POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za vino in spremembi nekaterih uredb

28.11.2007 - (KOM(2007)0372 – C6‑0254/2007 – 2007/0138(CNS)) - *

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Giuseppe Castiglione

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o skupni ureditvi trga za vino in spremembi nekaterih uredb

(KOM(2007)0372 – C6‑0254/2007 – 2007/0138(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0372),

–   ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe o ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6–0254/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6‑0477/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe o ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 1 A (novo)
	(1a) Evropska unija je z več kot milijonom in pol vinogradniških podjetij največji proizvajalec, izvoznik in porabnik vina na svetu.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 2
(2) Poraba vina v Skupnosti nenehno upada in količina izvoženega vina iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza. To je poslabšalo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, to pa ustvarja pritisk na cene in prihodke proizvajalcev.	(2) Kljub povečanju prodaje kakovostnih vin in izvoza iz Skupnosti, pa skupna poraba vina v Skupnosti nenehno in občutno upada. Poleg tega izvoz nekaterih vin iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza istovrstnih vin. To je poslabšalo splošno ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem pri nekaterih vinih, to pa ustvarja pritisk na cene in prihodke proizvajalcev.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 3
(3) Vsi instrumenti, ki so trenutno vključeni v Uredbo (ES) št. 1493/1999, se niso izkazali za učinkovite pri usmerjanju sektorja h konkurenčnemu in trajnostnemu razvoju. Ukrepi tržnega mehanizma, kot je krizna destilacija, so se izkazali za stroškovno neučinkovite in so spodbujali strukturne presežke, ne da bi zato zahtevali izboljšave v ustreznih konkurenčnih strukturah. Poleg tega so nekateri sedanji ukrepi neupravičeno omejili dejavnost konkurenčnih proizvajalcev.	(3) Vsi instrumenti, ki so trenutno vključeni v Uredbo (ES) št. 1493/1999, se niso izkazali za učinkovite pri usmerjanju sektorja h konkurenčnemu in trajnostnemu razvoju. Nekateri ukrepi tržnega mehanizma so se izkazali za stroškovno neučinkovite in so spodbujali strukturne presežke, ne da bi zato zahtevali izboljšave v ustreznih konkurenčnih strukturah. Poleg tega so nekateri sedanji ukrepi neupravičeno omejili dejavnost konkurenčnih proizvajalcev.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 3 A (novo)
	(3a) Vrednost razpoložljivih sredstev za več kot 14 % proizvodnje Skupnosti je približno 5.200.000.000 EUR. Realizirati jo je mogoče s ciljnim povečanjem notranjih potrošnikov na 75 milijonov ali s promocijo izvoza v tretje države, v katerih obstaja realno povpraševanje na stotine milijonov potrošnikov, ki ustreza precejšnjemu povečanju dohodkov v tem sektorju.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 3 B (novo)
	(3b) Takojšnja odprava tržnih ukrepov iz sedanje skupne uredive trga bo zelo negativno vplivala na sektor, zato je treba določiti prehodno obdobje med sedanjo in prihodnjo skupno ureditvijo trga.
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 5
(5) Glede na pridobljene izkušnje je zato primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor, in sicer za doseganje naslednjih ciljev: povečati konkurenčnost vinarjev Skupnosti; okrepiti sloves kakovostnega vina iz Skupnosti kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v Skupnosti in drugod po svetu; oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih, preprostih in učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje; oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva Skupnosti, utrditi družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotoviti, da vsa proizvodnja spoštuje okolje. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1493/1999 in jo nadomestiti s to novo uredbo.	(5) Glede na pridobljene izkušnje je zato primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor, in sicer za doseganje naslednjih ciljev: povečati konkurenčnost vinarjev Skupnosti; okrepiti sloves kakovostnega vina iz Skupnosti kot najboljšega na svetu; povrniti stare trge in pridobiti nove v Skupnosti in drugod po svetu, zlasti ob upoštevanju stalno naraščajočega povpraševanja na azijskih trgih v vzponu, ki so za evropske proizvajalce vina vir konkurenčnosti in priložnosti; oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih, preprostih in učinkovitih pravilih, ki uravnotežijo ponudbo in povpraševanje; oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva Skupnosti in izboljšuje življenjski standard kmetov, utrditi družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotoviti, da vsa proizvodnja spoštuje okolje. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1493/1999 in jo nadomestiti s to novo uredbo.
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 5 A (novo)
	(5a) Skupna ureditev trga za vino bi morala ustvariti skupne pogoje, ki bi vinskemu sektorju omogočili avtonomno odzivanje na potrebe na trgih in bi vključevali interese potrošnikov, enake možnosti za vinogradniška gospodarstva (tudi za predelavo) znotraj držav članic in med njimi ter tudi okoljska vprašanja.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 9
(9) Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj te ukrepe financira in določi Skupnost, naj države članice same izberejo pravo kombinacijo, ki bo ustrezala potrebam njihovih delov, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice naj bi bile odgovorne za izvajanje teh programov.	(9) Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj nekatere izmed teh ukrepov financira in določi Skupnost, naj države članice same izberejo pravo kombinacijo, ki bo ustrezala potrebam njihovih delov, po potrebi ob upoštevanju regionalnih posebnosti, in jih vključijo v nacionalne podporne programe. Države članice naj bi bile odgovorne za izvajanje teh programov.
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 9 A (novo)
	(9a) Letni stroški reforme se ocenjujejo na približno 1.300.000.000 EUR, kar ustreza sedanji ravni odhodkov za vinski sektor. Ta znesek je treba razdeliti na nacionalna sredstva in ukrepe, ki se izvajajo na ravni Skupnosti. Dodeljeni proračun bi bilo treba med države članice razdeliti na osnovi meril ob preteklih delitvah, zasajene površine in pretekle proizvodnje.
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 10
(10) Finančni ključ za razporejanje sredstev za nacionalne podporne programe med države članice naj temelji na preteklem deležu v proračunu za vino kot glavnemu merilu, na površini, zasajeni z vinsko trto, in na pretekli proizvodnji.	črtano
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 10 A (novo)
	(10a) Sredstva namenjena nacionalnim programom podpore v državi članici (sem ne štejejo promocijski ukrepi) ne smejo biti nižja od skupnega zneska, ki je bil tej državi članici dodeljen v letu 2008 za prestrukturiranje.
Obrazložitev
Pri zneskih, ki se lahko porabijo za prestrukturiranje, se ne sme nobena od držav članic znajti v položaju, ki bo slabši od predhodnega. To bi bilo v nasprotju z načeli reforme.
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 11
(11) Eden od ključnih ukrepov v teh programih bi morala biti promocija in trženje vin Skupnosti v tretjih državah, za navedeni ukrep bi bilo treba nameniti znesek iz proračuna. Dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve naj bi se še naprej krile zaradi pozitivnih strukturnih učinkov na sektor. Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore na podlagi podpornih programov, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer.	(11) Eden od ključnih ukrepov v teh programih bi morala biti promocija, informiranje o pozitivnih učinkih zmernega uživanja vina in negativnih učinkih čezmernega uživanja alkohola, poznavanje trgov in trženje vin Skupnosti, za navedeni ukrep bi bilo treba nameniti znesek iz proračuna. Dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve naj bi se še naprej krile zaradi pozitivnih strukturnih učinkov na sektor. Do podpore na podlagi podpornih programov bi morala biti upravičena tako preventivna sredstva, da bi spodbudila odgovoren pristop do kriznih razmer, kot tudi instrumenti za razvoj sektorja, katerih namen je izboljšati kakovost proizvodov, poiskati nova tržišča ali alternativne rešitve.
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 12
(12) Kadar je to izvedljivo, bi moralo biti financiranje upravičenih ukrepov s strani Skupnosti odvisno od tega, ali ravnajo zadevni proizvajalci v skladu z nekaterimi veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba ustrezno zmanjšati plačila.	črtano
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 13
(13) Sektor naj bi dobival podporo tudi iz strukturnih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).	črtano
Obrazložitev
Finančna sredstva bi bilo treba prenesti v nacionalne finančne okvirje, da bi jih države članice lahko učinkoviteje uporabljale.
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 14
(14) Za vinski sektor naj bi bili zanimivi naslednji ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005: pomoč mladim prevzemnikom kmetij ter vlaganje v tehnična sredstva in izboljšanje trženja, poklicno usposabljanje, pomoč za dejavnost informiranja in pospeševanje prodaje informacijska in promocijska podpora za organizacije proizvajalcev po vstopu v shemo kakovosti, kmetijsko-okoljska podpora, zgodnja upokojitev za kmete, ki se odločijo, da nepreklicno opustijo vso komercialno kmetijsko dejavnost zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete.	(14) V okviru nacionalnih sredstev, bi morali biti upravičeni ukrepi, ki zadevajo pomoč mladim prevzemnikom kmetij, vlaganje v tehnična sredstva, izboljšanje trženja, poklicno usposabljanje, pomoč za dejavnost informiranja in pospeševanje prodaje, informacijska in promocijska podpora za organizacije proizvajalcev po vstopu v shemo kakovosti, kmetijsko-okoljska podpora in zgodnja upokojitev za kmete, ki se odločijo, da nepreklicno opustijo vso komercialno kmetijsko dejavnost zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete.
Predlog spremembe 16 UVODNA IZJAVA 15
(15) Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba postopoma prenesti sredstva v proračun iz navedene uredbe.	črtano
Predlog spremembe 17 UVODNA IZJAVA 16 A (novo)
	(16a) Zaupanje potrošnikov v kakovost evropskih vin je za prodajo vina v Uniji in v tretjih državah ključnega pomena. Da se zagotovi to zaupanje, je treba pri ukrepih iz uredbe posebno pozornost posvetiti upravljanju kakovosti in informiranju.
Predlog spremembe 18 UVODNA IZJAVA 16 B (novo)
	(16b) V ukrepe promocije je treba vključiti že izdelane študije o sestavinah vina in učinkih, ki jih ima zmerno uživanje vina na zdravje ljudi.
Predlog spremembe 19 UVODNA IZJAVA 19
(19) Proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba proizvajati v skladu z nekaterimi pravili o enoloških postopkih in omejitvah, ki zagotavljajo upoštevanje skrbi za zdravje in pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih postopkov. Zaradi prilagodljivosti bi morala biti Komisija odgovorna za posodabljanje navedenih postopkov in odobritev novih, razen pri politično občutljivih vprašanjih obogatitve in zakisanja, za kateri bi Svet obdržal pristojnost glede sprememb.	(19) Proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba proizvajati v skladu z nekaterimi pravili o enoloških postopkih in omejitvah, ki zagotavljajo upoštevanje skrbi za zdravje in pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih postopkov. Zato je treba navesti dovoljene enološke postopke, v pristojnosti Sveta pa naj ostane obveza, da posodablja navedene enološke postopke in odobri nove.
Predlog spremembe 20 UVODNA IZJAVA 21
(21) Zaradi slabe kakovosti vina pri čezmernem stiskanju bi bilo treba prepovedati ta postopek.	(21) Zaradi slabe kakovosti vina pri čezmernem stiskanju bi bilo treba prepovedati ta postopek ter vzpostaviti mehanizme, ki bodo nadzorovali spoštovanje te prepovedi.
Predlog spremembe 21 UVODNA IZJAVA 21 A (novo)
	(21a) Treba je odrediti, da se zaradi varovanja okolja obvezno (z nekaterimi izjemami) odda v destilacijo vse stranske proizvode proizvodnje vina.
Predlog spremembe 22 UVODNA IZJAVA 22
(22) Zaradi izpolnjevanja mednarodnih standardov na tem področju bi se morala Komisija praviloma opirati na enološke postopke, ki jih je sprejel Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV). Ti standardi bi se morali uporabljati tudi za vina Skupnosti, ki se izvažajo, ne glede na strožja pravila, ki lahko veljajo v Skupnosti, da se ne ovirajo proizvajalci iz Skupnosti na tujih trgih.	črtano
Predlog spremembe 23 UVODNA IZJAVA 29
(29) Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Da se pospešuje poštena konkurenca in da ni zavajanja potrošnikov, bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ne zajema ta uredba, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.	(29) Registrirane označbe porekla, geografske označbe in označbe, ki ustrezajo geografskim enotam, manjšim od tistih pri osnovni označbi porekla ali geografski označbi, poimenovane drugače kot označba porekla, bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki bi lahko škodile ugledu, povezanemu s proizvodi, ki morajo zadostiti ustreznim zahtevam, ali ki neupravičeno izkoriščajo ta ugled. Da se pospešuje poštena konkurenca in da ni zavajanja potrošnikov, bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ne zajema ta uredba, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.
Obrazložitev
Registrirane označbe porekla "cru" bi morale biti sestavni del označb porekla in geografskih označb.
Predlog spremembe 24 UVODNA IZJAVA 33
(33) Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo zaradi pravne varnosti treba izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji sporočiti osnovne informacije in dokumente, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni, v nasprotnem primeru bi izgubile zaščito kot označba porekla ali geografska označba. Področje uporabe preklica obstoječih označb porekla in geografskih označb bi se moralo omejiti zaradi pravne varnosti.	(33) Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo zaradi pravne varnosti treba izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji sporočiti osnovne informacije in dokumente, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni.
Predlog spremembe 25 UVODNA IZJAVA 34
(34) Zaščita geografskih imen kot označb porekla ali geografskih označb na nacionalni ravni ne bi smela biti več mogoča.	črtano
Obrazložitev
Promocija vin, omejenih z geografsko označbo na nacionalni ravni, mora biti ukrep, ki bo pomagal k večji prodaji vina izven države članice, ne da bi negativno vplival na druga vina v tej državi.
Predlog spremembe 26 UVODNA IZJAVA 37
(37) Ta pravila bi morala določiti obvezno uporabo nekaterih izrazov, s katerimi se lahko prepozna proizvod po prodajnih kategorijah in se potrošnikom lahko priskrbijo nekatere pomembne informacije. Tudi uporabo nekaterih neobveznih informacij bi bilo treba obravnavati v okviru Skupnosti.	(37) Ta pravila bi morala določiti obvezno uporabo nekaterih izrazov, s katerimi se lahko prepozna proizvod po prodajnih kategorijah in se potrošnikom lahko priskrbijo nekatere pomembne informacije, med drugim status polnilnice. Tudi uporabo nekaterih neobveznih informacij bi bilo treba obravnavati v okviru Skupnosti.
Obrazložitev
V našem času ni razloga, da na nalepkah na vinu ne bi navedli statusa polnilnice. Potrošnik sicer ne ve, ali kupuje vino od trgovca, zadruge ali neodvisnega vinogradnika. Ob nakupu vina pa potrošnik največ pozornosti nameni prav informacijam o tem, kdo je vino naredil.
Z navedbo statusa polnilnice bodo potrošniku na razpolago informacije, potrebne za izbiro vina, saj bo vedel, kako je bilo vino polnjeno in skozi katere faze proizvodnje je šlo.
Predlog spremembe 27 UVODNA IZJAVA 38
(38) Razen če ni drugače določeno, bi morala pravila označevanja v vinskem sektorju dopolnjevati pravila iz Direktive (ES) št. 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, ki se uporablja horizontalno. Izkušnje so pokazale, da razlikovanje pri pravilih označevanja po kategorijah vinskih proizvodov ni koristno. Pravila bi morala veljati za vse različne kategorije vina, vključno z uvoženimi proizvodi. Zlasti naj bi omogočala navedbo sorte vinske trte in letnika na vinih brez označbe porekla ali geografske označbe ob upoštevanju zahtev po verodostojnosti označevanja in ustreznega spremljanja.	(38) Razen če ni drugače določeno, bi morala pravila označevanja v vinskem sektorju dopolnjevati pravila iz Direktive (ES) št. 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil, ki se uporablja horizontalno. Izkušnje so pokazale, da razlikovanje pri pravilih označevanja po kategorijah vinskih proizvodov ni koristno. Pravila bi morala veljati za vse različne kategorije vina, vključno z uvoženimi proizvodi.
Predlog spremembe 28 UVODNA IZJAVA 38 A (novo)
	(38a) Opis, označevanje in predstavitev proizvodov, ki so zajeti v tej uredbi, so za njihovo trženje ključnega pomena. Pri označevanju je treba še naprej ločevati med različnimi kategorijami vin in ohraniti sistem za zaščito obstoječih tradicionalnih izrazov, da se proizvod lahko prepozna in potrošniki dobijo nekatere bistvene informacije.
Predlog spremembe 29 UVODNA IZJAVA 39
(39) Obstoj in ustanovitev organizacij proizvajalcev lahko še naprej prispeva k uresničitvi potreb v vinskem sektorju, kot je določeno na ravni Skupnosti. Njihova koristnost naj se kaže v področju uporabe in učinkovitosti storitev, ki jih ponujajo svojim članom. Isto velja za medpanožne organizacije. Zato bi morale države članice priznati organizacije, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, opredeljene na ravni Skupnosti.	(39) Obstoj in ustanovitev organizacij proizvajalcev bi lahko prispevala k uresničitvi potreb v vinskem sektorju, kot je določeno na ravni Skupnosti. Njihova koristnost naj se kaže v področju uporabe in učinkovitosti storitev, ki jih ponujajo svojim članom. Isto velja za medpanožne organizacije. Zato bi morale države članice priznati organizacije, ki izpolnjujejo nekatere zahteve, opredeljene na ravni Skupnosti. Treba je opredeliti različne pristojnosti teh dveh vrst organizacij.
Obrazložitev
Predpisi Skupnosti ne smejo omogočati obravnave, ki bo koristila zgolj organizacijam proizvajalcev, v katerih poteka prenos lastništva in ki torej odkupijo proizvodnjo od svojih članov z namenom prodaje.
Udeleženci v vinskem sektorju so zelo raznoliki, spoštovati pa je treba specifičnost vsakega od njih. Predpisi Skupnosti morajo spodbujati različne pobude za združevanje, saj za koncentracijo ponudbe ni vedno nujen prenos lastništva.
Predlog spremembe 30 UVODNA IZJAVA 42
(42) Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem stvar upravljanja, ki ga je treba izvajati prilagodljivo. Skladno s tem naj bi Komisija sprejela odločbo o uvedbi zahtev za dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po uvoznih in izvoznih dovoljenjih za upravljanje ustreznih trgov ter zlasti za spremljanje uvozov zadevnih proizvodov. Vendar bi ta uredba morala določati splošne pogoje za taka dovoljenja.	(42) Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem stvar upravljanja, ki ga je treba izvajati prilagodljivo, za upravljanje ustreznih trgov ter zlasti za spremljanje uvozov zadevnih proizvodov. Vendar bi ta uredba morala določati splošne pogoje za taka dovoljenja.
Predlog spremembe 31 UVODNA IZJAVA 43
(43) Kadar se določijo uvozna in izvozna dovoljenja, bi bilo treba zahtevati polog varščine za zagotovitev, da se dejansko opravijo posli, za katere se vložijo zahtevki.	črtano
Predlog spremembe 32 UVODNA IZJAVA 46
(46) Da bi zagotovili pravilno delovanje trga za vino in zlasti preprečili motnje na trgu, bi bilo treba določiti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Uspešnost te vrste instrumenta za upravljanje trga se običajno zagotovi z njegovo uporabo brez večjega odlašanja. Zato bi morala Komisija dobiti ustrezna pooblastila.	(46) Da bi zagotovili pravilno delovanje trga za vino in zlasti preprečili motnje na trgu, bi bilo treba določiti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja.
Predlog spremembe 33 UVODNA IZJAVA 55
(55) Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program krčenja, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev še velja do 31. decembra 2013, ko naj bi bila dokončno odpravljena, da bi se konkurenčni proizvajalci lahko prosto odzivali na razmere trga.	(55) Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program krčenja, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev še velja načeloma do 31. decembra 2013. V letu 2012 je treba preveriti učinkovitost ukrepov, sprejetih v okviru reforme trga za vino leta 2007, in treba se je odločiti, ali se sistem zasaditve ohrani ali odpravi.
Obrazložitev
Sedaj še ni mogoče določiti, kako bodo predvidena krčenja vplivala na trg za vino. Zato se ne bi smele sprejemati odločitve o novih zasaditvah, vse dokler se ne bodo iztekli ukrepi krčenja in ne bo opazen njihov vpliv na trg.
Predlog spremembe 34 UVODNA IZJAVA 55 A (novo)
	(55a) Treba je zagotoviti večjo prožnost glede pravic do zasaditve, da se tako omogoči konkurenčnim proizvajalcem prosto prilagoditev razmeram na trgu.
Predlog spremembe 35 UVODNA IZJAVA 55 B (novo)
*	(55b) Ko se bodo razmere na trgu bistveno izboljšale, bo klavzula o prožnosti omogočila dodelitev dodatnih, sicer časovno omejenih, pravic do sajenja vinogradniškim gospodarstvom v zadevnih regijah in tam, kjer je kakovost takšna, da se bo zaradi nje prodaja najbrž povečala.
Obrazložitev
Učinkovito upravljanje ponudbe mora ponudbo prilagoditi povpraševanju, torej mora večjemu povpraševanju slediti večja ponudba.
Predlog spremembe 36 UVODNA IZJAVA 58
(58) Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da pod strogim nadzorom dovolijo prenos pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti, da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali da je povezan s prenosom dela gospodarstva. Ti prenosi bi morali ostati znotraj iste države članice.	(58) Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da pod strogim nadzorom dovolijo prenos pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti, da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali da je povezan s prenosom dela gospodarstva.
Predlog spremembe 37 UVODNA IZJAVA 62 A (novo)
	(62a) Komisija mora opraviti oceno vpliva ukrepov za sanacijo trga in spremljajočih ukrepov, preden predstavi predlog za liberalizacijo pravic do zasaditve na področjih, ki niso določena s specifikacijami o proizvodnji vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo.
