugo
36. meni, da bi morala Koreja dokazati svojo zavezanost večstranskim pogajanjem in biti pripravljena najmanj razvitim državam omogočiti dostop do svojega trga brez dajatev in kvot, s čimer bi upoštevala primer sheme EU „vse razen orožja“;
Vloga Parlamenta
37. meni, da je za upravičenost in javno sprejemljivost sporazuma potrebno dosledno vključevanje Parlamenta v vsako fazo pogajanj, pri čemer mora imeti možnost izražanja mnenja o sprejemljivosti dogovorjenega besedila; pričakuje, da bosta Komisija in Svet poskusila predložiti sporazum v obliki, ki bo zahtevala privolitev Parlamenta v skladu z drugim odstavkom člena 300(3) Pogodbe ES;
0
0 0
38. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Koreje.
OBRAZLOŽITEV
Večstranskost in regionalizem
Sporazum o prosti trgovini s Korejo je del strategije Komisije za globalno Evropo ter predstavlja skupaj s podobnimi pogajanji z Indijo in državami jugovzhodne Azije (ASEAN) bistveno spremembo prejšnje politike, v okviru katere se nova pogajanja v zvezi s sporazumom o prosti trgovini niso začela, dokler ni bila sklenjena razvojna agenda iz Dohe. Delni razlog za to spremembo je negotovost v zvezi z možnostmi za uspešno končanje razvojne agende iz Dohe, pri čemer je razlog tudi svetovni trend za večje število dvostranskih in medregionalnih trgovinskih sporazumov.
Če bi Koreja sklenila sporazume o prosti trgovini z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami, pri čemer ne bi sklenila takega sporazuma z EU, bi bila evropska podjetja v slabšem konkurenčnem položaju glede na proizvajalce, katerim je omogočen dajatev prost dostop na korejski trg, kar bi lahko imelo negativne posledice na zaposlovanje v EU. Področje uporabe dvostranskih trgovinskih sporazumov je lahko hkrati širše, kot določajo sedanja pravila Svetovne trgovinske organizacije, in vključuje z reševanje vprašanj, za katera ni potrebno večstransko soglasje.
Zato to poročilo podpira zamisel o sporazumu o prosti trgovini s Korejo, čeprav je v njem poudarjeno, da mora biti takšen sporazum zelo kakovosten in da se za dosego hitrega dogovora ne smejo opustiti ambiciozni cilji. Zaradi prizadevanj po sklenitvi sporazuma ne sme biti ogroženo prizadevanje za sklenitev razvojne agende iz Dohe, ki ostaja prednostna naloga in najboljša možnost za doseganje uravnoteženih ciljev na podlagi te agende, pri čemer krepi večstranski sistem trgovanja, ki temelji na pravilih. Poleg tega morajo prizadevanja po sklenitvi sporazuma Svetovne trgovinske organizacije s Korejo vključevati preseganje pravil Svetovne trgovinske organizacije ne le v smislu dostopa do trga, ampak tudi v smislu socialnih in okoljskih standardov. Na teh dveh področjih omogoča sporazum vzpostavitev novega standarda, ki bo zagotovil vzorec za druge sporazume, o katerih potekajo zdaj pogajanja.
Pomembnost Koreje
Glede na BDP ima Koreja, ki je iz ene najrevnejših držav v petdesetih letih 20. stoletja prerasla v eno najbogatejših držav z BDP na prebivalca, primerljivem s Španijo, enajsto največje gospodarstvo na svetu. Pomemben je bil prehod v sektor storitev, iz katerega se zagotavlja približno 70 % BDP, značilna pa je tudi izrazita osredotočenost na sektor informacijske tehnologije. Koreja naj bi imela večji delež prebivalstva s hitrim internetnim dostopom kot katero koli drugo veliko gospodarstvo.
