Postopek : 2007/2076(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0516/2007

Predložena besedila :

A6-0516/2007

Razprave :

PV 16/01/2008 - 15
CRE 16/01/2008 - 15

Glasovanja :

PV 17/01/2008 - 6.3
CRE 17/01/2008 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0016

POROČILO     
PDF 185kWORD 143k
20.12.2007
PE 394.090v03-00 A6-0516/2007

o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem

(2007/2076(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Lydie Polfer

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem

(2007/2076(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prejšnjih resolucij o južnem Kavkazu, zlasti priporočila Svetu z dne 26. februarja 2004 o politiki EU za južni Kavkaz(1),

   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 11. aprila 2007 z naslovom Sinergija Črnega morja – nova pobuda za regionalno sodelovanje (KOM(2007)0160),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (ESP) z dne 4. decembra 2006 (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju akcijskih načrtov ESP, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo,

–   ob upoštevanju evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, ki je tesno povezan z izvajanjem skupaj sprejetih akcijskih načrtov in nadomešča tehnično pomoč, ki sta jo do zdaj zagotavljala TACIS in MEDA,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Energetska politika za Evropo (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju konference Komisije o evropski sosedski politiki, ki je potekala 3. septembra 2007,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(2),

–   ob upoštevanju priporočila 1771 in resolucije 1525 o paktu stabilnosti za južni Kavkaz parlamentarne skupščine Sveta Evrope,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike(3),

   ob upoštevanju svoje resolucije z dne ... o pristopu k regionalni politiki Črnega morja(4),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2006 ter 21. in 22. junija 2007 ter poročila o napredku nemškega predsedstva z naslovom Krepitev evropske sosedske politike z dne 15. junija 2007,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o varnosti in razvoju z dne 19. in 20. novembra 2007 ter zaveze EU, da bo izvajala resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti,

–   ob upoštevanju sporazumov o partnerstvu in sodelovanju, sprejetih z Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil devete seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Armenija 30. januarja 2007,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil osme seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Azerbajdžan 12. septembra 2007,

–   ob upoštevanju končne izjave in priporočil devete seje odbora za parlamentarno sodelovanje EU-Gruzija 26. junija 2007,

–   ob upoštevanju nedavnih parlamentarnih volitev v Armeniji in Azerbajdžanu ter poročil opazovalnih misij OVSE/ODIHR,

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1787 z dne 15. oktobra 2007 o gruzijsko-abhazijskem konfliktu in podaljšanju mandata opazovalne misije ZN v Gruziji,

–   ob upoštevanju izjav Sveta št. 14818/07 o trenutnem položaju v Gruziji in št. 14809/07 o obsodbi Ejnulyja Fatulajeva,

–   ob upoštevanju pobude iz Bakuja in memoranduma o soglasju med EU in Azerbajdžanom o strateškem partnerstvu na področju energije, podpisanega 7. novembra 2006,

–   ob upoštevanju zaveze EU, da bo spodbujala uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja, ki so jih določili Združeni narodi, ter Evropskega soglasja o razvoju,

–   ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom Varna Evropa v boljšem svetu, ki jo je Evropski svet odobril 12. decembra 2003,

–   ob upoštevanju poročil parlamentarne skupščine Sveta Evrope o spremljanju napredka,

–   ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0516/2007),

A. ker je na seji Sveta za splošne zadeve, ki je potekala februarja 2001, EU izrazila pripravljenost, da prevzame bolj dejavno politično vlogo v južnem Kavkazu ter da poišče načine, kako podpreti prizadevanja za preprečevanje in reševanje konfliktov v regiji ter sodelovati pri sanaciji in obnovi, ko se konflikti končajo,

B.  ker bo odprtje železniške proge Baku-Tbilisi-Kars odprlo prostor med južnim Kavkazom, Turčijo in zahodno Evropo,

C. ker je širitev ESP na Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo pomemben korak naprej za prisotnost EU v tej regiji, saj ustvarja pomembne pogoje za proaktivno sodelovanje EU v južnem Kavkazu, državam v regiji pa omogoča tesnejše sodelovanje z EU; ker je potrebnih več ukrepov, ki bi Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo spodbudili k hitrejšim reformam,

D. ker ESP temelji na skupnih vrednotah in uspešni izvedbi političnih, gospodarskih in institucionalnih reform, katerih cilj je ustvariti prijazno soseščino z močnimi demokracijami, ki temeljijo na funkcionalnih tržnih gospodarstvih in pravni državi,