Predlog spremembe 38 UVODNA IZJAVA 63
(63) Proizvodnja v tistih državah članicah, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto, ne vpliva resno na tržno ravnotežje. Te države članice bi bilo zato treba izvzeti iz prehodne omejitve novih zasaditev, ampak ne bi smele imeti dostopa do programa krčenja.	(63) Proizvodnja v tistih državah članicah, ki proizvedejo manj kakor 25 000 hektolitrov na leto, ne vpliva resno na tržno ravnotežje. Te države članice bi bilo zato treba izvzeti iz prehodne omejitve novih zasaditev, ampak ne bi smele imeti dostopa do programa krčenja, dokler je njihova proizvodnja nižja od 25.000 hektolitrov.
Predlog spremembe 39 UVODNA IZJAVA 67
(67) Da bi se zagotovilo odgovorno ravnanje z izkrčenimi površinami, bi morala biti upravičenost do premije odvisna od tega, ali ravnajo zadevni proizvajalci v skladu z veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba sorazmerno zmanjšati premijo za izkrčitev.	črtano
Predlog spremembe 40 ČLEN 4, ODSTAVEK 2
2. Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da se sestavijo in izvajajo objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev.	2. 2. Države članice so odgovorne za izvedbo podpornih programov in zagotovijo, da se sestavijo in izvajajo objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih proizvajalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju proizvajalcev.
Obrazložitev
Države članice ne morejo edine nositi odgovornosti za podporne programe. Komisija mora odobriti programe, ki bodo skladni s pravom Skupnosti in ne bodo povzročali izkrivljanja konkurence med proizvajalci Skupnosti.
Predlog spremembe 41 ČLEN 4, ODSTAVEK 3
3. Podpora se ne dodeli:	črtano
(a) za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom;
(b) za ukrepe, ki jih zajema Uredba (ES) št. 1698/2005.
Obrazložitev
Podjetja morajo imeti na voljo enotni naslov, na katerega nasloviti zahteve za posredovanja v sektorju. Le tako bo lahko prišlo do poenostavitve sistema.
Predlog spremembe 42 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1
1. Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge II Komisiji predloži prvič do 30. aprila 2008 osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem.	1. Vsaka država članica proizvajalka iz Priloge II Komisiji predloži prvič do 15. februarja naslednjega leta po začetku veljavnosti te uredbe osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem.
Obrazložitev
Predlagan razpored je neizvedljiv. Potrebno je daljše obdobje za sprejetje izvedbenih predpisov pred predložitvijo novih programov.
Predlog spremembe 43 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 A (novo)
	Vsaka država članica lahko Komisiji predloži revidiran podporni program v roku enega leta od predložitve začetnega programa, kadar se izkaže, da so nekateri predvideni ukrepi iz začetnega programa nezdružljivi, kar bi lahko ogrozilo dosledno izvajanje programa. Revidirani podporni programi se začnejo uporabljati dva meseca po njihovi predložitvi.
Obrazložitev
Cilj reforme je predvsem izboljšati konkurenčnost vinskega sektorja. Določena (strogo omejena) mera prilagodljivosti ukrepov bi lahko prispevala k uresničevanju ciljev reforme, zlasti kadar gre za nove države članice, ki so naletele na težave v postopku pristopa.
Predlog spremembe 44 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2
Podporni ukrepi se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.	Podporni ukrepi se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica, v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, se država članica o njem posvetuje s pristojnimi organi, organizacijami proizvajalcev, njihovimi podjetji in medpanožnimi organizacijami v sektorju na ustrezni regionalni in lokalni ravni.
Predlog spremembe 45 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 3
Vsaka država članica predloži en sam osnutek programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.	Vsaka država članica predloži en sam osnutek programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti, vendar mora upoštevati zlasti potrebe območij, kjer so pogoji za gojenje nekaterih sort vinske trte in proizvodnjo vina težki (na primer v gorah).
Obrazložitev
Gojenje in proizvodnja kakovostnih vin sta običajno decentralizirana. Zato je pri pomembnih odločitvah, na primer o financiranju, treba zagotoviti sodelovanje med različnimi ravnmi odločanja v nacionalnem sistemu z namenom pripraviti petletni načrt. Pri tem je prav tako nujno upoštevati težke pogoje za gojenje in proizvodnjo (zlasti strma pobočja).
Predlog spremembe 46 ČLEN 5, ODSTAVEK 1 A (novo)
	1a. V okviru podpornih programov lahko države članice določijo in opredelijo vlogo organizacij proizvajalcev iz člena 54.
Obrazložitev
Da bi se spodbudilo večje združevanje dejanskih proizvodnih dejavnosti, pri katerih sama Komisija opozarja na razdrobljenost, bi države članice organizacijam proizvajalcev iz člena 54 te uredbe morale omogočiti izvajajanje organskih ukrepov za sektor v okviru nacionalnih podpornih programov.
Predlog spremembe 47 ČLEN 5, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1
2. Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.	2. Komisija sprejme podporne programe v tridesetih dneh po njihovi predložitvi. Začnejo se uporabljati dva meseca po njihovem sprejetju.
Obrazložitev
Komisija mora odobriti programe, ki bodo skladni s pravom Skupnosti in ne bodo povzročali izkrivljanja konkurence med proizvajalci Skupnosti.
Predlog spremembe 48 ČLEN 5, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2
Če podporni program ni v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, Komisija o tem obvesti države članice. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran program. Revidiran program se začne uporabljati dva meseca po vročitvi, razen če se neskladje nadaljuje in v tem primeru se uporablja ta pododstavek.	Če podporni program ni v skladu s pogoji, določenimi v tem poglavju, Komisija o tem obvesti države članice v 30. dneh. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran program. Revidiran program se začne uporabljati en mesec po tem, ko ga je Komisija sprejela, razen če se neskladje nadaljuje in v tem primeru se uporablja ta pododstavek.
Predlog spremembe 49 ČLEN 7, PODODSTAVEK 1
Podporni programi vsebujejo ukrepe za promocijo na trgih tretjih držav v skladu s členom 9.	Podporni programi vsebujejo ukrepe za promocijo in spoznavanje trgov v skladu s členom 9.
Predlog spremembe 50 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA A A) (novo)
	aa) prestrukturiranje sektorja;
Predlog spremembe 51 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA A B) (novo)
	ab) preprečevanje kriz;
Predlog spremembe 52 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA D A) (novo)
	da) raziskave in razvoj;
Predlog spremembe 53 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA D B) (novo)
	db) postopke pridelave ter okoljske standarde;
Predlog spremembe 54 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA D C) (novo)
	dc) izboljšanje kakovosti grozdja in vina;
Predlog spremembe 55 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2, TOČKA D D) (novo)
	dd) zasebno skladiščenje vina, alkoholnih pijač in mošta;
Predlog spremembe 56 ČLEN 7, PODODSTAVEK 2 A (novo)
	V istem letu ima lahko isti proizvajalec pravico do več različnih ugodnosti.
	Države članice lahko s soglasjem Komisije v podporne programe uvedejo tudi nove ukrepe.
Obrazložitev
Razširjena ponudba ukrepov, za katere bodo države članice dobile soglasje Komisije, bo državam omogočila kar najboljši izkoristek in uporabo sredstev v skladu z njihovimi potrebami in možnostmi.
Predlog spremembe 57 ČLEN 8, ODSTAVEK 1 A (novo) 2a.
	1a. Znesek, določen v skladu z odstavkom 1 (sem ne štejejo promocijski ukrepi), ne sme biti nižji od skupnega zneska, ki je bil državi članici dodeljen v letu 2008 za prestrukturiranje.
Obrazložitev
Pri zneskih, ki se lahko porabijo za prestrukturiranje, se ne sme nobena od držav članic znajti v položaju, ki bo slabši od predhodnega. To bi bilo v nasprotju z načeli reforme.
Predlog spremembe 58 ČLEN 9, NASLOV
Promocija na trgih tretjih držav	Promocija in poznavanje trgov
Predlog spremembe 59 ČLEN 9, ODSTAVEK 1
1. Podpora po tem členu zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v navedenih državah.	1. Podpora po tem členu zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost:
	a) na notranjem trgu,
	b) v tretjih državah.
Predlog spremembe 60 ČLEN 9, ODSTAVEK 2
2. Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.	2. Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo. Za druga vina, namenjena za prehrano, velja samo odstavek 1(a).
Predlog spremembe 61 ČLEN 9, ODSTAVEK 2 A (novo)
	2a) Ukrepi iz odstavka 1(a) so lahko:
	(a) spodbujanje odgovornega uživanja vina in seznanjanja s proizvodom in njegovimi značilnostmi;
	(b) akcije za boljše poznavanje tržišča kot spodbuda za njegov razvoj in boljše seznanjanje izvajalcev.
	Te ukrepe lahko v skladu s členom 55 izvajajo medpanožne organizacije ali kateri koli primerljiv zastopstven organ.
	(c) promocijske in oglaševalske akcije za prepoznavnost označb porekla in geografskih označb ter seznanjanje z njihovo kakovostjo, okoljevarstvenimi standardi in zaščito okolja.
Predlog spremembe 62 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, UVODNI DEL
3. Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo:	3. Ukrepe iz odstavka 1, točka (b) lahko sestavljajo:
Predlog spremembe 63 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (A)
a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;	(a) odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, na njihovi označbi porekla in znamkah, predvsem glede kakovosti, koristi za zdravje, varnosti hrane in prijaznosti okolju;
Predlog spremembe 64 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (B)
(b) udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;	(b) posamezna ali skupinska udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;
Predlog spremembe 65 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (C)
(c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;	(c) kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe, ekološko pridelavo in opremljanje vin z nalepkami;
Predlog spremembe 66 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (C A) (novo)
	(ca) podporni programi za zaščito geografskega porekla vina na mednarodni ravni ter ukrepi ali študije o boju proti ponaredbam vinskih proizvodov v tretjih državah in proti tehničnim in fitosanitarnim oviram;
Predlog spremembe 67 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (D)
(d) študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;	(d) študije, potrebne za razširitev možnosti prodaje, o trgih, ki jih je treba ponovno osvojiti ali razvijati in o novih trgih;
Predlog spremembe 68 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (E A) (novo)
	(ea) izobraževalne akcije, ki bodo temeljile na strokovnih študijah o pozitivnih učinkih zmernega uživanja vina, promocijske akcije za odgovorno uživanje vina in z ustreznimi strokovnimi študijami podkrepljeno seznanjanje s proizvodom in njegovimi značilnostmi;
Obrazložitev
Namen promocijskih akcij mora biti odpiranje novih in ponovna osvojitev izgubljenih trgov za vse izdelke iz te uredbe. Še posebej je treba najti nove tržne priložnosti za prodajo mošta (nealkoholne pijače) in tako podpreti raznolikost vinske proizvodnje.
Predlog spremembe 69 ČLEN 9, ODSTAVEK 3, TOČKA (E B) (novo)
	(eb) akcije za boljše poznavanje tržišča kot spodbuda za njegov razvoj in jamstvo za boljše seznanjanje izvajalcev.
Predlog spremembe 70 ČLEN 9, ODSTAVEK 3 A (novo)
	(3a) Prednost pri pomoči bodo imeli ukrepi, izvedeni v partnerstvu med različnimi udeleženci iz Unije.
Predlog spremembe 71 ČLEN 9, ODSTAVEK 4
4. Prispevek Skupnosti za promocijske aktivnosti ne sme presegati 50 % upravičenih izdatkov.	4. Prispevek Skupnosti za promocijske aktivnosti ne sme presegati 50 % upravičenih izdatkov. V regijah, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006 opredeljene kot konvergenčne, ta prispevek ne sme presegati 75 %.
	Vseeno velja, da je prispevek lahko 100 %, če je namenjen programom za zaščito geografskega porekla na mednarodni ravni ter ukrepom ali študijam o boju proti ponaredbam vinskih proizvodov v tretjih državah in proti tehničnim in fitosanitarnim oviram;
Obrazložitev
Ti ukrepi bi morali biti v celoti financirani iz sredstev skupne ureditve trgov, kar bi omogočilo skladno in enotno tehnično sodelovanje in nastop ob mednarodnih pogajanjih.
Predlog spremembe 72 ČLEN 9, ODSTAVEK 5
5. Države članice rezervirajo za promocijske ukrepe na trgih tretjih držav vsaj sredstva Skupnosti iz Priloge II. Tako rezervirana sredstva niso na voljo za druge ukrepe.	5. Države članice rezervirajo za spodbujanje poznavanja trga in promocijske ukrepe na trgih Unije in tretjih držav vsaj sredstva Skupnosti iz Priloge II. Tako rezervirana sredstva niso na voljo za druge ukrepe.
Predlog spremembe 73 ČLEN 9, ODSTAVEK 5 (A) (novo)
	5a. Za vina, pridelana na območjih, kjer so pogoji za gojenje in pridelavo težavni (na primer v goratih predelih), se v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi pripravijo posebni prilagojeni ukrepi.
Predlog spremembe 74 ČLEN 10, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 1, TOČKA (C A) (novo)
	(ca) Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba in so na območjih, za katere veljajo označbe porekla ali geografske označbe, se lahko podpre do višine 50 % zneskov iz odstavka 6.
Obrazložitev
Prestrukturiranje in preusmeritev mora spremljati sistem pomoči za območja, ki so znana po kakovostni pridelavi, a so hkrati pogosto soočena s posebnimi pomanjkljivostmi.
Predlog spremembe 75 ČLEN 10, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 2
Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ni upravičena do podpore.	črtano
Predlog spremembe 76 ČLEN 10, ODSTAVEK 5, TOČKA A)
a) ne glede na določbe poglavja II naslova V dovoljenje za skupni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve, to je najpozneje do 31. decembra 2013;	a) ne glede na določbe poglavja II naslova V dovoljenje za skupni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let;
Predlog spremembe 77 ČLEN 10 A (novo)
	Člen 10a (novo)
	Prestrukturiranje sektorja
	1. Cilj podpornih ukrepov za prestrukturiranje sektorja je razviti sinergije med subjekti, ki bodo konkurenčnost vinarjev okrepile s strukturnim razvojem.
	2. Za dodelitev podpore je v okviru podpornega programa treba predstaviti razvojne načrte, ki zadevajo eno ali več v nadaljevanju naštetih dejavnosti:
	a) razvoj kompleksnih in večregionalnih sistemov ponudbe;
	b) izmenjava resničnih operativnih in strateških storitev med podjetji;
	c) upravljanje naprav in proizvodnih faz;
	d) razvoj poznavanja in zaščite trga;
	e) razvoj inovacij;
	f) združevanje ponudbe in vertikalno prestrukturiranje podjetij.
	3. Podpora dejavnostim za prestrukturiranje se dodeli kot prispevek k realnim stroškom za izvajanje dejavnosti in v nobenem primeru ne presega 50 % stroškov. V regijah, razvrščenih med konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006, prispevek Skupnosti za promocijo ne sme preseči 75 %.
Predlog spremembe 78 ČLEN 10 B (novo)
	Člen 10 b
	Preprečevanje kriz
	1. Postopki za preprečevanje kriz so vsi postopki pridelave ter kmetijske in enološke obdelave, ki naj prispevajo k omejevanju količine pridelanega grozdja ali zmanjšanju količine predelanega grozdja v vino.
	2. Podpora tem ukrepom lahko temelji na dodeljevanju premij, sorazmernih z zmanjšanjem količine proizvedenega grozdja ali vina zaradi izvajanja ustreznih postopkov.
	3. Vsaka država članica na osnovi svojih značilnosti izbere ustrezne postopke za dosego zastavljenih ciljev. Izvedbeni ukrepi, sprejeti na osnovi postopka iz člena 104, določajo predvsem najvišje zneske pomoči in dovoljene prakse.
Predlog spremembe 79 ČLEN 11, ODSTAVEK 1
1. V tem členu zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni parceli na nič.	1. V tem členu zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.
Predlog spremembe 80 ČLEN 11, ODSTAVEK 2
2. Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, s čimer se prepreči tržna kriza.	2. Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, s čimer se prepreči tržna kriza in pridobi proizvode boljše kakovosti.
Predlog spremembe 81 ČLEN 11, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 2
Plačilo ne sme presegati 50% neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov.	Plačilo ne sme presegati 75 % neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov.
Obrazložitev
Da bi bila nadomestila za vinogradnike, ki se odločijo, da bodo izkoristili določbe iz člena 11 te uredbe, pravičnejša, bi bilo primerno predvideni pavšalni zgornji znesek plačila zvišati na 75 %.
Predlog spremembe 82 ČLEN 11, ODSTAVEK 4 A (novo) 2a.
	4a. Zainteresirane države članice uvedejo nadzorne ukrepe, ki morajo zajemati vse vlagatelje.
Predlog spremembe 83 ČLEN 13 A (novo)
	Člen 13 a
	Raziskave in razvoj
	1. 1. Namen podpore raziskavam in razvoju je financiranje raziskovalnih dejavnosti za boljše poznavanje trga, izboljšanje kakovosti proizvoda, s posebno pozornostjo na sledljivosti, posledicah proizvodnje za okolje, zdravstveni varnosti, tipičnosti in genetski izboljšavi.
	2. Prispevek Skupnosti k projektom za raziskave in razvoj ne presega 50 % stroškov.
Predlog spremembe 84 ČLEN 13 B (novo)
	Člen 13 b
	Postopki pridelave in okoljski standardi
	1. Posebni kmetijski postopki kot tudi okoljski, fitofarmacevtski in drugi standardi so določeni za vse vrste vin.
	Namen teh postopkov in standardov je prispevati k varstvu okolja, nadzoru primarne proizvodnje, zmanjšanju potenciala donosa in izboljšanju kakovosti.
	2. Vinogradnikom, ki spoštujejo omenjene postopke in standarde, se odobri financiranje v obliki plačil na hektar za površine, zajete v teh obveznostih.
	3. Zgoraj omenjeni postopki in standardi so določeni na ravni Skupnosti in nato podrobno opredeljeni glede na posebne pogoje v posameznih državah članicah in regijah.
	4. Nadzor in, če je potrebno, izvajanje programov z vidika spoštovanja obveznosti vinogradnikov na podlagi tega člena velja najprej za medstrokovne organizacije, kolikor države članice to dovolijo.
	5. Znesek financiranja iz člena 2 in podrobna pravila za uporabo tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 104.
Obrazložitev
V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2007(P6_TA(2007)0049) je med splošnimi načeli skupne ureditve trgov načelo, ki zagotavlja, da „vinogradniki izpolnjujejo pravila navzkrižne skladnosti in zdravih postopkov kmetijske pridelave […], kar prispeva k večjemu in boljšemu nadzoru nad proizvodnjo in varstvu okolja z dolgoročnim ciljem vzdrževanja dostojne ravni prihodkov vinogradnikov in izboljšanja kakovosti proizvodov“ (odstavek 1, točka e).
Predlog spremembe 85 ČLEN 13 C (novo)
	člen 13c
	Izboljšanje kakovosti grozdja in vina
	1. Postopki za izboljšanje kakovosti grozdja so vsi postopki pridelave in kmetijske obdelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti proizvodnje, vrednotenem na osnovi objektivnih meril.
	2. Postopki za izboljšanje kakovosti vina so tisti, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti vina, namenjenega tržišču, obenem pa zagotavljajo tudi druge možnosti za prodajo vinskih proizvodov, zlasti oskrbo industrije pitnega alkohola, ki v svoji proizvodnji tradicionalno uporablja te proizvode.
	3. Podpora ukrepom za izbojšanje kakovosti lahko temelji na dodelitvi pavšalnega nadomestila.
	4. Podpora ukrepom za izboljšanje kakovosti grozdja je namenjena vinogradom, kjer se proizvajajo vina z označbo porekla ali geografsko označbo.
	5. Izvedbeni ukrepi se sprejmejo na osnovi postopka iz člena 104 in določajo predvsem najvišje zneske pomoči, dovoljene prakse in nove možnosti za prodajo.
	6. Države članice na osnovi svojih značilnosti določijo ustrezne postopke za dosego zastavljenih ciljev ter zneske plačil na podlagi neposrednih stroškov izvajanja postopka.
Predlog spremembe 86 ČLEN 13 D (novo)
	Člen 13d
	Zasebno skladiščenje vina, alkoholnih pijač in mošta
	1. Uporablja se sistem pomoči za zasebno skladiščenje vina, alkoholnih pijač in mošta.
	2. Proizvajalci vina, alkoholnih pijač in mošta morajo za dodelitev pomoči za skladiščenje podpisati pogodbo o skladiščenju z intervencijskimi agencijami. Pogodbe se sklenejo med 16. decembrom in 15. januarjem naslednjega leta za obdobje do največ 30. novembra in najmanj do:
	– 1. avgusta za mošt,
	– 1. septembra za vino.
	3. Komisija predloži poročilo o izvajanju ukrepa zasebnega skladiščenja in predloge za njegovo podaljšanje, prilagoditev ali ukinitev.
Obrazložitev
Vključitev tega poceni ukrepa je pomembna, saj je dokazan njegov velik pozitiven učinek glede na to, da so bili ukrepi za javno skladiščenje ukinjeni.
Predlog spremembe 87 ČLEN 14
Člen 14	črtano
Navzkrižna skladnost
Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju petih let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.
Glede delnega ali celotnega zmanjšanja ali izterjave podpore s strani zadevne države članice se pravila določijo po postopku iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.
Predlog spremembe 88 ČLEN 15, ODSTAVEK 1 A (novo)
	1a. Poročilom iz odstavka 1 se priložijo predlogi za prilagoditev podpornih programov v ustrezno utemeljenih primerih, da se poveča njihova učinkovitost.
Predlog spremembe 89 ČLEN 17
Člen 17	črtano
Finančni prenos na razvoj podeželja
1. Od proračunskega leta 2009 naprej bodo zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijo za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, na voljo kot dodatna sredstva Skupnosti za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programiranja razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.
2. Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:
– 2009: 100 milijonov EUR ,
– 2010: 150 milijonov EUR ,
– 2011: 250 milijonov EUR ,
– 2012: 300 milijonov EUR ,
– 2013: 350 milijonov EUR ,
- od 2014 naprej: 400 milijonov EUR.
3. Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo III.
Predlog spremembe 90 NASLOV II A (NOVO), ČLEN 17 A (novo)
	NASLOV IIA
	TRŽNI MEHANIZMI
	Člen 17a
	Pomoč za določeno uporabo
	Določi se pomoč za uporabo:
	a) zgoščenega grozdnega mošta,
	b) prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta,
	proizvedenih v Skupnosti, kadar se uporabljata za povečanje volumenskega deleža alkohola v vinskih proizvodih, za katere je v skladu s to uredbo takšno povečanje dopustno.
Obrazložitev