Koreja je četrta največja trgovinska partnerica EU zunaj Evrope na področju trgovine z blagom, pri čemer se je ta trgovina od leta 2001 povečala za več kot 35 %. Prejšnje leto je bila EU največji tuji vlagatelj v Koreji. Koreja je podpisala sporazum o prosti trgovini z EFTA, Singapurom in ASEAN, 30. junija 2007 pa je podpisala sporazum o prosti trgovini z Združenimi državami (KorUS). Pogajanja s Kanado in Indijo še potekajo.
Povprečne tarife za kmetijske proizvode so v Koreji skoraj dvakrat večje kot v EU, za izdelano blago pa so večje enkrat in pol. Varnost korejskih storitev je ocenjena celo še bolje, medtem ko se evropska podjetja pritožujejo zaradi bistvenih netarifnih ovir, vključno z zahtevami za označevanje, standardi, ki se razlikujejo od mednarodnih norm, in večjimi kapitalskimi zahtevami za podružnice tujih bank. Pomembno je, da obravnava vsak sporazum ta vprašanja hkrati s postopno odpravo tarif.
Zavedati se je treba, da prosta trgovina ostaja sporna tema za korejsko družbo, kar kažejo demonstracije proti sporazumu z Združenimi državami in korejskih demonstrantov v Bruslju med septembrskim tretjim krogom pogajanj.
Trajnostni razvoj
Kot je že bilo navedeno, je Koreja bogata industrializirana država. Vendar razmere v zvezi s pravicami sindikatov in varstvom okolja niso skladne s tem, kar se pričakuje od članice OECD. Ni ji uspelo ratificirati štirih (4) od osmih (8) ključnih konvencij Mednarodne organizacije dela, v okviru kjotskega protokola pa nima nobenih zavezujočih obveznosti. Pod pritiskom demokratične stranke so se okrepile socialne in okoljske določbe v sporazumu KorUS.
Glede na veliko pozornost, ki jo EU pripisuje visokim socialnim in okoljskim standardom, mora Komisija ta sporazum obravnavati kot izhodišče za poglavje o trajnostnem razvoju v sporazumu EU-Koreja. Komisija si v trgovinskih pogajanjih prizadeva zagotoviti ujemanje ponudb za tarife, ki jih je prejela EU, s tarifami, ki jih je država odobrila drugim trgovinskim partnericam. Prav tako pomembno je zagotoviti, da se izboljšajo socialni in okoljski standardi kot varstvo pred škodljivo tekmovalnostjo zaradi večje liberalizacije.
V študiji podjetja Copenhagen Economics je ugotovljeno, da bi imela Koreja iz sporazuma EU-Koreja o prosti trgovini v vsakem primeru dve tretjini koristi. V tem smislu se zdi prizadevanje EU za bistveni napredek na svojih prednostnih področjih utemeljeno, tako da bo končna ponudba omogočila smiselno uravnoteženost ugodnosti za obe strani.
Zato se morajo pogodbenice na podlagi sporazuma obvezati, da ratificirajo temeljne standarde Mednarodne organizacije dela ter se zavežejo k njihovem učinkovitem izvajanju in drugim osnovnim dejavnikom v zvezi s primernim ravnanjem. V to agendo morajo biti vključeni tudi ukrepi za spodbujanje enakosti med spoloma v zaposlovanju, saj je na tem področju še veliko možnosti za napredek za obe strani. Prav tako si je treba prizadevati za ohranitev standardov dela, da se privabijo tuje naložbe, ki morajo zajeti celotno območje pogodbenic, vključno s prostimi carinskimi conami.
V zvezi z učinkovitim izvajanjem bi pomagal mehanizem, s katerim bi lahko priznane organizacije delavcev in delodajalcev iz EU in Koreje predložile takšne zahteve za ukrep, ki bi se obravnavale v določenem roku. Pritožbe o socialnih problemih morajo obravnavati popolnoma neodvisni in dobro usposobljeni strokovnjaki. Na podlagi njihovih priporočil se morajo redno sprejemati ukrepi za nadaljnje spremljanje in pregled, da se ohrani pritisk nad kršenjem pravic delavcev.