E.  ker je treba ESP razviti, da bi dosegli boljšo in učinkovitejšo politiko EU, ki zadeva to regijo, ter da bo EU začela opravljati vlogo varnostnega akterja in akterja stabilnosti, ki bi jo lahko imela, medtem ko mora EU razviti jasno podobo in močnejšo prisotnost v regiji,

F.  ker vključitev držav južnega Kavkaza v ESP pomeni večje odgovornosti in zaveze tudi s strani teh držav; ker so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje temeljni elementi ESP,

G. ker je mirna rešitev konflikta v Gorskem Karabahu med Armenijo in Azerbajdžanom ter gruzijskih notranjih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji bistvena za stabilnost soseščine EU ter za gospodarski in družbeni razvoj južnega Kavkaza,

H. ker mora biti vprašanje nadaljnje internacionalizacije nerešenih postsovjetksih konfliktov eno od ključnih vprašanj pri odnosih med EU in Rusijo, da se učinkoviteje obravnavajo težave skupnih sosedskih držav,

I.   ker pozitivna prisotnost EU v tej regiji ni vezana le na njen geografski pomen, saj je prehodno območje za pretok energije iz centralne Azije v Evropo, temveč temelji tudi na skupnem interesu, ki si ga delijo vsi vpleteni, namreč interes za razvoj regije, kar bi pripomoglo k večji demokratičnosti, blaginji in boljšem upoštevanju načela pravne države ter tako oblikovalo dober okvir za regionalni in medregionalni razvoj ter sodelovanje v južnem Kavkazu,

J.   ker regija postaja prizorišče tekmovanja med strateškimi interesi nekaterih velikih geopolitičnih akterjev; ker je zaradi posameznih akcijskih načrtov o partnerstvu, ki so jih vse tri države sklenile z Natom, zveza nov akter v regiji, pri čemer lahko možnost članstva v Natu ponovno sproži spore v Abhaziji in Južni Osetiji,

K. ker lahko dialog in usklajevanje med EU, Rusijo in Združenimi državami pomagata pri spodbujanju demokracije, izboljšanju varnosti oskrbe z energijo in krepitvi regionalne varnosti v južnem Kavkazu,

L.  ker sta Gruzija in Armenija v zadnjih letih doživeli močno gospodarsko rast, Azerbajdžan pa sodi med najhitreje rastoča gospodarstva na svetu, saj je BNP v letu 2006 narasel za 34,5 %, v glavnem zaradi plinskih in naftnih zalog; ker družbe v teh treh državah, ne glede na te stopnje rasti, zaznamuje še vedno zelo visoka stopnja revščine in brezposelnosti, omejen dostop do osnovnih storitev socialnega varstva, nizek dohodek in neenaka razdelitev dohodka,

M. ker v južnem Kavkazu poteka destabilizacijska oboroževalna tekma, za katero je značilno izjemno hitro povečevanje oborožitve,

Armenija, Azerbajdžan in Gruzija v okviru ESP

1.  pozdravlja vključitev Armenije, Azerbajdžana in Gruzije v ESP in podporo, ki so jo dvostranskim akcijskim načrtom ESP 14. novembra 2006 izrazili zadevni Sveti za sodelovanje, ter izraža svojo podporo prizadevanjem za izvajanje teh načrtov, ki bi morala vključevati vse zainteresirane strani;

2.  poudarja, da pri oblikovanju politike do treh držav južnega Kavkaza ne bi smeli pozabiti na posebnosti teh treh držav; podpira privzeto razlikovanje pri izvajanju politike ESP do zadevnih držav ter poudarja potrebo po krepitvi odnosov EU s temi državami v skladu s prizadevanji posameznih držav pri uresničevanju akcijskih načrtov ESP;

3.  opozarja na geopolitični položaj Armenije, Gruzije in Azerbajdžana v njihovem razmerju do Rusije, Irana in Turčije, in na naraščajočo zanimanje, ki ga za to območje kažejo druge gospodarske sile, kot so Rusija, ZDA in Kitajska; zato meni, da bi bilo treba sodelovanju z južnim Kavkazom nameniti izredno pozornost, med drugim tudi kar zadeva vprašanja, povezana z energijo;