Ker uporaba grozdnega mošta za zgoščevanje dejansko prispeva k zagotavljanju ravnovesja na trgu, je treba predvideti pomoč za zgoščeni grozdni mošt in rektificirani zgoščeni grozdni mošt, ki se uporabljata za obogatitev.
Pomoč bi morala zlasti omogočiti zaščito enoloških postopkov, ki so razširjeni v številnih regijah Skupnosti, upoštevati naložbe proizvajalcev in preprečiti prekinitev trgovinskih tokov, ki bi lahko povečali ponudbo proizvodov.
Predlog spremembe 91 ČLEN 19, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2
Komisija se lahko odloči, da bo h kategorijam iz Priloge IV dodala nove kategorije proizvodov vinske trte.	črtano
Predlog spremembe 92 ČLEN 20
To poglavje določa dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve ter postopek odločanja Komisije o postopkih in omejitev, ki veljajo za proizvodnjo in trženje proizvodov, ki jih zajema ta uredba.	To poglavje določa dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve za obdelavo proizvodov, ki jih zajema ta uredba.
Predlog spremembe 93 ČLEN 21, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1
1. Le enološki postopki, dovoljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti, se uporabljajo v Skupnosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema ta uredba.	1. Le enološki postopki, obdelave in omejitve iz Prilog IV A, V in VI se uporabljajo v Skupnosti za proizvodnjo proizvodov, ki jih zajema ta uredba.
Predlog spremembe 94 ČLEN 21, ODSTAVEK 2
2. Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda.	2. Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda v skladu s tradicionalnimi načini proizvodnje v Evropi.
Obrazložitev
Za zagotavljanje ustrezne predelave v vino, ustreznega ohranjanja ali ustreznega donegovanja proizvoda je pri dovoljenih enoloških postopkih treba upoštevati tudi tradicionalne metode proizvodnje vina.
Predlog spremembe 95 ČLEN 21, ODSTAVEK 2 A (novo) 2a.
	2a. Kadar se pri proizvodnji vina uporablja gensko spremenjeni kvas, je končni potrošnik o tem jasno obveščen z napisom na prodajni embalaži "proizvod na osnovi gensko spremenjenih organizmov".
Obrazložitev
Jasno označevanje, ne glede na zaznavnost DNK ali beljakovine, nastale zaradi genske spremembe v končnem izdelku, izpolnjuje zahteve, ki jih je velika večina potrošnikov izrazila v številnih raziskavah, olajša osveščeno izbiro in izključuje možnost zavajanja potrošnikov glede postopkov proizvodnje ali pridobivanja.
Predlog spremembe 96 ČLEN 21, ODSTAVEK 5
5. Vendar se za proizvode, ki jih zajema ta uredbe in ki se proizvajajo za izvoz, uporabljajo enološki postopki in omejitve, ki jih je priznal Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV), ne pa dovoljeni enološki postopki in omejitve Skupnosti.	črtano
Proizvajalci morajo o taki proizvodnji poročati državam članicam, ki preverijo skladnost z zahtevami za izvoz.
Predlog spremembe 97 ČLEN 23, ODSTAVEK 1
1. Razen o enoloških postopkih za obogatitev, zakisanje in razkisanje iz Priloge V in omejitvah iz Priloge VI se o dovoljenju za enološke postopke in omejitvah glede proizvodnje in shranjevanja proizvodov, ki jih zajema ta uredba, odloča po postopku iz člena 104(1).	1. Enološki postopki in obdelave, dovoljeni za obogatitev, zakisanje in razkisanje, so navedeni v Prilogi V.
Predlog spremembe 98 ČLEN 23, ODSTAVEK 1 A (novo)
	1a. Komisija v skladu s postopkom iz člena 45 določi merila o vsebnosti žveplovega dioksida, največje vsebnosti hlapnih kislin ter dovoljenih enoloških postopkih in obdelavi za proizvodnjo likerskega vina, penečega vina in kakovostnega penečega vina.
Predlog spremembe 99 ČLEN 23, ODSTAVEK 2
2. Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1).	črtano
Obrazložitev
Uporaba poskusnih enoloških postopkov pogosto škodi tradicionalnim načinom proizvodnje. Za zaščito zadnjih zato ne bi smela biti dovoljena uporaba poskusnih enoloških postopkov zgolj na podlagi postopka upravljalnega odbora.
Predlog spremembe 100 ČLEN 24
Člen 24	črtano
Merila za dovoljenje
Ob odobritvi enoloških postopkov po postopku iz člena 104(1) Komisija:
a) izhaja iz enoloških postopkov, ki jih je priznal OIV, in izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;
b) upošteva varovanje človekovega zdravja;
c) upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in izvedljivosti obvestilnih sredstev, ki bi izključila taka tveganja;
d) omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroča bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda,
e) zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;
f) upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev, ki so navedeni v prilogah III in IV.
Predlog spremembe 101 ČLEN 26, PODODSTAVEK 1
Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilogi III in IV se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).	Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja in prilog IV A, V in VI se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).
Predlog spremembe 102 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA A)
a) dovoljene enološke postopke in omejitve pri penečem vinu;	črtano
Predlog spremembe 103 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA B)
b) dovoljene enološke postopke in omejitve pri likerskem vinu;	črtano
Predlog spremembe 104 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA D)
d) kadar ne obstajajo ustrezna pravila Skupnosti, specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki je bila uporabljena v enoloških postopkih;	d) specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki je bila uporabljena v enoloških postopkih, omejitve in nekatere pogoje za uporabo enoloških postopkov in obdelav iz prilog IV A in V;
Predlog spremembe 105 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA E)
e) upravna pravila za izvajanje dovoljenih enoloških postopkov;	e) upravna pravila za izvajanje enoloških postopkov, odločitve, izjeme, odstopanja, pogoje in sezname, navedene v prilogah IV A in V;
Predlog spremembe 106 ČLEN 26, PODODSTAVEK 2, TOČKA G A) (novo)
	(ga) enološke postopke in obdelave, dovoljene za vina, ki so proizvedena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/911. _____________ 1 UL L 189, 20.07.2007, str. 1.
Obrazložitev
Zaradi skladnosti in poenostavitve morajo enološke postopke za vsa vina, tudi ekološka, urejati posebni predpisi za vino v okviru STO.
Predlog spremembe 107 NASLOV III, POGLAVJE II A (novo), ČLEN 26 A (novo)
	Poglavje IIa
	Ukrepi za zagotavljanje kakovosti in raznolikosti
	Člen 26a Destilacija stranskih proizvodov pridelave vina
	1. Čezmerno stiskanje zdrozganega ali nezdrozganega grozdja in stiskanje vinskih droži je prepovedano. Ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija, je prepovedana.
	2. Vsaka fizična ali pravna oseba ali skupina oseb, ki proizvaja vino dobavi za destilacijo vse stranske proizvode, ki nastanejo pri proizvodnji vina.
	3. Količina alkohola v stranskih proizvodih mora znašati vsaj 10 % glede na volumenski delež alkohola, ki ga vsebuje vino, če je bilo proizvedeno neposredno iz grozdja. Razen pri odstopanjih v tehnično upravičenih primerih ne sme znašati manj kakor 5 %, kadar je vino pridelano iz grozdnega mošta, iz delno prevretega grozdnega mošta ali iz mladega vina med vrenjem.
	Če se ustrezni odstotek ne doseže, mora zavezanec dobaviti za destilacijo ustrezno količino vina iz lastne proizvodnje, da se ta odstotek doseže.
	Države članice lahko predvidijo odstopanje od odstavka 2 in prvega pododstavka tega odstavka za nekatere skupine proizvajalcev in proizvodne regije. Odstopanja predvidevajo predvsem odstranjevanje pod nadzorom stranskih proizvodov, nastalih pri predelavi in proizvodnji, kompostiranje ali druge ukrepe za njihovo racionalno ekološko odstranjevanje.
	4. Obveznost dobave v skladu z odstavkom 2 se lahko izpolni tudi z dobavo proizvodov iz odstavka 3 in morebiti vina subjektom, ki niso destilarne, in katerih seznam je sestavljen po postopku iz člena 104.
	5. Obveznosti, navedene v odstavku 2, se lahko izpolnijo tako, da se stranski proizvodi proizvodnje vina umaknejo pod nadzorom in pod pogoji, ki jih je treba določiti.
	6. Destilarna lahko prejme pomoč za zbiranje in obdelavo stranskih proizvodov. Način dodeljevanja pomoči je določen v izvedbenih določbah.
	7. V primeru letin, ko so vremenske razmere izjemne in ko se kljub ureditvenim ukrepom o nasadih za preprečevanje presežkov pričakuje zelo visoka proizvodnja, ki lahko povzroči hude motnje na trgu, se lahko poveča alkoholni delež v stranskih proizvodih po postopku iz člena 104, da se tako prepreči prodaja prekomerne proizvodnje na trgu. Takšno povečanje je dopustno v nekaterih državah članicah glede na tržne pogoje.
	V takem primeru se proizvajalcem dodeli pavšalna pomoč.
	8. Alkohol, ki je pridobljen s takšno destilacijo, se v nobenem primeru ne sme uporabljati za prehrano ljudi.
Predlog spremembe 108 NASLOV III, POGLAVJE II A (novo) ČLEN 26 B (novo)
	Člen 26 b
	Pomoč za predelavo
	1. Skupnost lahko dodeli pomoč za predelavo vina v prehrambene namene ter tako podpre trg za vino in s tem tudi sektor pitnega alkohola, če je njegova uporaba tradicionalna in se lahko trži.
	2. Pomoč se dodeli po sistemu pogodb, sklenjenih med vinarji in proizvajalci. Določena je najnižja cena, ki jo proizvajalci plačajo vinarjem.
	3. Podrobna pravila za pomoč se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena104.
Obrazložitev
Treba je zagotoviti preskrbo industrij, ki tradicionalno uporabljajo pitni alkohol, da se ohrani potrebna tradicionalna kakovost nekaterih pijač, narejenih iz vina.
Predlog spremembe 109 ČLEN 27
1. Označbe porekla in geografske označbe V tej uredbi:	1. Označbe porekla in geografske označbe V tej uredbi:
a) "označba porekla" pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, gaziranega penečega vina, biser vina ali vina iz prezrelega grozdja, ki ustreza naslednjim zahtevam:	a) "označba porekla" pomeni ime znanega in kakovostnega proizvoda, ki vsebuje tudi ime regije, določenega kraja ali izjemoma geografsko majhne države članice, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, vina iz sušenega grozdja ali vina iz prezrelega grozdja, ki izvira iz tiste regije, kraja ali v izjemnih primerih države članice, in ki ustreza naslednjim zahtevam:
i) katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;	i) katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki;
ii) grozdje, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja;	ii) grozdje, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja;
iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera.	iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera.
	(iii a) katerega proizvodnja, vključno s predelavo in obdelavo, ter po potrebi dopolnjevanje okusa in stekleničenje potekajo na določenem geografskem območju.
b) "geografska označba", pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, gaziranega penečega vina, biser vina ali vina iz prezrelega grozdja, ki ustreza naslednjim zahtevam:	b) "geografska označba" pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma geografsko majhne države članice, ki se uporablja za opis vina, likerskega vina, penečega vina, vina iz sušenega grozdja ali vina iz prezrelega grozdja, ki izvira iz tiste regije, kraja ali v izjemnih primerih države članice, in ki ustreza naslednjim zahtevam:
i) katerega kakovost, značilnosti ali sloves je predvsem mogoče pripisati geografskemu poreklu;	i) katerega kakovost, značilnosti ali sloves je predvsem mogoče pripisati geografskemu poreklu;
ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja;	ii) vsaj 85 % grozdja, iz katerega je proizvedeno, izvira izključno s tega geografskega območja;
iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.	iii) je pridobljeno iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;
	(iii a) katerega proizvodnja, vključno s predelavo in obdelavo, ter po potrebi dopolnjevanje okusa in stekleničenje potekajo na določenem geografskem območju.
	1a. Ne glede na točko (iiia) odstavka 1(a) in točko (iiia) odstavka 1(b) je lahko vino z označbo porekla ali geografsko označbo pridelano ali obdelano na območju v neposredni bližini določenega geografskega območja, če to pod nekaterimi pogoji izrecno dovoli država članica.
2. Tradicionalna imena se štejejo za označbe porekla, kadar:	2. Tradicionalna imena se štejejo za označbe porekla, kadar:
(a) označujejo vino;	(a) označujejo vino;
(b) se nanašajo na geografsko ime;	(b) se nanašajo na geografsko ime;
(c) izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iii) odstavka 1(a).	(c) izpolnjujejo pogoje iz točk (i) do (iiia) odstavka 1(a).
3. Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja.	3. Označbe porekla in geografske označbe, vključno s tistimi, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja.
	3a. Države članice proizvajalke lahko za vina z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo opredelijo vse dodatne ali strožje značilnosti ali pogoje proizvodnje, priprave in prometa ob upoštevanju ustaljenega poštenega ravnanja.
Predlog spremembe 110 ČLEN 28, ODSTAVEK 1, TOČKA A)
a) ime, ki se zaščiti;	a) ime, ki se zaščiti, in geografske podenote s tradicionalnimi imeni, ki skupaj opredeljujejo poreklo;
Obrazložitev
Območja, ki so vinorodne regije, morajo biti še naprej upravičena do zaščite Evropske unije. Besedilo na primer zagotavlja, da bodo poleg označbe porekla "Franken" zaščitena tudi tradicionalna območja regije, ki so sestavni del porekla.
Predlog spremembe 111 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, UVODNI DEL
Sestavljati jo mora:	Sestavljati jo mora najmanj:
Predlog spremembe 112 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA A) (novo)
	(-a) ime, za katerega je vložena vloga za zaščito;
Predlog spremembe 113 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA A)
(a) opis vina in njegove glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke ali organoleptične lastnosti;	(a) opis vina ali vin in, kadar je to primerno, njegove ali njihove glavne fizikalne, kemične, mikrobiološke ali organoleptične lastnosti;
Obrazložitev
V predlogu spremembe je jasno opredeljeno, da se za pridobitev zaščite ni treba omejevati le na eno vrsto vina v posamezni vinorodni regiji.
Predlog spremembe 114 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA A A) (novo)
	(aa) postopki gojenja;
Predlog spremembe 115 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA A B) (novo)
	(ab) načini predelave v vino in posebni enološki postopki, uporabljeni za proizvodnjo vina;
Predlog spremembe 116 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA C)
(c) razmejitev zadevnega geografskega območja;	(c) razmejitev zadevnega geografskega območja pridelave grozdja in vina, proizvodnje, zorenja in stekleničenja;
Obrazložitev
To besedilo je potrebno uskladiti z Uredbo (ES) št. 510/2006 in okrepiti načelo, po katerem se celotni postopek proizvodnje izvaja znotraj omejenega geografskega območja.
Predlog spremembe 117 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA E)
(e) navedba sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;	(e) navedba sorte ali sort vinske trte, iz katerih je/so pridobljeno/a vino ali vina;
Obrazložitev
V predlogu spremembe je opredeljeno, da se za pridobitev zaščite ni treba omejiti samo na eno vrsto vina v posamezni vinorodni regiji.
Predlog spremembe 118 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA F)
(f) podrobnosti o povezavi med kakovostjo, slovesom ali značilnostmi in geografskim okoljem ali geografskim poreklom;	(f) podrobnosti, ki izkazujejo:
	(i) povezavo med kakovostjo ali značilnostmi vina in geografskim okoljem iz člena 27(1)(a) ali, odvisno od primera,
	(ii) povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo vina in geografskim poreklom iz člena 27(1)(b);
Predlog spremembe 119 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA F A) (novo)
	(fa) morebitni predpisi o pakiranju, zapiranju ter materialu, prostornini in tipu posod;
Predlog spremembe 120 ČLEN 28, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2, TOČKA F B) (novo)
	(fb) morebitni logotipi za prepoznavanje označb, ki se jih na nalepki uporablja obvezno ali neobvezno;
Predlog spremembe 121 ČLEN 30, ODSTAVEK 1
1. Vsaka zainteresirana skupina proizvajalcev ali v izjemnih primerih en sam proizvajalec lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.	1. Vsaka reprezentativna zainteresirana skupina proizvajalcev ali v izjemnih primerih en sam proizvajalec lahko vloži vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi. Reprezenativnost skupine mora biti ustrezno dokumentirana.
Predlog spremembe 122 ČLEN 30, ODSTAVEK 3 A (novo) 2a.
	3a. Vloge za označbo porekla ali geografsko označbo se predložijo v državi članici, v kateri je največji del zadevnega ozemlja, opredeljenega v odstavku 2(c).
Obrazložitev
Vloge za označbo porekla ali geografsko označbo se predložijo v državi članici, v kateri je največji del zadevnega ozemlja.
Predlog spremembe 123 ČLEN 31, ODSTAVEK 3
3. Država članica pregleda vlogo za zaščito, če izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.	3. 3. Država članica na primeren način pregleda vlogo za zaščito, da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.
Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v obdobju vsaj dveh mesecev od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.	Država članica izvede nacionalni postopek, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določi, da lahko v razumnem obdobju od dneva objave vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, nasprotuje predlogu zaščite tako, da v državi članici vloži ustrezno utemeljeno izjavo.
Obrazložitev
Prilagoditev členu 5(4) in (5) Uredbe (ES) št. 510/2006. Zgolj z določitvijo minimalnega roka za ugovor ni zagotovljen zaključek nacionalnega postopka v razumnem roku.
Predlog spremembe 124 ČLEN 32, ODSTAVEK 2
2. Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 31(7) izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju.	2. Komisija na ustrezen način preuči vlogo za zaščito iz člena 31(7), da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje, določene v tem poglavju. Preučitev traja 12 mesecev.
Obrazložitev
Prilagoditev členu 6 Uredbe (ES) št. 510/2006.
Predlog spremembe 125 ČLEN 33, PODODSTAVEK 1
Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 32(3) ugovarja načrtovani zaščiti, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo pri Komisiji.	Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala zaščito, ali v tretji državi, lahko v šestih mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 32(3) ugovarja načrtovani zaščiti, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo pri Komisiji.
Obrazložitev
Prilagoditev členu 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, ki za ugovore na evropski ravni določa drugačen rok.
Predlog spremembe 126 ČLEN 33, PODODSTAVEK 2
Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.	Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo bodisi neposredno bodisi po organih zadevne tretje države v roku, določenem v prvem odstavku.
Predlog spremembe 127 ČLEN 35, ODSTAVEK 1
1. Ime, ki je homonim zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, je upravičeno do zaščite kot označba porekla ali geografska označba, če se dovolj razlikuje od že zaščitenega imena, da se zagotovi, da ne zavaja potrošnika glede resničnega geografskega porekla teh vin.	1. Ime, ki je homonim zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, je upravičeno do zaščite kot označba porekla ali geografska označba, če so v skladu s postopkom iz člena 45 določeni praktični pogoji za diferenciacijo, ki zainteresiranim proizvajalcem omogočajo enako obravnavo, potrošnikov pa ne zavajajo.
Predlog spremembe 128 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1
1. Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 38(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji.	1. Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, se zavrne vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 38(2) in velja za proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe državi članici.
Obrazložitev
Na podlagi sporazuma TRIPS zaščita geografskih označb in označb porekla ne more biti manjša od zaščite, ki je določena v Uredbi (ES) št. 1493/1999.
Predlog spremembe 129 ČLEN 37, ODSTAVEK 2
2. Brez poseganja v člen 36(2) se lahko v eni od situacij iz člena 38(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic blagovne znamke, določeni v Direktivi Sveta 89/104/EGS ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94.	črtano
V teh primerih se dovoli uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.
Predlog spremembe 130 ČLEN 38, ODSTAVEK 1
1. Zaščitene označbe porekla in geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, ki je bilo proizvedeno v skladu z ustreznimi specifikacijami proizvoda.	črtano
Predlog spremembe 131 ČLEN 38, ODSTAVEK 2, TOČKA A), ALINEA 2
– če bi raba imena izkoriščala sloves označbe porekla ali geografske označbe;	– če bi raba imena utegnila škodovati slovesu označbe porekla ali geografske označbe;
Predlog spremembe 132 ČLEN 38, ODSTAVEK 2 A (novo)
	2a. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko za žgano pijačo, ki je opredeljena s predpisi Skupnosti in se razlikuje od vina ali grozdnega mošta, uporablja ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, če ji ime dodeli država članica, v kateri je označba porekla ali geografska označba zaščitena.
Predlog spremembe 133 ČLEN 38, ODSTAVEK 3 A (novo)
	3a. Proizvodi, ki niso v skladu z določbami te uredbe, se ne smejo prodajati, sprostiti v porabo v Skupnosti ali izvažati.
Predlog spremembe 134 ČLEN 38, ODSTAVEK 4
4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2.	4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2 ter o ukrepih obvestijo Komisijo. Na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom Komisija zagotovi učinkovito zaščito za zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.
Predlog spremembe 135 ČLEN 38, ODSTAVEK 4 A (novo)
	4a. Komisija sprejme kazni za primere, ko se ne upošteva obveznost sprejetja potrebnih ukrepov.
Predlog spremembe 136 ČLEN 38, ODSTAVEK 4 B (novo)
	4b. Države članice lahko ohranijo ali sprejmejo vse nacionalne zakonodajne določbe, s katerimi je zagotovljena še boljša zaščita za zaščitene označbe porekla in geografske označbe.
Predlog spremembe 137 ČLEN 40, ODSTAVEK 1
1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi po tem poglavju v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004. Države članice lahko imenujejo medpanožne organizacije za navedeni nadzor, če zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost.	1. Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v zvezi z obveznostmi po tem poglavju v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004. Države članice prav tako lahko imenujejo medpanožne organizacije za navedeni nadzor, če zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost, pristojnost in nepristranskost.