Koreja nima nobene zavezujoče obveznosti v zvezi z toplogrednimi plini v okviru kjotskega protokola. Težko je pričakovati, da bodo lahko revnejše države, kot sta Kitajska in Indija, prispevale k boju proti globalnemu segrevanju, če pri tem ne sodelujejo niti bogatejše države. Pogajanja o ureditvi po letu 2012 bodo zagotovo omogočila razširitev področja uporabe sporazuma, pri čemer se bodo cilji za zmanjšanje porazdelili na pravičen način, ki ne izkrivlja konkurence.
Čeprav je pomembno, da ima sporazum poglavje z jasnimi, ambicioznimi cilji socialnega razvoja, je najbolj pomembno učinkovito izvajanje dogovorjenih standardov. Takšno izvajanje se lahko spodbuja z vzpostavitvijo foruma o trgovini in trajnostnem razvoju, ki ga sestavlja primerno uravnoteženo število predstavnikov organizacij delavcev, organizacij delodajalcev in nevladnih organizacij. Ta forum je treba dopolnjevati z rednimi poročili o napredku v zvezi z izvajanjem obveznosti o trajnostnem razvoju, skupaj z rednimi neodvisnimi trajnostnimi ocenami vpliva.
Za učinkovito izvajanje je prav tako potrebno, da se reševanje sporov, povezano s poglavjem o trajnostnem razvoju, obravnava enako kot v drugih sestavnih delih sporazuma. Vlada in kongres Združenih držav se strinjata, da se bodo „vse okoljske obveznosti iz sporazumov o prosti trgovini izvajale na podlagi enakih meril kot trgovinske določbe iz naših sporazumov, tj. z enakimi pravnimi sredstvi, postopki in sankcijami,“ zato bi bilo nesmiselno, da sprejme Evropa manjše obveznosti.
Uspešen izid pogajanj v zvezi s socialnimi in okoljskimi določbami sporazuma EU-Koreja o prosti trgovini bi bil pomemben že sam po sebi, pri čemer bi postal tudi pomemben vzorec za prihodnje sporazume z drugimi državami ali regijami, če bi se izpolnil ambiciozen časovni razpored pogajanj.
Sektorska vprašanja
Politika Koreje na področju standardov se pogosto razlikuje od mednarodnih norm. V zvezi s tujimi avtomobili je Koreja podpisala in ratificirala sporazum UNECE ter se tako zavezala, da bo izvajala predpise o standardih. V sporazumu o prosti trgovini mora biti jasno izraženo, da Koreja priznava standarde UNECE kot take, s čimer omogoča evropskim avtomobilom, ki izpolnjujejo te standarde, dejanski dostop do korejskega trga.
Zaradi odstopanja od mednarodnih norm ima določene težave tudi farmacevtska industrija, kadar Koreja ne priznava dovoljenja za zdravila, ki so bila preizkušena in potrjena v tujini. Te nacionalne norme ne ovirajo le evropskega izvoza, ampak obstaja zaradi njih tudi tveganje za preskuse na živalih, ki so nepotrebni, ker ponavljajo že opravljene poskuse. Sporazum se mora v zvezi z obravnavanjem netarifnih ovir izogibati vsem določbam, zaradi katerih bi imele države v razvoju težji dostop do zdravil v skladu s sporazumi Svetovne trgovinske organizacije.
Težave v zvezi z označevanjem in standardi so tudi na področju kozmetičnih in elektronskih proizvodov, medtem ko veljajo za destilirane alkoholne pijače največje tarife, tj. približno 20 %, in pretirane zahteve za označevanje. Potrebne bodo natančne določbe o zaščiti geografskih označb.