4.  ponovno potrjuje, da so glavni cilji EU v regiji spodbuditi razvoj držav južnega Kavkaza v odprte, mirne, varne in stabilne države, ki lahko prispevajo k dobrim sosedskim odnosom v regiji in regionalni stabilnosti ter so pripravljene na skupne evropske vrednote ter razvoj institucionalnega in pravnega sodelovanja med seboj in z EU; za uresničitev teh ciljev poziva EU, naj razvije regionalno politiko za južni Kavkaz, ki se bo izvajala skupaj z državami v tej regiji, dopolnjevale pa jo bodo posamezne dvostranske politike;

5.  poudarja, da je bil namen ESP, da s postopnim širjenjem območja demokracije, blaginje in varnosti preseže delitev Evrope; poziva EU in države južnega Kavkaza, naj prek programov pobratenja mest, izmenjav in drugih programov pomoči izkoristijo obsežno znanje in izkušnje novih držav članic glede družbenih in gospodarskih reform v evropskem integracijskem procesu, zlasti kar zadeva krepitev obmejnih in carinskih organov ter razvoj medsebojnega regionalnega sodelovanja;

6.  poudarja, da je treba preglede in financiranje ESP uporabljati za spodbujanje razvoja institucij, spoštovanja človekovih pravic, pravne države, demokratizacije in regionalnega sodelovanja; ponovno potrjuje, da so potrebni nadaljnji trdni ukrepi EU za spodbujanje resničnega regionalnega sodelovanja in vključevanja; poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku procesa regionalnega sodelovanja ter v skladu s tem prilagodi svoje politike in instrumente; pričakuje razvoj vedno bolj konstruktivnih odnosov med EU in drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti civilne družbe, v državah partnericah, kar bi dalo dinamičnost in transparentnost procesu ESP;

7.  ugotavlja, da je Azerbajdžan zaradi hitre in močne rasti BNP postal donator pomoči, medtem ko so mednarodni donatorji občutno zmanjševali svoje dejavnosti v državi; predlaga, da se EU osredotoči na prenos znanja in najboljših praks s programi pobratenja mest (Twinning), TAIEX in Sigma (v okviru Evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta);

8.  meni, da je trgovinska politika eden izmed glavnih dejavnikov pri zagotavljanju politične stabilnosti in gospodarskega razvoja, s čimer bi zmanjšali revščino v južnem Kavkazu, ter je ključnega pomena za nadaljnje povezovanje med to regijo in EU; poudarja, da je treba v zvezi s trgovinsko politiko upoštevati socialno razsežnost;

9.  podpira pobudo Komisije za izvedbo raziskave o izvedljivosti sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo in Armenijo; meni, da bo takšen sporazum koristil vsem stranem; medtem poziva Komisijo in Svet k izvajanju ukrepov, ki bodo Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu prinesli največje možne koristi od splošnega sistema preferencialov (GSP), hkrati pa poudarja pomen članstva Azerbajdžana v STO, kar bi dodatno spodbudilo dvostranske trgovinske odnose; spodbuja azerbajdžanske oblasti, da še naprej odpravljajo preostale ovire do pristopa k STO, kot so visoke carine, nepreglednost, neizvajanje trgovinskih zakonov, korupcija in neuveljavljanje pravic intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo, naj še naprej podpira Azerbajdžan v procesu pristopa k STO;

10. ugotavlja, da je Gruzija bila pod velikim pritiskom zaradi gospodarskega embarga Rusije, ki je bil uveden pred enim letom in na podlagi katerega so bili tradicionalni trgi zaprti za gruzijsko blago, kar je ogrozilo preživetje številnih prebivalcev; poudarja, da je hitra sklenitev sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo enako pomembna pri krepitvi odnosov med EU in Gruzijo ter zmanjševanju posledic embarga Rusije v državi;

11. poudarja, da si bodo morale vse tri države še naprej prizadevati za zmanjšanje revščine in upoštevati načelo trajnostnega razvoja; predlaga sprejetje učinkovitih politik za zmanjšanje družbene polarizacije in zagotavljanje dostopa do sistemov socialne varnosti; poziva Komisijo, naj te tri države še naprej podpira pri krepitvi njihovih nacionalnih zmožnosti, da se izboljšajo in izvajajo politike za zmanjševanje revščine;