Predlog spremembe 138 ČLEN 41, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL
1. Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:	1. Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:
Predlog spremembe 139 ČLEN 41, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2
Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.	Stroške takega preverjanja lahko krijejo gospodarski subjekti, ki jih zajema preverjanje.
Predlog spremembe 140 ČLEN 43, PODODSTAVEK 1
Po postopku iz člena 104(1) se na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom lahko odloči, da se prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.	Po postopku iz člena 45(1) se na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z upravičenim interesom lahko odloči, da se prekliče zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.
Obrazložitev
Regulativni in ne upravljalni odbor.
Predlog spremembe 141 ČLEN 44, ODSTAVEK 2, TOČKA A)
a) tehnično dokumentacijo, kot je določeno v členu 28(1);	črtano
Predlog spremembe 142 ČLEN 44, ODSTAVEK 2, TOČKA B)
b) nacionalno odločbo z navedbo njihove veljavnosti;	črtano
Predlog spremembe 143 ČLEN 44, ODSTAVEK 3
3. Imena iz odstavka 1, za katera informacije ne bodo predložene do 31. decembra 2010, bodo izgubila zaščito na podlagi te uredbe. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 39.	črtano
Predlog spremembe 144 ČLEN 44, ODSTAVEK 4
4. Z odstopanjem od člena 43 se na pobudo Komisije po postopku iz člena 104(1) lahko do 31. decembra 2013 določi, da se prekliče zaščita označb porekla ali geografskih označb iz odstavka 1 tega člena, če ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za zaščito.	črtano
Predlog spremembe 145 ČLEN 45, PODODSTAVEK 1
Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 104(1).	Podrobna pravila za izvajanje tega poglavja sprejme Komisija ob pomoči regulativnega odbora.
	Uporabljata se člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Rok iz člena 5(2) Sklepa 1999/468/ES se določi na en mesec.
Obrazložitev
Pravila za izvajanje mora sprejeti regulativni odbor in ne upravljalni odbor.
Predlog spremembe 146 NASLOV III, POGLAVJE IV, NASLOV
Označevanje	Opisovanje, označevanje, predstavitev in zaščita nekaterih proizvodov
Obrazložitev
Naslov v trenutni uredbi o skupni ureditvi trga za vino (Uredba 1493/1999) bolje predstavlja vidike, vključene v člene iz Poglavja IV.
Predlog spremembe 147 ČLEN 47
V tej uredbi pomeni „označevanje“ vse besede, navedbe, blagovne znamke, trgovinska imena, slikovno gradivo ali simbole na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, ovratni etiketi ali traku, ki je priložen k proizvodu ali se nanj nanaša.	V tej uredbi pomeni „označevanje“ vse besede, navedbe, blagovne znamke, trgovinska imena, slikovno gradivo ali simbole na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, ovratni etiketi ali traku, ki je priložen k proizvodu, namenjenemu končnemu potrošniku ali se na proizvod nanaša.
Predlog spremembe 148 ČLEN 47, PODODSTAVEK 1 A (novo)
	Pravila označevanja upoštevajo varovanje legitimnih interesov potrošnikov in proizvajalcev, nemoteno delovanje notranjega trga in razvoj kakovostne proizvodnje.
Predlog spremembe 149 ČLEN 48 A (novo)
	Člen 48 a
	Uporaba sestavljenih imen
	Države članice, brez poseganja v določbe za usklajevanje zakonov, uporabijo besedo „vino“ v povezavi z imenom sadja v obliki sestavljenega imena, ki opisuje proizvode, pridelane z vrenjem drugega sadja, razen grozdja.
	Člen 52 ne vpliva na to možnost.
Obrazložitev
Veljavna Uredba (ES) št. 1493/99 je vključevala možnost, da se uporabi trgovsko ime „vino“ za označevanje proizvodov, ki niso vino iz grozdja. Obžaluje se, da nov predlog uredbe ne ohranja pravice uporabe trgovskih imen kot so „sadno vino“, „jabolčno vino“, ali „ribezovo vino“.
Vina, ki so pridobljena iz drugega sadja razen grozdja, so zakoreninjena v zavesti potrošnikov in se v številnih državah Evropske unije proizvajajo že več stoletij. Na Poljskem je proizvodnja vina tradicija, ki sega že v osmo stoletje.
Predlog spremembe 150 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA A (A) (novo)
	a(a) kategorije vinskih proizvodov iz točk 5 in 7 priloge IV se ne sejo uporabiti pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo;
Predlog spremembe 151 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA (B), ALINEA 1
– izraz „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ in	– izraz „zaščitena označba porekla“ ali označba „Vino dela tierra“, „οίνος τοπικός“, „zemské víno“, „regional vin“, „Landwein“, „ονομασία κατά παράδοση“, „regional wine“, „vin de pays“, „indicazione geografica tipica“, „tájbor“, „inbid ta’ lokalità tradizzjonali“, „landwijn“, „vinho regional“, „deželno vino PGO“, „deželno vino s priznano geografsko oznako“, „geograafilise tähistusega lauavein“, „lantvin“, in
Predlog spremembe 152 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA C (A) (novo)
	c(a) količino;
Predlog spremembe 153 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA C (B) (novo)
	c(b) iz primera iz Priloge IV, točka 4, označba lastnosti proizvoda;
Obrazložitev
Veljavna zakonodaja nalaga označbo lastnosti proizvoda in s tem vsebnost ostanka sladkorja za peneča vina/sekt. Potrošnik je navajen na to pomembno informacijo, zato jo je treba ohraniti.
Predlog spremembe 154 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA C (C) (novo)
	c(c) v primeru pošiljanja v drugo državo članico ali v primeru izvoza, navedba izvora z imenom matične države članice;
Predlog spremembe 155 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA C (D) (novo)
	c(d) ime osebe ali podjetja, ki je proizvod ustekleničilo, lokalno upravno območje, kjer ima sedež, in državo članico.
	Podatki so navedeni z enako velikimi znaki in sledijo izrazu „Polni“ ali drugim izrazom, ki jih dovoljujejo predpisi Skupnosti ali zakonodaja držav članic.
	Če se polnjenje ali pošiljanje ne opravlja na polnilčevem ali pošiljateljevem ali sosednjem lokalnem upravnem območju, morajo navedbe iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi sklic na lokalno upravno območje, v katerem je bilo polnjenje ali pošiljanje opravljeno, če je bilo opravljeno v drugi državi članici, pa ime te države.
Predlog spremembe 156 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA D
(d) navedbo izvora vina;	(d) navedbo porekla grozdja, mošta in vina;
Predlog spremembe 157 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA F (A) (novo)
	f(a) navedbo možnega sklica ali obveznih podatkov zaradi varovanja javnega zdravja, katerega načini izvajanja so določeni v skladu s postopkom iz člena 104(1).
Obrazložitev
Zaradi skladnosti in zaradi upoštevanja posebnosti pravil za označevanje vin, in ker se je treba istočasno izogibati vpeljavi novih ovir za prosti pretok vina na notranjemu trgu, mora načine izvajanja označb, ki se nanašajo na javno zdravje, določiti Evropska komisija v posebnem okviru skupne ureditve trga za vino. Nekatere države članice nalagajo, da se na označbah obvezno navedejo nekateri alergeni, in se pri tem sklicujejo na javno zdravje (člen 30 PES), ter tako na svojem ozemlju ovirajo trženje vina iz drugih držav članic.
Predlog spremembe 158 ČLEN 49, ODSTAVEK 1, TOČKA F (B) (novo)
	f(b) serijsko številko;
Predlog spremembe 159 ČLEN 49, ODSTAVEK 3, UVODNI DEL
3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:	3. Z odstopanjem od točke (b) odstavka 1 se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ izpusti v naslednjih primerih:
Predlog spremembe 160 ČLEN 49, ODSTAVEK 3, TOČKA B
(b) kadar je v izjemnih okoliščinah, ki se določijo po postopku iz člena 104(1), ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe navedeno na nalepki.	(b) kadar je v izjemnih okoliščinah, ki se določijo po postopku iz člena 104(1), ime zaščitene označbe porekla navedeno na nalepki.
Predlog spremembe 161 ČLEN 49, ODSTAVEK 3 A (novo)
	3a. Obvezne podatke je treba podati v istem vidnem polju na posodi z jasnimi, lahko čitljivimi, neizbrisnimi črkami, ki so dovolj velike, da se jasno razlikujejo od ozadja, na katerem so natisnjene, in od vseh drugih navedb na nalepki.
Predlog spremembe 162 ČLEN 50, UVODNI STAVEK
Označevanje proizvodov iz člena 49(1) lahko vsebuje zlasti naslednje neobvezne navedbe:	Označevanje proizvodov iz člena 49(1), z izjemo proizvodov, navedenih v Prilogi IV, točki 5 in 7, vsebuje lahko naslednje neobvezne navedbe:
Obrazložitev
Neobvezne navedbe so kot v trenutnem pravnem stanju rezervirane za proizvode, ki so pridobljeni s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem.
Predlog spremembe 163 ČLEN 50, TOČKA A
(a) letnik trgatve;	(a) izključno za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo:
	– letnik trgatve,
	– ime ene ali več sort vinske trte,
	– dodatni tradicionalni izrazi.
	Pojem „dodatni tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki se običajno uporablja v državah članicah proizvajalkah pri vinih iz tega naslova in se nanašajo zlasti na postopek proizvodnje, priprave ali staranja oziroma kakovost, barvo ali vrsto vina ali na kraj ali posebni dogodek, povezan z zgodovino vina, in so opredeljeni v zakonodajah držav članic proizvajalk o poimenovanju kakovostnih vin s poreklom na njihovem ozemlju.
	Tradicionalni izraz mora biti: a) dovolj svojstven in uveljavljen na trgu Skupnosti; b) v tradicionalni uporabi vsaj deset let v zadevni državi članici; in c) v uporabi za eno ali več vin ali kategorij vin v Skupnosti.
	– geografske enote, ki so večje ali manjše od regije ali kraja;
	– simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.
Predlog spremembe 164 ČLEN 50, TOČKA B
(b) ime ene ali več sort vinske trte;	(b) Za vsa vina:
	– izraze za vsebnost sladkorja,
	– izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje,
	– tip proizvoda v skladu s prilogo IV,
	– posebno barvo, v skladu z odločitvijo države članice proizvajalke,
	– ime, naslov in naziv oseb(-e), ki so sodelovale pri trženju. Pri stekleničenju po pogodbi se navede ime in naslov polnilca, skupaj z izrazom „polni“, če pa se navedene ime, naslov in naziv druge osebe, ki je stekleničila, izraz „polni...za...“
	– registrirana blagovna znamka,
	– pri označevanju proizvodov, zajetih v to uredbo, se lahko uporabi koda za navedbo lokalnega upravnega območja sedeža in imena polnilca ali uvoznika, kadar je primerno, če to dovoljuje ali predvideva država članica na ozemlju, na katerem so ti proizvodi ustekleničeni. Takšna uporaba je pogojena z obvezno določbo, da se na etiketi navede ime osebe ali podjetja ali skupine oseb, razen tiste, ki je proizvod ustekleničila, ki so povezane z distribucijo, in ime lokalne upravne enote ali njenega dela, v katerem je sedež teh oseb ali podjetja.
Predlog spremembe 165 ČLEN 50, TOČKA C
(c) izraze za vsebnost sladkorja;	(c) Za vina, ki so bila proizvedena na njihovem ozemlju, države članice proizvajalke lahko določijo obvezujoče izraze iz točk (a) in (b), lahko jih prepovejo ali omejijo njihovo uporabo.
Predlog spremembe 166 ČLEN 50, TOČKA C(A) (novo)
	c(a) izrazi, ki označujejo odstotek žveplovega dioksida;
Obrazložitev
Uporaba žveplovega dioksida je bila zmeraj nujna tako za tehnologijo proizvodnje belega kot rdečega vina. Trenutno se opaža težnja znatnega zmanjšanja uporabe tega dodatka.
Ker se toleranca na žveplov dioksid spreminja od človeka do človeka, se zdi zaželeno, da se odstotek dodatka neobvezno navede na označbi in se tako končnemu potrošniku ponudi natančnejše podatke.
Predlog spremembe 167 ČLEN 50, TOČKA D
(d) za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tradicionalne izraze, ki niso označbe porekla ali geografskih označbe in označujejo postopek proizvodnje ali staranja ali lastnosti, barvo, vrsto kraja zadevnega vina;	črtano
Predlog spremembe 168 ČLEN 50, TOČKA E
(e) simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;	črtano
Predlog spremembe 169 ČLEN 50, TOČKA F
(f) izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke proizvodnje.	črtano
Predlog spremembe 170 ČLEN 50, TOČKA F(A) (novo)
	f(a) ime geografske enote, manjše kakor za označbo porekla ali geografsko označbo, ki je drugačna od označbe porekla ali geografske označbe za vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.
Predlog spremembe 171 ČLEN 51, PODODSTAVEK 2
Vendar je ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali nacionalno posebno označbo na nalepki treba navesti v uradnem jeziku ali jezikih države članice, iz katere izvira vino.	Vendar se navedba:
	– imena zaščitene označbe porekla ali geografske označbe,
	– tradicionalnih izrazov,
	– imena vinogradniških podjetij ali njihovih združenj in podatkov o stekleničenju
	napiše na nalepko zgolj v enem od uradnih jezikov države članice, na ozemlju katere je bil proizvod proizveden.
	Za proizvode iz držav, kjer se ne uporablja latinica, se navedbe iz prejšnjega odstavka lahko ponovijo v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.
Predlog spremembe 172 ČLEN 52, PODODSTAVEK -1 (novo)
	V Skupnosti je prepovedano tržiti proizvode, zajete v tej uredbi, ki niso označeni v skladu s tem poglavjem.
Predlog spremembe 173 ČLEN 52
Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vino, ki ni označeno v skladu s tem poglavjem, ne da v promet ali se umakne iz prometa.	Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vino, ki ni označeno v skladu s tem poglavjem in s podrobnimi pravili za njegovo uporabo, ne da v promet oziroma se ne izvaža ali se umakne iz prometa.
Predlog spremembe 174 ČLEN 52, PODODSTAVEK 1 A (novo)
	Komisija sprejme kazni za primere, ko se ne upošteva obveznost sprejetja potrebnih ukrepov.
Predlog spremembe 175 ČLEN 53, PODODSTAVEK 2, TOČKA A
(a) podrobnosti o navedbi izvora vina;	(a) podrobnosti o navedbi porekla grozdja, mošta in vina;
Predlog spremembe 176 ČLEN 53, PODODSTAVEK 2, TOČKA D (A) (novo)
	d(a) označbe vin, ki so pridelana v skladu z izvedbenimi določbami Uredbe (ES) št. 834/2007.
Obrazložitev
Zaradi skladnosti in poenostavitve, morajo biti pravila za označevanje vseh vin, tudi ekoloških, jasno določena v okviru posebne zakonodaje na področju vina.
Predlog spremembe 177 ČLEN 54, TOČKA C VII (A) (novo)
	vii(a) zagotoviti načrtovanje proizvodnje in njeno prilagoditev povpraševanju, tako glede količine kot kakovosti ter skladnosti s standardi za varnost hrane;
Predlog spremembe 178 ČLEN 54, TOČKA C VII (B) (novo)
	vii(b) spremljati in upravljati programe za kmetijske prakse in okoljske standarde iz člena 13(b);
Predlog spremembe 179 ČLEN 54, TOČKA C VII (C) (novo)
	vii(c) pospeševati uporabo okolju prijaznih načinov obdelovanja, pridelovalnih postopkov in postopkov ravnanja z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje in/ali pospeševanje biotske raznovrstnosti; poiskati nove rešitve za omejitev uporabe fitofarmacevtskih sredstev;
Predlog spremembe 180 ČLEN 54, TOČKA C VII (D) (novo)
	vii(d) oblikovati pobude glede logistike in tehnoloških raziskav;
Predlog spremembe 181 ČLEN 54, TOČKA C VII (E) (novo)
	vii(e) obveščati potrošnike;
Predlog spremembe 182 ČLEN 54, TOČKA C VII (F) (novo)
	vii(f) olajšati dostop do novih trgov in opravljati potrebne raziskave za usmeritev proizvodnje na proizvode, ki so bolj prilagojeni potrebam trga in okusu potrošnikov, da se tako izboljšata distribucija in trženje izdelkov tega sektorja;
Predlog spremembe 183 ČLEN 54, PODODSTAVKA 1 (A) IN 1(B) (novo)
	Za namene izvajanja te uredbe države članice opredelijo vlogo organizacij proizvajalcev v okviru projektov iz programov podpore.
	Države članice ne smejo omejevati priznavanja takšnih organizacij proizvajalcev samo na organizacije, v katerih poteka prenos lastništva in ki torej odkupijo proizvodnjo od svojih članov z namenom prodaje.
Obrazložitev
Udeleženci v vinskem sektorju so zelo raznoliki, spoštovati pa je treba specifičnost vsakega od njih. Predpisi Skupnosti morajo spodbujati različne pobude za združevanje, saj za koncentracijo ponudbe ni vedno nujen prenos lastništva.
Predlog spremembe 184 ČLEN 55, TOČKA B
(b) ustanovi se na pobudo vseh ali nekaterih organizacij ali združenj, ki jo sestavljajo;	(b) ustanovi se na pobudo predstavnikov gospodarskih dejavnosti iz točke (a);
Obrazložitev
Ustanovitev medpanožnih organizacij. Napotek na predstavnike več gospodarskih dejavnosti, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem vina (pododstavek a).
Predlog spremembe 185 ČLEN 55, TOČKA C VIII (A) (novo)
	viii(a) za spremljanje in upravljanje programov, ki se nanašajo na kmetijske prakse in okoljske standarde iz člena 13(b);
Predlog spremembe 186 ČLEN 55, TOČKA C (X)
(x) za izvajanje promocijskih ukrepov za vino, še posebej v tretjih državah;	(x) za izvajanje promocijskih ukrepov za vino;
Predlog spremembe 187 ČLEN 55, TOČKA C XII (A) (novo)
	xii(a) ukrepi za prestrukturiranje sektorja;
Predlog spremembe 188 ČLEN 55, TOČKA C XII (B) (novo)
	xii(b) vsi ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti.
Obrazložitev
Praksa medpanožnih organizacij (ali sektorskih organizacij) v državah članicah vodi k zavarovanju, glede na nacionalne načine organiziranja, vrste misij, ki jih v celoti ne zajema predlog Komisije.
Predlog spremembe 189 ČLEN 56, ODSTAVEK 2 (A) (novo)
	2a. Za medpanožne organizacije, ki so bile priznane pred začetkom veljavnosti te uredbe, postopek iz odstavkov 1 in 2 ni potreben.
Predlog spremembe 190 ČLEN 57, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1
1. Za izboljšanje delovanja trga vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vključno z grozdjem, moštom in vina, iz katerih so pridobljena, lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe, če se taka pravila nanašajo na zadrževanje proizvodov ali njihovo postopno sproščanje v promet.	1. Za izboljšanje delovanja trga vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vključno z grozdjem, moštom in vina, iz katerih so pridobljena, lahko države članice proizvajalke zlasti pri izvajanju sklepov medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.
Predlog spremembe 191 ČLEN 57, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2, TOČKA A
(a) se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda;	(a) se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju vin, ki so pripravljena za trženje potrošnikom;
Obrazložitev
Za nekatere proizvode, zlasti za peneča vina, obstajajo vmesni posli surovin. Zato je treba dobro opredeliti dejstvo, da je prvi posel, ki ga predvideva uredba, posel proizvoda, kot je predstavljen potrošniku.
Predlog spremembe 192 ČLEN 57 A (novo)
	Člen 57a
	Integrirani operativni programi za vino
	Ukrepi, ki jih sprejmejo skupine proizvajalcev, njihove panožne organizacije, njihova podjetja in sektorske organizacije vinskega sektorja, ki so priznane na nacionalni in/ali regionalni ravni, se vključijo v integrirane operativne programe.
	Integrirani operativni programi omogočajo uresničevanje vsaj dveh ciljev in ukrepe iz člena 54(c) in člena 55(c).
Obrazložitev
Primerno se zdi ukrepe, ki so jih sprejele organizacije vinskega sektorja, vključiti v integrirane operativne programe za vino, ki jih je treba potrditi na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, ter so financirani iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS).
Predlog spremembe 193 ČLEN 61 A (novo)
	Člen 61a
	Spremljevalni ukrepi za mednarodna pogajanja
	V skladu s postopkom iz člena 104 Komisija lahko sprejme spremljevalne ukrepe za mednarodna pogajanja kot so evropski programi za tehnično sodelovanje, ekonomske študije, pravni in/ali ekonomski sveti ali vsi ostali instrumenti, ki temu koristijo.
Predlog spremembe 194 ČLEN 62, ODSTAVEK 1
1. Po postopku iz člena 104(1) je mogoče odločiti, da je treba za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.	1. Za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, je mogoče predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.
Predlog spremembe 195 ČLEN 62, ODSTAVEK 2
2. Pri uporabi odstavka 1 je treba upoštevati, da so dovoljenja potrebna za upravljanje zadevnih trgov, pri uvoznih dovoljenjih pa zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.	črtano
Predlog spremembe 196 ČLEN 64
Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.	Uvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.
Predlog spremembe 197 ČLEN 65, ODSTAVEK 1
1. Razen če ni drugače določeno po postopku iz člena 104(1), je treba za izdajo dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v času veljavnosti dovoljenja.	1. Razen če ni drugače določeno po postopku iz člena 104(1), je treba za izdajo dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo v času veljavnosti dovoljenja.
Predlog spremembe 198 ČLEN 65, ODSTAVEK 2
2. Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ali izvoz ne izvede ali se izvede samo delno.	2. Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ne izvede ali se izvede samo delno.
Predlog spremembe 199 ČLEN 66, ODSTAVEK 2
2. Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prosti promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.	2. Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik v zadovoljstvo carinskih organov države članice predloži dokaz o sprostitvi proizvodov v prosti promet ali dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja in ustrezno označen.
Predlog spremembe 200 ČLEN 67, PODODSTAVEK 2, TOČKA D
(d) kadar je to primerno, seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno ali izvozno dovoljenje;	(d) kadar je to primerno, seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno dovoljenje;
Predlog spremembe 201 ČLEN 69 A (novo)
	Člen 69a
	Omejen dostop na trg
	Pri uvoženih vinih se zaračunava dajatev, če niso bila proizvedena in pripravljena v skladu z minimalnimi standardi za zašito okolja, ki se uporabljajo za evropske vinogradnike. Prihodek iz dajatev se vplača v sklad, iz katerega se, v skladu z načelom trajnostnega razvoja podeželja, financira projekte, ki spodbujajo okolju prijaznejše postopke pridelave v tretjih državah.
Obrazložitev
Vinogradniki EU morajo spoštovati vedno višje standarde na področju varovanja okolja. Da bi se popravilo možen konkurenčno slabši položaj, ki iz tega izhaja, je treba uvozne dajatve zaračunati pri vinih, pri proizvodnji katerih ti standardi niso bili upoštevani. Prihodek iz dajatev služi za oblikovanje spodbud za zadevne države članice in podjetja pri dvigovanju svojih standardov.
Predlog spremembe 202 ČLEN 70, NASLOV
Opustitev postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja	Odprava postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja
Predlog spremembe 203 ČLEN 70, ODSTAVEK 1