Tudi v zvezi s trgom storitev je mogoč bistven napredek, zlasti na področjih, kot so pravne storitve, kadar je edini trg v regiji korejski, ki se bo po nedavnem odprtju kitajskega in japonskega trga v celoti zaprl. Kar zadeva tuja podjetja, ki se na področju finančnih storitev soočajo z znatnimi ovirami, bodo pri ugotavljanju, ali je Koreja pripravljena sprejeti finančna podjetja iz drugih držav, pomembne izkušnje Royal Bank of Scotland, ki načrtuje odprtje podružnic v Koreji. Prednostna naloga je tudi izvajanje pravic intelektualne lastnine.
Severna Koreja in Kaesong
Kompleks Kaesong se nahaja v Severni Koreji, šest milj severno od demilitariziranega območja. Gradnja se je začela junija 2003, po načrtih pa se bo končala leta 2012. Vlada Južne Koreje meni, da je kompleks Kaesong priložnost za izboljšanje odnosov med Korejama z oblikovanjem kraja za spravo, sodelovanje in poenotenje. Zato si želi, da bi lahko sporazum o prosti trgovini zajemal blago, proizvedeno na tem območju.
Na splošno Parlament podpira stališče, da lahko boljši trgovinski odnosi bistveno prispevajo k reševanju spora in spodbudijo boljše razumevanje med ljudmi. Vendar sproža razširitev sporazuma o prosti trgovini na blago, proizvedeno v državi, ki ni pogodbenica tega sporazuma, zapletena pravna in tehnična vprašanja. Politično bi bila ta razširitev sprejemljiva le, če bi bilo jasno, da vključitev kompleksa Kaesong ne bo ogrozila socialnih standardov na ozemlju pogodbenic sporazuma in da se bodo spodbujali temeljni standardi dela za delavce v Kaesongu. Ni jasno, ali bi bilo mogoče učinkovito spremljanje.
Drugo
Ukrepi za poenostavitev, standardizacijo in posodobitev carinskih postopkov ter drugih uradnih postopkov bi lahko bistveno prispevali, da bi se sprejel sporazum, ki preprečuje nepotrebno oviranje trgovanja EU-Koreja. Vendar je treba poskrbeti, da se „spodbujanje trgovine“ ne izkorišča kot pretveza za ogrožanje varstva potrošnikov ali okolja.
Korejo je treba spodbuditi, da uvede dajatev in kvot prost dostop za najmanj razvite države v skladu s shemo EU „vse razen orožja“, da se pokaže stalna zavezanost pogodbenic razvojni agendi iz Dohe in da se najmanj razvite države izognejo negativnim posledicam na podlagi potencialnega sporazuma o prosti trgovini.
Vloga EP
Čeprav je obstoječi okvirni sporazum o trgovini in sodelovanju mešani sporazum ter ima politični dodatek, ne obstaja noben drug sporazum o partnerstvu in sodelovanju te vrste, ki je običajno primerna politična in pravna podlaga za dvostranski trgovinski sporazum EU. V teh okoliščinah je treba poskrbeti, da se EU in Koreja v okviru trgovinskega sporazuma, o katerem se zdaj pogajata, ali ločenem sporazumu zavežeta temeljnim človekovim pravicam ter da se lahko sporazum o prosti trgovini prekine v primeru kršitve teh obveznosti. Evropski parlament od drugih institucij prav tako pričakuje, da si prizadevajo za sporazum v obliki, ki bi zahtevala privolitev Parlamenta v skladu z drugim odstavkom člena 300(3), za zagotovitev legitimnosti in demokratičnega nadzora.
Ta nadzor je lahko dejansko učinkovit le, če je Parlament obveščen v zvezi s tem in ima možnost predložiti pripombe med pogajanji ter da o sprejetju sporazuma ne odloča na koncu z glasovanjem za ali proti. Komisija je pripravljena zagotoviti informacije pristojnemu odboru Parlamenta, vključno s predstavitvami brez navzočnosti javnosti in dokumenti, ki so na voljo omejenemu krogu ljudi. Pomembno je, da se to nadaljuje med pogajanji in da je javnosti na voljo čim več informacij, tako da evropski državljani poznajo pogajanja, ki potekajo v njihovem imenu.