12. verjame, da ESP zagotavlja odličen okvir za regionalno in subregionalno sodelovanje s ciljem oblikovanja resničnega območja varnosti, demokracije in stabilnosti tako v južnem Kavkazu kot v črnomorski regiji; meni, da pri raznolikemu dvostranskemu pristopu do treh držav južnega Kavkaza ne sme manjkati svetovna večstranska razsežnost, ki prispeva k razvoju regionalnega sodelovanja; zato:

- daje poseben pomen dejavnemu sodelovanju in vključitvi vseh teh držav v proces izvajanja sinergije Črnega morja in sorodnih regionalnih projektov;

- zagovarja poglabljanje rednega političnega dialoga med EU in Armenijo, Azerbajdžanom in Gruzijo;

- pozdravlja dejstvo, da se Gruzija in Armenija usklajujeta z večino deklaracij in stališč EU v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko, in podpira odločitev o vključitvi Azerbajdžana na enak način;

- poziva te tri države, naj ne ovirajo ali ovirajo čezmejnih programov in projektov, ki jih financira EU ter so namenjeni obnovi dialoga, ustvarjanju zaupanja med stranmi in reševanju regionalnih težav;

- poziva k učinkovitejšemu sodelovanju med temi tremi državami v okviru regionalnega okoljskega centra za Kavkaz;

- poziva k boljšemu sodelovanju na področju svobode, varnosti in prava ter zlasti pri upravljanju meja, migraciji in azilu, boju proti organiziranemu kriminalu, trgovini z ljudmi in s prepovedanimi drogami, nezakonitemu priseljevanju, terorizmu in pranju denarja;

- poziva Komisijo, naj usklajuje in podpira ukrepe držav članic, ki že sodelujejo pri reševanju regionalnih konfliktov;

Demokracija, človekove pravice in načelo pravne države

13. pozdravlja notranje politične in institucionalne reforme, ki jih je sprejela Armenija ob upoštevanju ustavne reforme in v okviru izvajanja akcijskega načrta ESP; spodbuja armenske oblasti, naj nadaljujejo po tej poti in dodatno napredujejo pri krepitvi demokratičnih struktur, pravne države in varstva človekovih pravic; poziva zlasti k nadaljnjemu prizadevanju pri vzpostavljanju neodvisnega pravosodja, spodbujanju reform policije, javne uprave in lokalne vlade v boju proti korupciji in oblikovanju močne civilne družbe;ugotavlja, da mednarodna misija za opazovanje volitev izjavlja, da so bile parlamentarne volitve maja 2007 večinoma v skladu z mednarodnimi obveznostmi; verjame, da bodo armenske oblasti pri obravnavanju preostalih vprašanj tesno sodelovale z OVSE in Svetom Evrope za dodatno izboljšanje doseženih standardov ter popolno zagotovitev svobodnih in poštenih predsedniških volitev, ki bodo 19. februarja 2008; na splošno spodbuja vzpostavitev konstruktivnega dialoga med vlado in opozicijo za okrepitev pluralizma kot osrednjega elementa demokracije; poleg tega poziva armenske oblasti, naj raziščejo pritožbe o nasilju in zlorabah v policijskem priporu in kazenskih zavodih;

14. ponovno izraža svojo veliko zaskrbljenost zaradi vedno manjšega spoštovanja človekovih pravic in svobode medijev v Azerbajdžanu; poziva azerbajdžanske oblasti, naj zagotovijo svobodo medijev, naj iz zapora nemudoma izpustijo vse novinarje, naj prenehajo nadlegovati novinarje, zlasti z zlorabo zakonov o kaznivosti obrekovanja, in razglasijo moratorij na nadaljnjo uporabo zakonov o kaznivosti obrekovanja v znak svoje zavezanosti svobodi izražanja; pričakuje, da bodo azerbajdžanske oblasti zagotovile spoštovanje svobode zbiranja in ne bodo omejevale dejavnosti političnih strank v zvezi z volitvami naslednje leto ter bodo zagotovile popolno izpolnjevanje standardov OVSE; azerbajdžanske oblasti poziva tudi, naj preprečijo policijsko nasilje in raziščejo vse pritožbe o zlorabah v priporu; ponovno poudarja pripravljenost EU, da pomaga Azerbajdžanu pri izvajanju reform, povezanih s spoštovanjem človekovih pravic in demokracije;