1. Kadar aktivno in pasivno oplemenitenje moti ali bi lahko motilo trg, je na zahtevo države članice ali pobudo Komisije mogoče odločiti po postopku iz člena 104(1), da se v celoti ali delno ustavi postopek aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v tej uredbi. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, se sprejme odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.	črtano
Države članice so uradno obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.
Ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se sestane takoj. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po predložitvi v presojo.
Predlog spremembe 204 ČLEN 70, ODSTAVEK 2
2. Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi.	Kolikor je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino in za zagotavljanje skladnosti s predpisi za kakovost pri evropski proizvodnji vina, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe in na zahtevo zadevne države članice v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi.
Obrazložitev
Aktivno oplemenitenje ne bo izboljšalo položaja vin Skupnosti na trgu, ampak bo proizvodnjo vina skrčilo na dobavo surovin.
Predlog spremembe 205 ČLEN 72, ODSTAVEK 2
2. Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena proizvajajo v skladu z enološkimi postopki in omejitvami, ki jih priporoča OIV ali dovoljuje Skupnost v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi pravili.	2. Razen če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena proizvajajo v skladu z enološkimi postopki, predvidenimi s to uredbo, in izpolnjujejo pogoje, določene v prilogah I, V, VI in VIa, ter njihova izvedbena pravila.
Predlog spremembe 206 ČLEN 72, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 A (novo)
	Morebitna odstopanja od odstavka 2 so na pobudo tretje države dovoljena, v skladu s postopkom iz člena 104, če so proizvodi pridobljeni ob upoštevanju enoloških postopkov in omejitev, ki jih dovoli Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).
Predlog spremembe 207 ČLEN 75, ODSTAVEK 5
5. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2013 iz člena 80(1) ne na obveznosti iz tega člena.	črtano
Predlog spremembe 208 ČLEN 76, NASLOV
Obvezna odobritev vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998	Odobritev vinogradov, neurejeno zasajenih pred 1. septembrom 1998
Obrazložitev
Postopek odobritve ne sme biti obvezen. V Španiji se nalagajo sankcije in za tiste, ki niso upoštevali predhodnih postopkov odobritve, se zahteva izkrčitev vinograda. Če bi sedaj začeli z drugim postopkom, bi to bi to povzročilo izgubo verodostojnosti nacionalnih uprav.
Predlog spremembe 209 ČLEN 76, ODSTAVEK -1 (novo)
	– 1. Države članice lahko začnejo postopek odobritve vinogradov, zasajenih pred 31. decembrom 1998.
Obrazložitev
Postopek odobritve ne sme biti obvezen. V Španiji se nalagajo sankcije in za tiste, ki niso upoštevali predhodnih postopkov odobritve, se zahteva izkrčitev vinograda. Če bi sedaj začeli z drugim postopkom, bi to bi to povzročilo izgubo verodostojnosti nacionalnih uprav.
Predlog spremembe 210 ČLEN 76, ODSTAVEK 6
6. Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2013 iz člena 80(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3, 4 in 5.	črtano
Predlog spremembe 211 POGLAVJE II, NASLOV
Prehodna ureditev pravic do zasaditve	Ureditev pravic do zasaditve
Predlog spremembe 212 ČLEN 80, NASLOV
Prehodna prepoved zasaditve vinske trte	Prepoved zasaditve vinske trte
Predlog spremembe 213 ČLEN 80, ODSTAVEK 1
1. Brez poseganja v člen 18 in zlasti njegov tretji odstavek je zasaditev razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) prepovedana do 31. decembra 2013.	1. Brez poseganja v člen 18 in zlasti njegov tretji odstavek, in člen 81, je zasaditev razvrščenih sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) prepovedana do 31. decembra 2013. Vendar rok 31. december 2013 ne velja za omejene površine s specifikacijo proizvodnje iz člena 28.
Predlog spremembe 214 ČLEN 80, ODSTAVEK 2
2. Do 31. decembra 2013 je prepovedano tudi precepljanje sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.	2. Prepovedano je tudi precepljanje sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.
Predlog spremembe 215 ČLEN 80, ODSTAVEK 4
4. Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.	4. Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih ali delu hektarjev.
Predlog spremembe 216 ČLEN 80, ODSTAVEK 5
5. Členi 81 do 86 se uporabljajo do 31. decembra 2013.	črtano
Predlog spremembe 217 ČLEN 80, ODSTAVEK 5 (A) (novo)
	5a. Ne glede na predhodne določbe regionalni organi, ki so pristojni za vinogradniške površine, lahko, ob soglasju predstavnikov sektorja, medpanožnih organizacij ali organov upravljanja, na ozemlju svoje regije ohranijo prepoved nasadov v primeru, da je velika večina njihovega ozemlja predmet ene ali več označb porekla ali geografskih označb, če regije lahko dokažejo, da že obstaja primerno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
	Komisija na zahtevo zadevnih regij odobri ohranitev prepovedi nasadov v teh regijah.
	Prav tako lahko regije, pri katerih je Komisija odobrila ohranitev prepovedi nasadov, ob sporazumu z gospodarskimi subjekti teh označb porekla ali geografskih označb, odobrijo povečanje rastlinske mase sorazmerno z razvojem trženja, da se ohrani ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
Predlog spremembe 218 ČLEN 82, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2
Vendar se pravice do ponovne zasaditve ne odobrijo za površino, za katero je bila odobrena premija za izkrčitev v skladu s poglavjem III.	Vendar se pravice do ponovne zasaditve proizvajalcem ne odobrijo za površino, za katero je bila odobrena premija za izkrčitev v skladu s poglavjem III.
Predlog spremembe 219 ČLEN 82, ODSTAVEK 5, UVODNI DEL
5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:	5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v Skupnosti, kadar:
Predlog spremembe 220 ČLEN 83, ODSTAVEK 2
2. Države članice, ki so ustanovile nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko vzdržujejo te rezerve do 31. decembra 2013.	črtano
Predlog spremembe 221 ČLEN 84, ODSTAVEK 1, TOČKA A
(a) brez plačila proizvajalcem, ki niso starejši od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, ki prvič ustanavljajo vinogradniško gospodarstvo in so gospodarji oziroma vodijo to vinogradniško gospodarstvo;	(a) brez plačila proizvajalcem, ki niso starejši od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, in ki imajo v lasti vinogradniško gospodarstvo ali vinogradniško-vinarsko podjetje;
Obrazložitev
Treba je pomagati mladim kmetovalcem, da ostanejo v tem proizvodnem sektorju.
Predlog spremembe 222 ČLEN 84, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 1
5. Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, ta lahko določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, ta lahko dovoli tudi prenosi med njimi.	5. Če obstaja regionalna rezerva v državi članici, ta določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če obstajajo regionalne in nacionalne rezerve v državi članici, ta dovoli tudi prenos med njimi.
Predlog spremembe 223 ČLEN 87 A (novo)
	Člen 87a
	Vrednotenje
	Komisija najkasneje do 31. decembra 2012 predstavi oceno vplivov za ukrepe, opisane v tem poglavju.
	Na podlagi te ocene Komisija pripravi, če je to primerno, predlog za liberalizacijo pravic do zasaditve na območjih, ki niso omejena s proizvodnimi značilnostmi iz člena 28.
Predlog spremembe 224 ČLEN 89
Program krčenja se uporablja do konca vinskega leta 2012/2013.	Program krčenja se uporablja do konca vinskega leta 2011/2012.
Predlog spremembe 225 ČLEN 90, PODODSTAVEK 1, TOČKA B
(b) ni prejela podpore Skupnosti na podlagi katere koli druge skupne ureditve trga v petih vinskih letih pred izkrčitvijo;	črtano
Predlog spremembe 226 ČLEN 90, PODODSTAVEK 1, TOČKA D
(d) ni manjša od 0,1 hektarja;	(d) ni manjša od 0,05 hektarja;
Predlog spremembe 227 ČLEN 91, ODSTAVEK 1
1. Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 104(1).	1. Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 104(1). Te lestvice določajo zlasti najnižje in najvišje ravni, ki jih države članice lahko dodelijo na podlagi pridelka.
Obrazložitev
Napoved najnižje ravni premije zagotavlja enako obravnavo različnih evropskih proizvajalcev. Od te najnižje ravni se bo nato na podlagi pridelka določil znesek za vsak primer posebej, da bo učinkovitost ukrepa krčenja nasadov zagotovljena.
Predlog spremembe 228 ČLEN 92, ODSTAVEK 1
1. Zainteresirani proizvajalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 30. septembra vsako leto.	1. Zainteresirani proizvajalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 30. maja vsako leto.
Predlog spremembe 229 ČLEN 92, ODSTAVEK 2
2. Organi držav članic obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 15. oktobra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka.	2. Organi držav članic obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 30. novembra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka.
Obrazložitev
Roki, ki jih je predvidela Komisija, niso ustrezni, zato jih je treba podaljšati.
Predlog spremembe 230 ČLEN 92, ODSTAVEK 4
4. Vsako leto se do 15. novembra po postopku iz člena 104(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva.	4. Vsako leto se do 15. decembra po postopku iz člena 104(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva.
Predlog spremembe 231 ČLEN 92, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL
5. Države članice sprejemajo zahtevke do 15. januarja vsako leto:	5. Države članice sprejemajo zahtevke do 30. marca vsako leto:
Predlog spremembe 232 ČLEN 92, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 2
Države članice vsako leto do 30. januarja obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.	Države članice vsako leto do 15. aprila obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.
Predlog spremembe 233 ČLEN 93
Člen 93	črtano
Navzkrižna skladnost
Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju petih let od izplačila premije za izkrčitev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.
Glede delnega ali celotnega zmanjšanja ali izterjave podpore s strani zadevne države članice se pravila določijo po postopku iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.
Obrazložitev
Tako kot pri členu 14, za podjetja, ki izberejo shemo enotnih plačil, ni treba predvideti dodatnih pogojev, poleg tistih iz Uredbe 1782/2003.
Predlog spremembe 234 ČLEN 94, ODSTAVEK 2
2. Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in na strmih pobočjih za neupravičene do programa krčenja pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1).	2. Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in tudi na strmih pobočjih, v regijah, ki jim grozi erozija, v obalnih in otoških regijah za neupravičene do programa krčenja pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 104(1).
Obrazložitev
Države članice bi se morale, če je mogoče, izogibati uporabe režima krčenja nasadov na področjih, ki jim grozi erozija.
Predlog spremembe 235 ČLEN 94, ODSTAVEK 3
3. Države članice lahko razglasijo površine za neupravičene do programa krčenja, kadar uporaba programa krčenja ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje. Površine, ki se tako razglasijo za neupravičene, ne presegajo 2 % skupne površine, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.	3. Države članice, po predložitvi utemeljitve Komisiji in po prejetju njene odobritve, lahko razglasijo površine za neupravičene do programa krčenja, kadar uporaba programa krčenja ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje ali če opustitev ogroža družbeno in gospodarsko tkivo regije.
Predlog spremembe 236 ČLEN 94, ODSTAVEK 4, UVODNI DEL
4. Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 2 in 3, sporočijo Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2008 v zvezi s ukrepi krčenja, ki jih je treba izvajati:	4. Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 2 in 3, sporočijo Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2009 v zvezi s ukrepi krčenja, ki jih je treba izvajati:
Predlog spremembe 237 ČLEN 94, ODSTAVEK 5
5. Države članice priznajo proizvajalcem na površinah, razglašenih za neupravičene na podlagi odstavkov 2 in 3, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, kadar je to primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov in ukrepov za razvoj podeželja.	5. Države članice priznajo proizvajalcem na površinah, razglašenih za neupravičene na podlagi odstavkov 2 in 3, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, kadar je to primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov.
Predlog spremembe 238 ČLEN 95, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1
2. Države članice določijo znesek pravic do plačila iz odstavka 1 za površine, ki so bile zasajene z vinsko trto in izkrčene v skladu s tem poglavjem, v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila za ustrezno regijo, ki pa v nobenem primeru ne sme presegati 350 EUR/ha.	2. Države članice določijo znesek pravic do plačila iz odstavka 1 za površine, ki so bile zasajene z vinsko trto in izkrčene v skladu s tem poglavjem, v mejah regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila za ustrezno regijo.
Predlog spremembe 239 ČLEN 98, ODSTAVEK 2, TOČKA B
(b) podrobna pravila za navzkrižno skladnost;	(b) podrobna pravila za ohranjanje zemlje v dobrem ekološkem stanju v skladu z načeli navzkrižne skladnosti;
Obrazložitev
V moderni kmetijski politiki je dodelitev javnih sredstev povezana s spoštovanjem minimalnih standardov na področju ohranjanja okolja. To načelo bi se moralo ravno tako uporabljati v ureditvi trga za vino. Navzkrižna skladnost je kot pojem povezana z neposrednimi plačili, zato ta uredba lahko omenja zgolj osnovna načela in standarde.
Predlog spremembe 240 ČLEN 98, PODODSTAVEK 2, TOČKA D
(d) obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa krčenja, vključno s kaznimi za zamude pri poročanju in informacijami, ki jih države članice sporočijo proizvajalcem o razpoložljivosti programa;	(d) obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa krčenja;
Predlog spremembe 241 ČLEN 99
Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.	Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin, in ki je prilagojen zahtevam za nadzor, načrtovanje in programiranje ukrepov iz te uredbe.
	Podatki iz registra vinogradov omogočajo nadzor nad ustreznostjo med površino vinogradov in količino vina, proizvedenega v vsakem primeru, kot tudi izvajanje kmetijskih praks, spoštovanje okoljskih zahtev in izvajanje navzkrižne skladnosti, ki so predvideni v tej uredbi.
	Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno z vinsko trto na prostem, manjše od 500 ha, obveznost iz odstavka 1 ne velja.
Obrazložitev
Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno z vinsko trto na prostem, manjše od 500 ha, trenutno ni treba izpolniti dolžnosti oblikovanja registra vinogradov. Ta oprostite je podeljena državam članicam, saj se cilji iz registrov (tj. pridobiti in nadzorovati podatke o možni proizvodnji in njenem razvoju, da se zagotovi pravilno delovanje trga za vino) ne uporabljajo za države članice, v katerih je proizvodnja omejena in torej zanemarljiva.
Predlog spremembe 242 ČLEN 100, PODODSTAVEK 1 (A) (novo)
	Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno z vinsko trto na prostem, manjše od 500 ha, obveznost iz odstavka 1 ne velja.
Obrazložitev
Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno z vinsko trto na prostem, manjše od 500 ha, trenutno ni treba izpolniti dolžnosti oblikovanja registra vinogradov. Ta oprostite je podeljena državam članicam, saj se cilji iz registrov (tj. pridobiti in nadzorovati podatke o možni proizvodnji in njenem razvoju, da se zagotovi pravilno delovanje trga za vino) ne uporabljajo za države članice, v katerih je proizvodnja omejena in torej zanemarljiva.
Predlog spremembe 243 ČLEN 101
Člen 101	črtano
Trajanje registra vinogradov in preglednice
Po postopku iz člena 104(1) se lahko odloči, da se člena 99 in 100 kadar koli po 1. januarju 2014 ne uporabljata več.
Predlog spremembe 244 ČLEN 104, NASLOV
Postopek upravljalnega odbora	Postopek regulativnega in upravljalnega odbora
Predlog spremembe 245 ČLEN 104, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1
1. Razen če ni drugače določeno, kadar so pristojnosti s to uredbo dodeljene Komisiji, Komisiji pomaga upravljalni odbor.	1. Razen če ni drugače določeno, kadar so pristojnosti s to uredbo dodeljene Komisiji, Komisiji pomagata regulativni in upravljalni odbor.
Predlog spremembe 246 ČLEN 104, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2
Uporabljata se člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.	Pri naslednjih poglavjih in prilogah se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES:
	– Poglavje I Splošna pravila
	– Poglavje II Enološki postopki
	– Poglavje III Označbe porekla in geografske označbe
	– Poglavje IV Označevanje
	– Pripadajoče priloge
Predlog spremembe 247 ČLEN 104, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 3
Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES se določi na en mesec.	Obdobje iz člena 5 Odločbe 1999/468/ES se določi na tri mesece.
Predlog spremembe 248 ČLEN 111Člen 2, točka d) (Uredba Sveta (ES) št. 2702/1999)
"(d) kampanje informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom;"	"(d) kampanje informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom;"
Obrazložitev
Prilagoditev odpravi navedbe sorte vinske trte za vina brez označbe porekla/geografske označbe.
Predlog spremembe 249 ČLEN 112, TOČKA 1 Člen 2, točka d) (Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000)
"(d) akcije informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter akcije informiranja o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola."	"(d) akcije informiranja o sistemu Skupnosti, ki zajemajo vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter akcije informiranja o vzorcih odgovornega pitja vina in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola."
Obrazložitev
Finančni viri STO za vina, namenjeni akcijam informiranja o vzorcih odgovornega pitja, se ne smejo prenesti na alkoholne pijače, ampak morajo ostati v vinskem sektorju.
Predlog spremembe 250 ČLEN 112, TOČKA 2 Člen 3, točka e) (Uredba Sveta (ES) št. 2826/2000)
"(e) zaželeno je informiranje o sistemu Skupnosti, ki zajema vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter potreba po informiranju o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola."	"(e) zaželeno je informiranje o sistemu Skupnosti, ki zajema vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo ali zaščitenim tradicionalnim ugledom, ter potreba po informiranju o vzorcih odgovornega pitja in škodi, povezani z neodgovornim uživanjem alkohola."
Obrazložitev
Prilagoditev odpravi navedbe sorte vinske trte za vina brez označbe porekla/geografske označbe.
Predlog spremembe 251 ČLEN 113, TOČKA 10 Priloga VII, točka n), pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1782/2003)
Referenčni znesek za pravice do plačila, ki se dodeli vsakemu kmetu v skladu s programom krčenja iz Uredbe (ES) št. [ta uredba], je enak zmnožku števila izkrčenih hektarjev in regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila ustrezne regije. Vendar plačljivi znesek v nobenem primeru ne sme presegati 350 EUR/ha."	Referenčni znesek za pravice do plačila, ki se dodeli vsakemu kmetu v skladu s programom krčenja iz Uredbe (ES) št. [ta uredba], je enak zmnožku števila izkrčenih hektarjev in regionalnega povprečja vrednosti pravic do plačila ustrezne regije".
Predlog spremembe 252 ČLEN 113, TOČKA 10 Priloga VII, točka n), pododstavek 2(a) (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003)
	V primeru, ko krčenje zadeva vinograd, zasajen z grozdjem, ki je namenjeno dvojni uporabi, ter je vključen v shemo enotnega plačila na osnovi Uredbe Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave1, se v skladu s to uredbo ne zaračuna noben referenčni znesek. _________ 1 UL L 273, 17. 10. 2007, str. 1.
Predlog spremembe 253 Člen 114
Člen 114	črtano
Spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2005
V členu 12 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
"2. Komisija določi zneske, ki so z uporabo členov 10(2), 143d in 143e Uredbe (ES) št. 1782/2003, člena 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 387/2007 in člena 17(2) Uredbe Sveta (ES) št. [ta uredba], na voljo EKJS."
Predlog spremembe 254 ČLEN 117, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL
Uredba (ES) št. 1493/1999 se razveljavi. Vendar se naslednji ukrepi iz navedene uredbe še naprej uporabljajo za vinsko leto 2008/2009, če so proizvajalci pred začetkom veljavnosti te uredbe že začeli izvajati ali so sprejeli ukrepe, ki so upravičeni po Uredbi (ES) št. 1493/1999:	Uredba (ES) št. 1493/1999 se razveljavi. Vendar se naslednji ukrepi iz navedene uredbe še naprej uporabljajo, če so proizvajalci pred začetkom veljavnosti te uredbe že začeli izvajati ali so sprejeli ukrepe, ki so upravičeni po Uredbi (ES) št. 1493/1999:
Obrazložitev
Besedilo tega člena predstavlja velik problem pravne negotovosti, ker ukrepi za urejanje trga na podlagi sedanje uredbe št. 1493/1999, ki so se začeli izvajati pred začetkom veljavnosti uredbe, bi se glede na sedaj veljavni rok lahko financirali do maja 2010. Komisija ne predvideva proračunskih sredstev za to obdobje. Poleg tega ni jasno, kaj pomeni "za vinsko leto 2008/2009".
Predlog spremembe 255 ČLEN 117, PODODSTAVEK 1 A (novo)
	Da bi oblike steklenic bile zaščitene z označbo porekla, se še vedno izvajajo določbe o pridržani rabi nekaterih tipov steklenic iz člena 9(1) ter priloge I uredbe (ES) št. 753/2002, z izjemo odstavka 1.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe omogoča nadaljnjo zaščito posebnih oblik steklenic, ki bi sicer na podlagi člena 117 izginile.
Predlog spremembe 256 ČLEN 118, PODODSTAVEK 2
Uporablja se od 1. avgusta 2008, razen členov 5 do 8, ki se uporabljajo od 30. aprila 2008.	Uporablja se od 1. avgusta 2009, razen členov 5 do 8, ki se uporabljajo od datuma, določenega v členu 5(1) te uredbe.
Predlog spremembe 257 ČLEN 118, PODODSTAVEK 3
Poglavje II naslova V se uporablja do 31. decembra 2013.	črtano
Predlog spremembe 258 PRILOGA I, TOČKA 5 A (novo)
	(5a) "Grozdni mošt": tekoči proizvod, dobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Doseženi volumenski delež alkohola v grozdnem moštu je lahko največ 1 % vol.
Obrazložitev
Ta opredelitev obstaja v veljavni uredbi (ES) št. 1493/1999 in jo je treba ohraniti.
Predlog spremembe 259 PRILOGA II
	Vsi zneski se nadomestijo s "p.m.".
Obrazložitev
Gre za poenotenje proračunskih dodelitev nacionalnim podpornim programom, ki naj temelji na preteklem deležu iz proračuna za vino držav članic, obsegu proizvodnje in površini. Proračun za vino, razdeljen med države članice, financira ukrepe iz prvega stebra kmetijske politike.