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (20.11.2007)
za Odbor za mednarodno trgovino
o gospodarskih in trgovinskih odnosih s Korejo
(2007/2186(INI))
Pripravljavec mnenja: Werner Langen
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za mednarodno trgovino kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
Splošno
1. opozarja na večstranski regulativni sistem in poudarja, da bi morali sporazume o prosti trgovini, o katerih se je pogajala in ki jih sklenila Evropska unija, spremljati ustrezni mehanizmi, usklajeni s programom STO;
2. meni, da mora biti tudi sporazum o prosti trgovini s Korejo v skladu z dosežki kroga pogajanj o razvoju iz Dohe in upoštevati štiri tako imenovana singapurska vprašanja (tuje naložbe, konkurenco, preglednost javnih naročil in trgovinske olajšave);
Interesi posameznih gospodarskih sektorjev
3. poziva k sklenitvi sporazuma o prosti trgovini s Korejo, ki bo pokrival trgovino z blagom in storitvami, ki bo znanstveno in tehnično sodelovanje ter intelektualno lastnino postavil v središče dvostranskih sporazumov, ki bo spodbujal sodelovanje na področju energetske učinkovitosti v boju proti podnebnim spremembam in ki bo vseboval določbe o drugih zunanjih vidikih energetske politike, jedrskih in obnovljivih virov energije ter programa Galileo;
4. poudarja, da bi moral vsak sporazum o prosti trgovini s Korejo zagotoviti:
· da se v določenih sektorjih (npr. kmetijstvu) ne bi osredotočali na občutljive proizvode, ki so izvzeti iz pravil o konkurenci;
· izboljšanje in poenostavitev pravil Skupnosti o poreklu;
· širšo uskladitev že obstoječih mednarodnih norm in standardov namesto vpeljevanja novih standardov;
· strožje zahteve po razkritju in spodbujanje najboljše prakse na področju ureditve;
· preglednost nacionalnih podpornih mehanizmov in odpravo obstoječih netarifnih ovir;
· skladnost z mednarodnimi tehničnimi predpisi in zahtevami za označevanje ter prekinitev uporabe netarifnih ovir v Koreji, zlasti v avtomobilski, farmacevtski, kozmetični industriji in industriji elektronike;
5. predlaga, naj Splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) služi kot podlaga za sporazum o prosti trgovini s Korejo na podoben način, kot so sporazumi o storitvah služili kot podlaga za sporazume o prosti trgovini z ZDA ter stroge socialne in okoljske določbe iz teh sporazumov;
6. meni, da je treba glede na slabe izkušnje EU z dampinškimi cenami v korejskem ladjedelništvu v primeru kršitve uporabiti učinkovite mehanizme sankcioniranja, ki jih je mogoče takoj uporabiti;
7. opozarja na poseben problem vključevanja blaga iz (severnokorejskega) industrijskega kompleksa Kaesong ter meni, da bi to bilo sprejemljivo le, če se v zvezi s proizvodnjo tega blaga uporabijo splošna pravila Skupnosti o poreklu in temeljni standardi dela.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
12.11.20007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
28 3 0 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Březina, Renato Brunetta, Gianni De Michelis, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Nikolaos Vakalis |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Ivo Belet, Danutė Budreikaitė, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Edit Herczog, Lambert van Nistelrooij, Vittorio Prodi, Esko Seppänen |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Eva Lichtenberger |
||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
20.11.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
16 5 5 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Graham Booth, Carlos Carnero González, Daniel Caspary, Françoise Castex, Christofer Fjellner, Eduard Raul Hellvig, Jacky Henin, Caroline Lucas, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Corien Wortmann-Kool, Zbigniew Zaleski |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Danutė Budreikaitė, Małgorzata Handzlik, Jan Tadeusz Masiel, Carl Schlyter, |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Paul Rübig |
||