15. ugotavlja, da se je gruzijska vlada po revoluciji vrtnic lotila obsežnih reform; spodbuja k nadaljnjemu napredku na področju pluralističnega upravljanja in dialoga med vlado in opozicijo, pri spoštovanju načela pravne države in pri upoštevanju obvez glede človekovih pravic, zlasti zadevajoč neodvisnost pravosodja, nepopuščanje policijskemu nasilju, reforme kazenskega prava in izboljšanje pogojev v priporu; poziva gruzijske oblasti, naj spoštujejo lastninske pravice ter svobodo zbiranja, svobodo izražanja in svobodo medijev; pričakuje, da bo Gruzija izpolnila cilje akcijskega načrta ESP in priporočila Sveta Evrope glede dolgoročne trajnosti demokratičnega vodenja, zlasti glede spoštovanja pluralizma in opozicije, vgrajenih mehanizmov nadzora in ravnovesja moči ter institucionalne reforme, vključno z revidiranim zakonikom o volitvah, pred zakonodajnimi in predsedniškimi volitvami leta 2008;

16. ponovno poudarja stalno podporo prizadevanju Gruzije pri uvedbi političnih in gospodarskih reform in krepitvi njenih demokratičnih institucij, vključno z reformo zakonika o volitvah, ter s tem oblikovanju mirne in uspešne Gruzije, ki lahko prispeva k stabilnosti v regiji in drugje v Evropi;  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov v Gruziji, ki so prerasli v nasilne policijske ukrepe na miroljubnih demonstracijah, zaprtje neodvisnih medijskih hiš in razglasitev izrednega stanja; pozdravlja odločitev gruzijskih oblasti glede predčasnih predsedniških volitev in morebitnega referenduma o časovni določitvi parlamentarnih volitev; poleg tega ugotavlja, da so gruzijske oblasti poslale uradna vabila Evropskemu parlamentu, OVSE in Svetu Evrope za spremljanje volitev in predvolilne kampanje; poziva politične sile v Gruziji, naj si prizadevajo za kulturo demokratične politike, v kateri se politični nasprotniki spoštujejo in ima konstruktivni dialog za cilj podporo in krepitev krhkih gruzijskih demokratičnih institucij; za zagotovitev svobodnih in poštenih volitev in referenduma nadalje poziva gruzijsko vlado, naj:

           –         spoštuje pravno državo in svobodo medijev;

           –         sodeluje v pomembnem dialogu z opozicijo in javnostjo;

           –         zagotavlja svobodo izražanja vsem kandidatom;

–         izvede temeljito, nepristransko in neodvisno preiskavo resnih kršitev človekovih pravic in svobode medijev ter zagotovi pošteno sojenje;

17. pozdravlja predloge sprememb volilnega zakonika ter poziva oblasti in opozicijo, naj nadaljujejo pogajanja o njegovi reformi;

18. poudarja, da je jasna zaveza k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani Armenije, Azerbajdžana in Gruzije nujna za opredelitev njihovih prihodnjih odnosov z EU; od teh držav pričakuje izpolnitev ciljev akcijskih načrtov ESP in priporočil Sveta Evrope v zvezi s tem; poziva Komisijo, da se na pogajanjih z vsemi tremi državami dogovori o vzpostavitvi pododborov za človekove pravice;

19. pričakuje, da bodo armenske, azerbajdžanske in gruzijske oblasti zagotovile svobodo izražanja, svobodo zbiranja in svobodo medijev pred predsedniškimi volitvami leta 2008; poudarja, da je zmožnost držav, da omogočijo pošten in uravnotežen dostop do javnih in zasebnih medijev ter izvedejo volitve v skladu z mednarodnimi standardi, ključnega pomena za nadaljnje poglabljanje odnosov teh držav z EU;

20. pozdravlja odločitev o imenovanju Poljske kot posrednice v imenu EU med gruzijsko vlado in opozicijskimi mediji med pripravami na volitve, ki bodo januarja 2008; meni, da je zelo pomembno sodelovanje novih držav članic, ki so v regiji kulturno in zgodovinsko tesno povezane;