Predlog spremembe 260 PRILOGA III
	Ta priloga je črtana.
Predlog spremembe 261 PRILOGA IV, TOČKA 3 A (novo)
	(3a) Vino iz sušenega grozdja
	"Vino iz sušenega grozdja" je proizvod, ki:
	a) je pridobljen v Skupnosti, brez obogatitve, iz grozdja, obranega v Skupnosti, ki spada med vrste iz člena 18(1), delno posušenega na soncu ali v senci;
	b) ima najmanj 16 % skupnega volumenskega deleža alkohola;
	c) ima najmanj 9% dejanskega volumenskega deleža alkohola;
	d) ima najmanj 16 % naravnega volumenskega deleža alkohola;
Predlog spremembe 262 PRILOGA IV, TOČKA 3 B (novo)
	(3b) Naravno sladko vino
	Posebni tradicionalni izrazi "οίνος γλυκύς φυσικός", "vino dulce natural", "vino dolce naturale", "vinho doce natural" označujejo le vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki so: a) dobljena iz trgatev z najmanj 85 % sort vinske trte s seznama, ki ga je treba še pripraviti;« b) dobljena iz mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 212 gramov na liter,
	Če uporaba tradicionalne proizvodnje to zahteva, države članice lahko za likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, proizvedena na njihovem ozemlju, predvidijo, da se s posebnim tradicionalnim izrazom "naravno sladko vino" označujejo le likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, ki:a) so jih pridelali vinogradniki sami izključno iz trgatve grozdja muškat, grenache, maccabeo ali malvazija; vendar se lahko vključijo trgatve iz vinogradov, ki so zasajeni tudi z drugimi sortami vinske trte, poleg štirih zgoraj navedenih, pod pogojem, da ne predstavljajo več kot 10 % od skupnega števila trt, b) so dobljena v mejah donosa 40 hl na hektar groznega mošta, pri prekoračenju donosa pa se za celotno trgatev ne sme uporabiti oznaka "naravno sladko vino", c) so dobljena iz grozdnega mošta z začetno naravno vsebnostjo sladkorja najmanj 252 g/l, d) so brez katerih koli drugih obogatitev, dobljena z dodatkom alkohola vinogradniškega izvora z vsebnostjo čistega alkohola najmanj 5 % volumna uporabljenega, delno prevretega grozdnega mošta in največ z nižjo od obeh naslednjih vrednosti: - ali 10 % volumna zgoraj navedenega uporabljenega grozdnega mošta, ali - 40 % skupnega volumenskega deleža alkohola končnega proizvoda, ki pomeni vsoto dejanskega volumenskega deleža alkohola in ekvivalenta potencialnega volumenskega deleža alkohola, izračunanega na podlagi 1% volumna čistega alkohola za 17,5 gramov ostanka sladkorja na liter.
	Posebne tradicionalne izraze "οίνος γλυκύς φυσικός", "vino dulce natural", "vino dolce naturale", "vinho doce natural" se ne sme prevajati. Lahko je priložena razlaga v jeziku, ki je razumljiv končnemu potrošniku. Pri proizvodih, proizvedenih v Grčiji, lahko v prometu v tej državi članici oznako "naravno sladko vino" spremlja ime "οίνος γλυκύς φυσικός".
Predlog spremembe 263 PRILOGA IV, TOČKA 4 A), PODODSTAVEK 3
– vina ali	– vina, proizvedena v Skupnosti, ali
Predlog spremembe 264 PRILOGA IV, TOČKA 4 A), PODODSTAVEK 4
– vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;	– vina, proizvedena v Skupnosti, z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;
Predlog spremembe 265 PRILOGA IV, TOČKA 4 A (novo)
	4a. Kakovostno peneče vino in sekt
	Kakovostno peneče vino ali sekt je proizvod:
	a) ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:
	– svežega grozdja,
	– grozdnega mošta ali
	– vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;
	b) pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;
	c) ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20°C zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bara.
	Za kakovostno peneče vino ali sekt v posodah, ki držijo največ 25 cl, mora biti nadpritisk najmanj 3 bare;
	d) najmanjši dejanski volumenski delež alkohola je najmanj 10 % vol.;
	e) skupni volumenski delež alkohola cuveeja je najmanj 9 % vol.;
	f) pri kakovostnem penečem vinu ali sektu z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo je skupni volumenski delež alkohola cuveeja iz vinorodne cone C III najmanj 9,5 % vol.;
	g) vendar je pri cuveejih, namenjenih proizvodnji nekaterih kakovostnih penečih vin ali sektov z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo s seznama, ki se pripravi, in proizvedenih iz ene same sorte vinske trte, skupni volumenski delež alkohola lahko najmanj 8,5 % vol.;
	h) postopek proizvodnje kakovostnega penečega vina, vključno s staranjem v proizvodnem obratu, od začetka vrenja, pri katerem naj bi se razvil ogljikov dioksid, mora trajati najmanj:
	– šest mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v zaprtih jeklenih posodah;
	– devet mesecev, pri čemer postopek vrenja za razvoj ogljikovega dioksida poteka v steklenicah;
	i) čas vrenja za razvoj ogljikovega dioksida v cuveeju in čas, v katerem cuvee ni ločen od usedline, mora znašati najmanj:
	a) 90 dni (vrenje v steklenicah, vrenje v posodah, ki niso opremljene z mešalnimi napravami),
	b) 30 dni, kadar vrenje poteka v posodah, opremljenih z mešalnimi napravami.
Obrazložitev
Kakovostno peneče vino/sekt je glede na sedanjo zakonodajo posebna označba za poseben kakovostni razred (priloga VIII, (d), točka 2 Uredbe (ES) št. 1493/99). Ta razred je treba ohraniti, da se bo še naprej lahko uporabljal kot navedek označbe. Prav tako je v Prilogo IV treba vključiti opredelitev kakovostnih penečih vin/sekta v skladu s prilogami V(i), VI(k) in VIII Uredbe (ES) št. 1493/99.
Predlog spremembe 266 PRILOGA IV, TOČKA 5 A)
(a) je pridobljen iz vina;	(a) je pridobljen iz vina, proizvedenega v Skupnosti;
Predlog spremembe 267 PRILOGA IV, TOČKA 6 A)
(a) je pridobljen iz vina pod pogojem, da ima tako vino skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;	(a) je pridobljen iz vina, proizvedenega v Skupnosti, pod pogojem, da ima tako vino skupni volumenski delež alkohola najmanj 9 vol. %;
Predlog spremembe 268 PRILOGA IV, TOČKA 7 A)
(a) je pridobljen iz vina ali iz vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;	(a) je pridobljen iz vina ali iz vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, proizvedenega v Skupnosti;
Predlog spremembe 269 PRILOGA IV A (novo)
	PRILOGA IVa
	Seznam dovoljenih enoloških postopkov in obdelave
	1. Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu iz sušenega grozdja, zgoščenem grozdnem moštu in mladem vinu, ki še vre:
	a) zračenje ali dodajanje kisika;
	b) toplotna obdelava;
	c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;
	d) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom;
	e) uporaba saharoze v enoloških postopkih;
	f) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina;
	g) uporaba enega ali več naslednjih postopkov za spodbuditev rasti kvasovk:
	- dodatek diamonijevega fosfata ali amonijevega sulfata v določenih mejah,
	- dodatek amonijevega sulfita ali amonijevega bisulfita v določenih mejah,
	- dodatek diamin hidroklorida v določenih mejah;
	h) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit;
	i) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki;
	j) obdelava mošta in mladega vina še v vrenju z ogljem za enološko uporabo (aktivnim ogljem) v določenih mejah;
	k) čiščenje z eno ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo:
	- jedilno želatino,
	- želatino iz ribjih mehurjev,
	- kazeinom in kalijevimi kazeinati,
	- jajčnim in/ali mlečnim albuminom,
	- bentonitom,
	- silicijevim dioksidom v gelu ali koloidni raztopini,
	- kaolinom,
	- taninom,
	- pektolitičnimi encimi
	- encimskim preparatom betaglukanaze, pod pogoji, ki se posebej določijo;
	- beljakovinskimi snovmi rastlinskega izvora
	l) uporaba sorbinske kisline ali kalijevega sorbata;
	m) uporaba vinske kisline za zakisanje pod pogoji, določenimi v Prilogi V;
	n) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v Prilogi V:
	- nevtralnega kalijevega tartrata,
	- kalijevega bikarbonata,
	- kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+)vinske in L(-)jabolčne kisline,
	- kalcijevega tartrata,
	- vinske kisline pod pogoji, ki se posebej določijo,
	- homogenega preparata vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu;
	o) uporaba smole alepskega bora pod pogoji, ki se posebej določijo;
	p) uporaba preparatov iz celičnih sten kvasovk v določenih mejah;
	q) uporaba polivinilpolipirolidona v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;
	r) uporaba mlečnih bakterij v vinski suspenziji pod pogoji, ki se posebej določijo;
	s) dodatek lizocima v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;
	t) dodajanje L-askorbinske kisline v določenih mejah.
	2. Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na grozdnem moštu, namenjenem za proizvodnjo prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta:
	a) zračenje;
	b) toplotna obdelava;
	c) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;
	d) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit ali kalijev pirosulfit;
	e) odstranjevanje žveplovega dioksida s fizikalnimi postopki;
	f) obdelava z ogljem za enološko uporabo;
	g) uporaba kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+) vinske in L(-) jabolčne kisline;
	h) uporaba ionskih izmenjalcev (smol) pod pogoji, ki se posebej določijo.
	3. Enološki postopki in obdelave, ki se lahko izvajajo na delno prevretem grozdnem moštu, namenjenem za neposredno prehrano ljudi, na vinu, penečem vinu, gaziranem penečem vinu, biser vinu, gaziranem biser vinu, likerskem vinu ter vinu z zaščiteno označbo porekla in zaščiteno geografsko označbo:
	a) pri suhih vinih in v količinah, ki ne presegajo 5 %, uporaba svežih vinskih kvasovk, ki so zdrave in nerazredčene in vsebujejo kvasovke iz nedavne vinifikacije suhih vin;
	b) zračenje ali uvajanje argona ali dušika;
	c) toplotna obdelava;
	d) centrifugiranje in filtracija, z inertnim filtracijskim sredstvom ali brez njega, pod pogojem, da v tako obdelanih proizvodih ne ostanejo nezaželeni ostanki;
	e) uporaba ogljikovega dioksida, argona ali dušika, posamično ali v kombinaciji, da se ustvari inertna atmosfera in da se omogoči obdelava proizvodov, zaščitenih pred zrakom;
	f) dodajanje žveplovega dioksida v določenih mejah;
	g) uporaba žveplovega dioksida, kalijevega bisulfita ali kalijevega metabisulfita, ki se lahko imenuje tudi kalijev disulfit, pod pogoji, določenimi v tej uredbi;
	h) dodajanje sorbinske kisline ali kalijevega sorbata, pod pogojem, da končna vsebnost sorbinske kisline obdelanega proizvoda za neposredno prehrano ljudi ne presega 200 mg/l;
	i) dodajanje L-askorbinske kisline v določenih mejah;
	j) dodajanje citronske kisline za stabilizacijo vina (v določenih mejah);
	k) uporaba vinske kisline za zakisanje, pod pogoji, določenimi v Prilogi V;
	l) uporaba ene ali več izmed naslednjih snovi za razkisanje pod pogoji, določenimi v Prilogi V:
	- nevtralnega kalijevega tartrata,
	- kalijevega bikarbonata,
	- kalcijevega karbonata, ki lahko vsebuje majhne količine dvojne kalcijeve soli L(+)vinske in L(-)jabolčne kisline
	- kalcijevega tartrata,
	- vinske kisline pod pogoji, ki se posebej določijo,
	- homogenega preparata vinske kisline in kalcijevega karbonata v enakih delih in v obliki finega prahu;
	m) čiščenje z eno ali več izmed naslednjih snovi za enološko uporabo:
	- jedilno želatino,
	- želatino iz ribjih mehurjev,
	- kazeinom in kalijevimi kazeinati,
	- jajčnim in/ali mlečnim albuminom,
	- bentonitom,
	- silicijevim dioksidom v gelu ali koloidni raztopini,
	- kaolinom,
	- encimskim preparatom betaglukanaze pod pogoji, ki se posebej določijo;
	- beljakovinskimi snovmi rastlinskega izvora;
	n) dodajanje tanina;
	o) obdelava z ogljem za enološko uporabo (aktivno oglje) v določenih mejah;
	p) obdelava pod pogoji, ki se posebej določijo:
	- delno prevretega grozdnega mošta, namenjenega za neposredno prehrano ljudi, belega vina in roze vina s kalijevim heksacianoferatom,
	- rdečih vin s kalijevim heksacianoferatom ali kalcijevim fitatom;
	q) dodajanje metavinske kisline v določenih mejah;
	r) uporaba gumiarabikuma;
	s) uporaba DL vinske kisline, imenovane tudi grozdna kislina, ali njene nevtralne kalijeve soli za obarjanje presežnega kalcija pod pogoji, ki se posebej določijo;
	t) uporaba za izdelavo penečih vin, dobljenih z vrenjem v steklenicah in pri katerem se usedline odstranijo z degoržiranjem:
	- kalcijevega alginata
	ali
	- kalijevega alginata;
	u) uporaba kvasovk za proizvodnjo vina, suhih ali v vinski suspenziji, za proizvodnjo penečega vina;
	v) dodajanje tiamina in amonijevih soli osnovnim vinom pri proizvodnji penečih vin, za vzpodbujanje rasti kvasovk, pod naslednjimi pogoji:
	- za hranljive soli diamonijev sulfat v določenih mejah,
	- za pospeševalce rasti tiamin v obliki tiamin hidroklorida (v določenih mejah);
	w) uporaba ploščic iz čistega parafina, impregniranih z alilizotiocianatom, za ustvarjanje sterilne atmosfere, le v državah članicah, v katerih je to tradicionalno in če tega ne prepoveduje nacionalni zakon, ki določa, da se uporabljajo le v posodah, ki držijo več kot 20 litrov in da ni sledov alilizotiocianata v vinu;
	x) dodajanje za pospešitev izločanja vinskega kamna:
	- kalijevega bitartrata,
	- kalcijevega tartrata v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;
	y) uporaba bakrovega sulfata za odstranjevanje napak v okusu ali vonju vina (v določenih mejah);
	z a) uporaba preparatov iz celičnih sten kvasovk v določenih mejah;
	z b) uporaba polivinilpolipirolidona v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;
	z c) uporaba mlečnih bakterij v vinski suspenziji pod pogoji, ki se posebej določijo;
	z d) dodajanje karamela v skladu z Direktivo 94/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1994 o barvilih, ki se uporabljajo v živilih(1), za ojačanje barve likerskih vin ter vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo;
	z e) dodajanje lizocima v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo.
	z f) dodajanje vinom dimetilkarbonata za zagotavljanje mikrobiološke stabilnosti v določenih mejah in pod pogoji, ki se posebej določijo;
	z g) dodajanje manoproteine iz vinskih kvasovk za zagotavljanje stabilnosti vina na vinski kamen in beljakovine.
	4. Enološki postopki in obdelave, ki se uporabljajo za proizvode, navedene v uvodnem stavku točke 3, le pod pogoji za uporabo, ki se posebej določijo:
	a) dodajanje kisika;
	b) elektrodializna obdelava za zagotavljanje stabilnosti na vinski kamen;
	c) uporaba ureaze za znižanje stopnje sečnine v vinu.
	d) zlivanje vina na droži, žganje iz grozdnih tropin ali prešano kvašo iz aszuja, kjer se ta postopek tradicionalno uporablja za proizvodnjo tokajev Forditàs ali tokajev Màslàs v madžarski regiji Tokajhegyalja, pod pogoji, ki se posebej določijo;
	e) uporaba hrastovega lesa pri obdelavi vina in mošta.
	_______ 1 UL L 237, 10.09.94, str. 13.
Obrazložitev
Treba je ohraniti tradicionalne enološke postopke.
Predlog spremembe 270 PRILOGA V, TOČKA A
1. Če je zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti v skladu s Prilogo IX treba, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, pridobljenih iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1).	1. Če je zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti v skladu s Prilogo IX treba, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, delno prevretem grozdnem moštu in delno prevretem mladem vinu, pridobljenih iz sort vinske trte iz prvega pododstavka člena 18(1).
2. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti:	2. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne sme preseči naslednjih mejnih vrednosti:
(a) 2 vol. % v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX;	(a) 3,5 vol. % v vinorodnih conah A in 2,5 vol. % v vinorodnih conah B v skladu s Prilogo IX;
(b) 1 vol. % v vinorodni coni C v skladu s Prilogo IX.	(b) 2 vol. % v vinorodni coni C v skladu s Prilogo IX.
3. V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se po postopku iz člena 104(1) lahko mejne vrednosti za povečanje deleža alkohola iz točke 2 dvignejo do vrednosti 3 vol. % v vinorodnih conah A in B v skladu s Prilogo IX.	3. 3. V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami se po postopku iz člena 104(1) lahko mejne vrednosti za povečanje deleža alkohola iz točke 2 dvignejo do vrednosti 4,5 vol. % v vinorodnih conah A, 3,5 vol. % v vinorodnih conah B in 3 vol. % v vinorodnih conah C v skladu s Prilogo IX.
	3a. Po študiji vplivov reforme, ki jo Evropska komisija pripravi leta 2012, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi se bodo postopno znižale mejne vrednosti za povišanje volumenskega deleža alkohola, določene v odstavkih 2 in 3 do 2 % vol. v vinorodnih conah A in B ter 1 % vol. v vinorodnih conah C.
Predlog spremembe 271 PRILOGA V, TOČKA B, ODSTAVEK 1
1. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točki A se opravi:	1. Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točki A se opravi:
(a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;	(a) za sveže grozdje, delno prevreti grozdni mošt ali delno prevreto mlado vino z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze v vinorodnih conah, v katerih je njena uporaba tradicionalno dovoljena;
(b) za grozdni mošt z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo, vključno z obratno osmozo;	(b) za grozdni mošt z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delno koncentracijo, vključno z obratno osmozo ali saharoze v vinorodnih conah, v katerih je njena uporaba tradicionalno dovoljena;
(c) za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.	(c) za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.
	1a. Dodajanje saharoze iz odstavka 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v vinorodnih regijah, v katerih se izvaja tradicionalno v skladu s predpisi, veljavnimi na dan 8. maja 1970, v primerih ko je zaradi izjemno neugodnih vremenskih razmer ta praksa potrebna za dosego minimalnega volumenskega deleža alkohola.
Predlog spremembe 272 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA B
(a) v vinorodni coni A v skladu s Prilogo IX za več kakor 11,5 vol. %,	(a) v vinorodni coni A za več kakor 12 vol. %,
Predlog spremembe 273 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA B
(b) v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX za več kakor 12 vol. %,	(b) v vinorodni coni B za več kakor 12,5 vol. %,
Predlog spremembe 274 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA C
(c) v vinorodnih conah C I (a) in C I (b) v skladu s Prilogo IX za več kakor 12,5 vol. %,	(c) v vinorodnih conah C I (a) in C I (b) za več kakor 13 vol. %,
Predlog spremembe 275 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA D
(d) v vinorodni coni C II v skladu s Prilogo IX za več kakor 13 vol. % in	(d) v vinorodni coni C II za več kakor 13 vol. %,
Predlog spremembe 276 PRILOGA V, ODSTAVEK 4, TOČKA E
(e) v vinorodni coni C III v skladu s Prilogo IX za več kakor 13,5 vol. %.	(e) v vinorodni coni C III za več kakor 13,5 vol. %.
Predlog spremembe 277 PRILOGA V, ODSTAVEK 5, TOČKA A
(a) pri rdečem vinu povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 do 12 vol. % v vinorodni coni A in do 12,5 vol. % v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX.	(a) povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 do 12 vol. % v vinorodni coni A in do 12,5 vol. % v vinorodni coni B v skladu s Prilogo IX.
Predlog spremembe 278 PRILOGA V, TOČKA B, ODSTAVEK 5 B
(b) povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz točke 4 za proizvodnjo vin z označbo porekla v vinorodnih conah A in B do stopnje, ki jo določijo države članice.	črtano
Predlog spremembe 279 PRILOGA VI, TOČKA B, ODSTAVEK 5
5. Ob upoštevanju katere koli drugačne odločitve, ki jo sprejme Svet v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok iz tretjih držav ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati na ozemlju Skupnosti.	5. Sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok in zgoščeni grozdni sok z izvorom iz tretjih držav se ne smejo niti predelati v vino niti vinu dodati na ozemlju Skupnosti.
Obrazložitev
V resoluciji z dne 15. februarja 2007 (P6_TA(2007)0049) je Parlament navedel, da "zakonodaja Skupnosti ne bi smela dovoliti vinifikacije uvoženega mošta in njegovega mešanja z moštom, pridelanim v Skupnosti" (§ 61).
Predlog spremembe 280 PRILOGA VI, TOČKA C
Ob upoštevanju katere koli drugačne odločitve, ki jo sprejme Svet v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav na geografskem ozemlju Skupnosti prepovesta.	Rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav se na geografskem ozemlju Skupnosti prepovesta.
Obrazložitev
Treba je okrepiti prepoved za vinifikacijo mošta iz tretjih držav in rezanje vina iz tretjih držav z vinom Skupnosti.
Predlog spremembe 281 PRILOGA VI, TOČKA D
D. Stranski proizvodi	črtano
1. Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki je v vsakem primeru večja od nič, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.
2. Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne smejo proizvajati niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi.
3. Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene, kakor je destilacija ali proizvodnja piquette, sta prepovedana. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne šteje za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti.
4. Piquette se lahko, kadar njegovo proizvodnjo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v vinarjevi družini.
5. Vse fizične in pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, jih morajo umakniti pod nadzorom in pogoji, ki jih je treba določiti po postopku iz člena 104(1).
Predlog spremembe 282 PRILOGA VII, TOČKA A
(a) za vinsko leto 2008/2009 (proračunsko leto 2009): 430 milijonov EUR,	(a) za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2009): 510.000.000 EUR,
Predlog spremembe 283 PRILOGA VII, TOČKA B
(b) za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2010): 287 milijonov EUR,	(b) za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2010): 337.000.000 EUR,
Predlog spremembe 284 PRILOGA VII, TOČKA C)
(c) za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2011): 184 milijonov EUR,	(c) za vinsko leto 2011/2012 (proračunsko leto 2011): 223 milijonov EUR,
Predlog spremembe 285 PRILOGA VII, TOČKA D)
(d) za vinsko leto 2011/2012 (proračunsko leto 2012): 110 milijonov EUR,	črtano
Predlog spremembe 286 PRILOGA VII, TOČKA E)
(e) za vinsko leto 2012/2013 (proračunsko leto 2013): 59 milijonov EUR.	črtano
Predlog spremembe 287 PRILOGA VIII
	Ta priloga je črtana.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Evropska unija zaseda vodilno mesto na mednarodnem trgu za vino. Ima 40 % svetovnih vinogradniških površin in predstavlja 65 % vse proizvodnje, za katero skrbi več kot milijon in pol posestev. Prav tako je s 57 % svetovne porabe največji potrošnik vina na mednarodni ravni in s 65 % vsega izvoza tudi največji izvoznik.