21. poudarja pomen podpiranja in krepitve civilne družbe in okrepljenih stikov med ljudmi pri spodbujanju razvoja demokracije in pravne države; spodbuja Komisijo, naj priložnosti, ki jih ponuja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, v polni meri uporabi za, med drugim, nadzor nad izvajanjem ESP; poudarja, da mora biti v procesu ESP, zlasti pri spremljanju njegovega izvajanja, civilni družbi omogočeno sodelovanje in posvetovanje; poziva Komisijo, naj z vzpostavitvijo dejanskih mehanizmov za posvetovanje s civilno družbo postavi zgled; poudarja, da je pomembno zagotoviti pravično razdelitev sredstev brez političnega vmešavanja države;poziva Komisijo, naj razvije smernice za lokalne in regionalne organe o njihovi posebni vlogi pri izvajanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike;

22. poudarja pomen sodelovanja na področju svobode gibanja prek meja EU in njenih sosed; poziva Komisijo in Svet, da čim prej vzpostavita delovanje pododbora za pravico, svobodo in varnost EU–Gruzija ter storita vse potrebno za začetek pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu in poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Gruzijo, ter za podpis sporazuma o partnerstvu za mobilnost z EU, obenem pa poudarja negativni učinek, ki ga ima odlaganje sprejetja teh sporazumov na notranje konflikte v Gruziji in opozarja na težave, ki jih je povzročila odločitev ruskih oblasti o odobritvi izdaje ruskih potnih listov osebam, ki živijo v Abhaziji in Južni Osetiji; podpira začetek pogajanj o sporazumih z Armenijo in Azerbajdžanom; spodbuja države članice, da okrepijo sodelovanje ter tako izboljšajo učinkovitost konzularnih služb v državah v južnem Kavkazu in pospešijo ustanavljanje skupnih središč za sprejem vlog za izdajo vizumov; podpira raziskavo dodatnih spodbud v okviru razvoja globalnega pristopa do migracij v vzhodni in jugovzhodni Evropi;

23. poziva Komisijo, naj poleg tega finančno podpre navzočnost evropskih nevladnih organizacij v Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji, da se bodo razširili njihovo znanje in izkušnje pri oblikovanju organizirane civilne družbe;

24. poudarja, da je omogočanje gibanja oseb povezano z varnimi mejami, ter pozdravlja pobudo Komisije za spodbujanje regionalnega sodelovanja v južnem Kavkazu na področju integriranega upravljanja meja; poudarja, da je treba učinkovito olajšati vizumske obveznosti za obmejni promet; ugotavlja, da je pripravljenost na obeh straneh osnovni pogoj za sodelovanje ob celotni dolžini meje med Gruzijo in Rusijo; podarja pomen, ki ga ima preglednost proračuna in prihodkov pri zagotavljanju, da je javna poraba pregledna tudi za navadne državljane;

25. poziva vse tri države, naj si bolj prizadevajo v boju proti korupciji in pri vzpostavitvi ugodnega naložbenega in poslovnega ozračja; poudarja pomen preglednosti proračuna, katere cilj je zagotoviti odgovornost vlade za javno porabo; poudarja, da je razvoj lastninskih pravic osnova za rast majhnih in srednjih podjetij ter za trajnostni gospodarski razvoj; spodbuja pospeševanje reform tržnega gospodarstva, katerih cilj je povečati konkurenčnost in utrditi zasebni sektor; podpira usklajevanje in nadaljnjo krepitev ukrepov liberalizacije v skladu z načeli STO; poudarja, da je pomembno, da gospodarske reforme spremljajo ustrezni socialni ukrepi;

26. poziva oblasti vseh treh držav, naj zagotovijo, da se ukrepi za boju proti korupciji ne zlorabljajo v politične namene in da se preiskave, kazenski pregoni in sodni procesi izvajajo pošteno in pregledno;

27. ugotavlja, da so ozemeljski konflikti in negotovost, ki jo povzročajo, povečali izdatke za vojsko v državah regije ter s tem negativno vplivali na njihov gospodarski in družbeni razvoj; zato poziva države v regiji, naj ustavijo povečevanje izdatkov za vojsko;