V skladu s študijo Srednjeročne perspektive v vinskem sektorju, ki jo je Komisija objavila junija 2007, se skupna površina vinogradov v EU-15 neprestano manjša in je s 4,5 milijona hektarjev leta 1976 padla na 3,2 milijona hektarjev leta 2004, po pristopu Romunije in Bolgarije pa se je dvignila na 3,65 hektarjev.

Prav tako je iz leta v leto precej nihala proizvodnja vina. Od konca devetdesetih let dalje je proizvodnja na splošno upadala, vendar je začela ponovno naraščati in se je v vinskem letu 2004/2005 ustalila nad povprečjem, slabe vremenske razmere pa so zelo vplivale na vinsko leto 2005/2006, ko je bila proizvodnja v EU-27 predvidoma za 4 % nižja od povprečne proizvodnje v obdobju 1999–2003, kaže pa, da bo zadnje vinsko leto 2006/2007 eno od najmanj produktivnih v zadnjem desetletju.

Največji del proizvodnje vina v Evropi je namenjen neposredni prehrani ljudi. Čeprav drži, da se je ta poraba v velikih državah članicah proizvajalkah zmanjšala, je prav tako res, da smo bili istočasno priča rasti povpraševanja v drugih državah članicah. Analiza podatkov o porabi v EU-15 je pokazala, da se je med 1984 in 2004 povpraševanje v teh državah v 20 letih skupaj zmanjšalo za 15 milijonov hektolitrov, kar je 750.000 hektolitrov letno, t.j. 0,65-odstotno znižanje letno. Vendar je treba poudariti, da manjše povpraševanje zadeva predvsem tako imenovana namizna vina, medtem ko je v istem obdobju povpraševanje po kakovostnih vinih naraslo.

V mednarodni trgovini je izvoz vina Skupnosti v obdobju 1999–2006 narasel z 10,8 milijona hektolitrov na 17,8 milijona hektolitrov leta 2006, kar predstavlja 65-odstotno rast.

V istem obdobju pa se je še bolj povečal uvoz: iz 5,2 milijona hektolitrov leta 1999 je narasel na 11,7 milijona hektolitrov leta 2006, kar predstavlja 125-odstotno povečanje. Vendar kaže, da se je po letu 2004 naraščanje umirilo, kar dokazuje tudi dejstvo, da se je v primerjavi z letom 2005 uvoz v EU-27 leta 2006 povečal za manj kot 0,3 milijona hektolitrov.

Splošno mnenje poročevalca

Poročevalec se strinja z analizo Evropske komisije, ki se ukvarja z obstoječo skupno ureditvijo trga za vino in potrebo po reformi sektorja, s katero bi ponovno oživili dinamičnost in konkurenčnost vin Skupnosti, evropskim proizvajalcem pa povrnili stare trge in jim omogočili pridobitev novih. Res je, da so danes evropski proizvajalci pod pritiskom neusmiljene konkurence novih proizvajalcev, ki ni zgolj posledica manjše domače porabe, temveč predvsem previsokih proizvodnih stroškov, pretogih in prezapletenih predpisov, ki pogosto omejujejo možnosti, da bi se proizvodnja prilagodila spremembam v povpraševanju, ter preveč obotavljive (ali premalo agresivne) promocijske in tržne politike.

Čeprav je poročevalec načelno naklonjen načrtu reforme, ki ga je predlagala Evropska komisija, meni, da bi bilo vanj smiselno uvesti nekaj sprememb, s katerimi bo skladnost nove ureditve bolj sistematična, kakovost evropskih vin pa bo dobila večjo veljavo. Da bi Evropska unija lahko utrdila vodilni položaj v vinskem sektorju, je treba v reformi skupne ureditve trga za vino poudariti izboljšanje kakovosti, torej spodbujati, ščititi in krepiti ozemeljske označbe, označbe porekla in geografske označbe vina, ki na svetovnem trgu predstavljajo evropsko kakovost.

Nacionalni podporni programi

Podporni programi so lahko koristen instrument za ovrednotenje in poudarjanje raznolikosti v evropskem vinogradništvu. Prav zato se zdi smiselno državam članicam zagotoviti prilagodljivejšo uporabo finančnih sredstev Skupnosti, da bi lahko bolje izpolnjevale posebne zahteve v nacionalnih sektorjih.

Poročevalec meni, da je treba zagotoviti potrebno subsidiarnost in zato razviti več ukrepov, ki se bodo lahko izvajali v podpornih programih, ter predvideti dejavnosti, ki bodo krepile celoten sektor, omogočile razvoj in uporabo novih proizvodnih tehnologij, učinkoviteje upravljale tržno ponudbo ter nadzorovale obseg in kakovost proizvodnje.

Da bi se izboljšala dinamika in konkurenčnost evropskega vina na stalno rastočem svetovnem trgu, je treba tudi okrepiti instrumente za bolj dejavno promocijo in boljše poznavanje trgov z ukrepi, namenjenimi izboljšanju položaja evropskih vin na trgu in s tem ponovne osvojitve tistega dela domačega trga, ki so ga zasedla vina iz novih držav proizvajalk, ter vstopu na novo nastajajoče trge, na primer kitajskega. Podpora poznavanju trgov in promociji evropskih vin je nujna, saj je v nasprotju s konkurenco iz tretjih držav, ki je z vlaganji okrepila sposobnosti svojih podjetij za vstop na trge, skupna ureditev trga za vino promociji namenila omejena sredstva (do danes nekaj več kot 16 milijonov EUR) ter ne predvideva sredstev za področje poznavanja trgov in svetovanja izvajalcem.

Prenos sredstev na razvoj podeželja

Poročevalec pozna zahteve in pomisleke svojih kolegov, zato je po njegovem mnenju bistveno, da se ves sedanji proračun za skupno ureditev trga za vino še naprej v celoti dodeljuje vinskemu sektorju, saj bi prenos sredstev na drugi steber SKP, kljub velikim koristim, ki bi jih načelno lahko prinesel regijam, ki se ukvarjajo s tovrstno proizvodnjo, precejšnja finančna sredstva preusmeril v cilje, ki niso v podporo vinogradništvu.

Enološki postopki

Poročevalec pozdravlja predlog Evropske komisije o prepovedi dodajanja sladkorja in se strinja, da morajo predpisi o enoloških postopkih postati prožnejši, saj njihova togost prepogosto ovira konkurenčnost. Da bi istočasno poenostavili postopke za priznavanje novih enoloških postopkov in zagotovili upoštevanje nacionalnih zahtev, poročevalec predlaga alternativo rešitvi Komisije, in sicer da se sestavi pozitivni seznam dovoljenih enoloških postopkov na ozemlju Skupnosti in ustanovi regulativni odbor v skladu s Sklepom 1999/468/ES, pristojen za dovoljenja za nove postopke.

Označbe porekla in kakovost vina

Sistem označb porekla je najvišji izraz vinske tradicije v Evropi in zagotovo vzor, h kateremu se usmerjajo tudi vzorci proizvodnje v tretjih državah, ki so sloneli zgolj na blagovnih znamkah, zdaj pa so začeli poudarjati vrednost svojih območij in uporabljati instrument geografske označbe.

Prav zato, ker predstavljajo najboljše v evropskem kakovostnem vinogradništvu, zahtevajo označbe porekla in geografske označbe posebno pozornost in zaščito.

Čeprav se strinjamo s Komisijo, da je sistem vinskih geografskih označb treba približati blagovnim znamkam za kmetijske proizvode in živila, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 510/2006, se zaradi te prilagoditve stopnja njihove zaščite ne sme znižati.

Prvič, podobno kot je predvideno za označbe kmetijskih proizvodov in živil, se iz opredelitve „označbe porekla“ in „geografske označbe“ ne sme izvzeti temeljne in značilne povezanosti z ozemljem, na katerem se vino proizvaja. Poleg izvora grozdja je v teh opredelitvah nujno navesti vse proizvodne faze, s čimer se poudari, da se mora celotni postopek proizvodnje (z nekaj izjemami) izvajati znotraj območja, omejenega z ustreznimi predpisi. Samo s tem načelom bo mogoče zagotoviti nadzor kakovosti vina in ohranjanje njegovih lastnosti, ki so povezane predvsem z ozemeljskim izvorom.

Drugič, prehod s sistema nacionalnega priznanja na priznanje Skupnosti nikakor ne sme spodbijati označb, ki jih države članice že priznavajo. Te se na ravni Skupnosti samodejno priznavajo in ščitijo.

Poleg tega je tudi v tem primeru, kot pri enoloških postopkih, treba izvedbena pravila sprejeti v skladu s postopki regulativnega odbora, da se sistemu zagotovi potrebna prilagodljivost, istočasno pa se spoštujejo lokalne posebnosti.

Slednjič, da se zagotovi kakovost vina, namenjenega za trg, ter se zaščiti okolje v skladu s členom 174 Pogodbe, je treba ponovno uvesti obstoječo prepoved čezmernega stiskanja grozdja in instrumente, s katerimi bo spoštovanje prepovedi zagotovljeno. Z določitvijo najmanjše količine alkohola, ki ga morajo vsebovati vsi stranski proizvodi proizvodnje vina, bo zagotovljeno, da bo zgolj najboljše vino namenjeno za trg. Stranski proizvod, torej ostanek v postopku proizvodnje vina, je odpadek, ki zelo onesnažuje, tako da ga v nekaterih državah članicah obravnavajo kot poseben odpadek, ki ga je treba odstraniti v posebni obliki. Ker ni ustreznih zakonodajnih določb o odstranjevanju stranskih proizvodov, to pomeni več tveganj: ni nadzora nad upoštevanjem prepovedi, zato ni mogoče zagotoviti kakovosti vina, namenjenega za trg, preprečiti onesnaževanja tal, kar je očitna kršitev člena 174 Pogodbe o ES, in dodatnih proizvodnih stroškov zaradi odstranjevanja odpadkov, za katerega so odgovorni proizvajalci, kar negativno vpliva na zmožnost, da se sami spopadejo s svetovnim trgom.

Da bi se tem tveganjem izognili, je treba predvideti mehanizem za zbiranje in odstranjevanje stranskih proizvodov, ki bo z nadzorom nad upoštevanjem prepovedi zagotavljal kakovost vina, za vinogradnike ne bo pomenil dodatnih stroškov, ne bo preveč vplival na proračun Skupnosti za skupno ureditev trga za vino, bo zagotavljal varovanje okolja v skladu z zakonodajo Skupnosti in sekundarno zakonodajo ter bo omogočal izkoriščanje stranskih proizvodov proizvodnje vina za, med drugim, proizvodnjo alternativnih obnovljivih virov energije.

Označevanje:

Poročevalec se ne strinja s predlogom Komisije, ki za vsa vina dovoljuje neobvezno navedbo sorte vinske trte in letnika na nalepki. Medtem ko bi bile prednosti za manj kakovostna vina najbrž zelo majhne, bi ta možnost zelo škodila tako proizvajalcem kakovostnih vin kot potrošnikom. Na eni strani bi namreč navedba letnika in sorte vinske trte vodila k znižanju tržne vrednosti vin z geografsko označbo, zlasti sort, katerih sloves je tesno povezan s specifičnim geografskim območjem; na drugi strani bi ista navedba lahko bila vir zamenjav ali bi celo zavajala potrošnika, saj ne bi bilo mogoče zagotoviti nadzora nad skladnostjo med vsebino steklenice in navedenim na nalepki.

Poleg tega je treba nekatere izraze, zlasti ime označbe porekla, geografske označbe ali tradicionalne oznake, napisati zgolj v jeziku ozemlja, na katerem se vino proizvaja, da ne bi prišlo do neustreznih prevodov in zlorab.

Krčenje in liberalizacija pravic do zasaditve

Uvedba programa krčenja s premijami je lahko ustrezen spremljevalni ukrep k reformi. Da bi učinkovito prispeval k zmanjšanju prekomerne proizvodnje, bi moral tak ukrep predvsem spodbujati k izkrčitvi vinogradov s proizvodnjo, za katero ni trga ali s premajhno prodajo, ter s proizvodnjo slabše kakovosti. Ker bodo proizvajalci, ki se bodo za to odločili, proizvodnjo opustili predvsem v prvih letih izvajanja ukrepa, poročevalec predlaga, naj se veljavnost programa omeji zgolj na tri vinska leta, sredstva, namenjena četrtemu in petemu letu programa, pa se razporedijo na prva tri leta. Tako bo vinogradnikom, ki opuščajo proizvodnjo, zagotovljena primerna premija, ki bo kar najbolj ustrezala njihovim pričakovanjem. Poleg tega bo moral znesek te premije zadostiti dvema osnovnima zahtevama: da se spoštuje načelo enakosti evropskih proizvajalcev in da bo ukrep učinkovit z izogibanjem izkrčitvam vinogradov, ki ne vplivajo veliko na proizvodne presežke. Zato bi bilo treba določiti minimalno raven cen glede na izkrčene površine, na osnovi katerih bi vsaka država članica določila višino premije, namenjene gospodarstvu, na podlagi njegovega preteklega donosa.

Poročevalec meni, da bi bilo treba že v treh letih, ko bi veljal program dokončnega krčenja, zagotoviti večjo dinamičnost na področju pravic do zasaditve, da ne bi kasneje ovirali razvojnih zmogljivosti bolj konkurenčnih proizvajalcev. To dinamičnost je mogoče doseči z boljšim pretokom pravic do zasaditve na ravni Skupnosti in z učinkovito uporabo pravic iz nacionalnih in regionalnih rezerv v državah, v katerih te obstajajo. Ali je nekatere vinogradniške površine primerno liberalizirati ali ne, bo vsaj v nekaterih primerih proizvodnje mogoče preveriti šele ob koncu programa krčenja, na podlagi ocene vplivov krčenja, izboljšanja pretoka pravic do zasaditve in izvajanja nacionalnih podpornih programov.

Na podlagi rezultatov te analize bo Komisija, če bo potrebno, lahko predložila predlog za morebitno liberalizacijo površin, ki niso področja pridelave vin z označbo porekla ali geografsko označbo.

V teh regijah bi imela liberalizacija namreč usodne posledice, saj bi uničila evropsko vinsko dediščino: večjim naložbam proizvajalcev kakovostnih vin bi se znižala gospodarska vrednost, možnost nadzorovanja kakovosti vina bi bila izgubljena, posledično bi bil okrnjen ugled geografske označbe in vrednost proizvoda bi se znižala.

22-11-2007

MANJŠINSKO MNENJE

ki ga v skladu s členom 48(3) poslovnika dajejo

Diamanto Manolakou, Vicenzo Aita, in Ilda Figueiredo skupine GUE/NGL

Nasprotujemo izkrčitvi na stotine tisočev hektarov vinske trte za zadovoljitev pogojev, ki jih postavlja STO, in interesov velikih podjetij, ki želijo sektor skoncentrirati in povečati uvoz.

Zavrnitev ukinitve postopka sladkanja, ki ga je predlagala Komisija kot pozitiven ukrep, dopustitev povečanja vse do 4,5 % vol, in uporaba izraza "vino" za pijače, ki niso pridelane iz grozdja, zmanjšujejo zlasti kakovost in posebne značilnosti vina.

Menimo, da bodo spremembe škodovale okolju in biotski raznovrstnosti, potrošnikom kakovostnih proizvodov ter malim in srednjim proizvajalcem, zlasti v manj razvitih in gorskih regijah, ker se bo velikim težavam, povezanih s stroški in promocijo posebnih kakovostnih značilnosti njihovih vinarskih proizvodov, dodala še konkurenca nizkokakovostnih proizvodov.

Menimo, da so v vinskem sektorju realne možnosti za rast, če se sprejmejo ukrepi za ohranjanje in izboljšanje kakovostnih lastnosti vina, okrepi njegova promocija, ohrani biotska raznovrstnost in podprejo mali in srednji proizvajalci, ki predstavljajo temelj evropske proizvodnje kakovostnih vin.

POSTOPEK

Naslov	Skupna ureditev trga za vino
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0372 - C6-0254/2007 - 2007/0138(CNS)
Datum posvetovanja z EP	27.7.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 3.9.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 3.9.2007		ENVI 3.9.2007		IMCO 3.9.2007
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	BUDG 17.7.2007		ENVI 17.7.2007		IMCO 12.9.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Giuseppe Castiglione 5.6.2007
Obravnava v odboru	17.7.2007		12.9.2007		9.10.2007		21.11.2007
Datum sprejetja	21.11.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 7 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Vincenzo Aita, Peter Baco, Sergio Berlato, Bernadette Bourzai, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Vincenzo Lavarra, Stéphane Le Foll, Diamanto Manolakou, Véronique Mathieu, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, Radu Podgorean, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Petya Stavreva, Dimitar Stoyanov, Csaba Sándor Tabajdi, Donato Tommaso Veraldi, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Katerina Batzeli, Gábor Harangozó, Wiesław Stefan Kuc, Vladimír Železný
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Caspary, Anja Weisgerber
Datum predložitve	27.11.2007