Miroljubno reševanje konfliktov

28. meni, da je miroljubno reševanje nerešenih postsovjetksih konfliktov bistveno za politično stabilnost in gospodarski razvoj v južnem Kavkazu ter tudi v razširjenem regionalnem smislu; poudarja, da ima EU pomembno vlogo pri prispevanju h kulturi dialoga in razumevanju v regiji ter pri zagotavljanju izvajanja omenjene resolucije Varnostnega sveta ZN 1325 o ženskah, miru in varnosti; zagovarja uporabo čezmejnih programov in dialoga med civilnimi družbami kot orodij za preoblikovanje konfliktov ter krepitev zaupanja čez ločnice; zlasti pozdravlja prizadevanja Komisije pri pomoči in širjenju informacij v Abhaziji in južni Osetiji; podpira pobudo posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz, da bi odprli informacijske pisarne v obeh pokrajinah; poziva Komisijo in posebnega predstavnika EU, naj razširita enako pomoč in širjenje informacij na Gorski Karabah;

29. zavrača poskuse zunanjepolitičnih sil, da bi ustvarile ekskluzivna območja vpliva; poziva k konstruktivnemu udejstvovanju Rusije z vsemi državami v skupni soseski in jo poziva, naj ne nasprotuje kakršnemu koli sodelovanju EU pri upravljanju sporov in mirovnih operacijah v južnem Kavkazu;

30. ugotavlja, da nasprotje med načeloma samoodločbe in ozemeljske celovitosti prispeva k nadaljevanju konfliktov v južnem Kavkazu; meni, da se lahko ta težava odpravi le s pogajanji na podlagi načel iz Ustanovne listine ZN in Helsinške sklepne listine ter v okviru regionalnega povezovanja; ugotavlja, da ta proces ni mogoč brez podpore mednarodne skupnosti, in poziva EU, naj zato sprejme temu namenjene ukrepe; poleg tega meni, da sta izboljšanje odnosov med etničnimi skupinami na podlagi evropskih standardov in okrepitev pravic manjšin tako, da se okrepi družbena povezanost držav v južnem Kavkazu, bistvena za izpogajanje rešitve konfliktov v regiji;

31. ponovno daje brezpogojno podporo ozemeljski celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja Gruzije ter podpira trajna prizadevanja gruzijskih oblasti pri reševanju svojih notranjih konfliktov v Abhaziji in Južni Osetiji; vendar obžaluje, da strani v sporu še naprej uporabljajo agresivno retoriko, ter podpira poziv generalnega sekretarja Združenih narodov, naj strani podvojijo svoja prizadevanja za izogibanje dejanjem, ki bi lahko pripeljala do obnovitve spopadov v Abhaziji; spodbuja strani, naj v celoti izkoristijo dialog in pogajanje, da dosežejo končno rešitev konflikta v Južni Osetiji; poziva dejanske oblasti, naj zagotovijo varne pogoje za vračanje notranje razseljenih oseb in spoštujejo neodtujljivost lastninskih pravic v konfliktnih območjih v skladu z nedavno resolucijo Varnostnega sveta ZN; poudarja, da bodo ustrezne rešitve vprašanj glede temeljnih človekovih pravic, kot so vračanje notranje razseljenih oseb in njihove lastnine ter ustrezne preiskave vojnih zločinov in primerov pogrešanih oseb na vseh straneh, igrale ključno vlogo pri doseganju kakršne koli trajne pomiritve; poziva vse vpletene strani, naj se vrnejo za pogajalsko mizo; pozdravlja prvo srečanje na visoki ravni med predstavniki Gruzije in Abhazije, ki je nedavno potekalo po dolgem premoru;

32. meni, da odlašanje pri reševanju konflikta v Gorskem Karabahu ne bo koristilo nobeni od zadevnih držav, ampak bo ogrozilo regionalno stabilnost ter regionalni politični in oviralo gospodarski napredek; ponovno izraža svoje spoštovanje in podporo ozemeljski celovitosti in mednarodno priznanim mejam Azerbajdžana in Armenije; poziva Armenijo in Azerbajdžan, naj uporabita vsako priložnost za miroljubno reševanje konflikta v Gorskem Karabahu; ponovno izraža svojo močno podporo skupini iz Minska, vendar obžaluje, da ni bil dosežen bistven napredek pri pogajanjih; poziva zainteresirane strani, naj izvajajo zadevne resolucije Varnostnega sveta OZN in naj zlasti dovolijo varno in dostojanstveno vračanje notranje razseljenih oseb v njihove domove; svari pred militantno in provokativno retoriko, ki lahko spodkoplje pogajalski proces;

33. obžaluje, da prizadevanje za zbližanje treh držav v regiji ovirajo trajni nerešeni konflikti zaradi ozemeljskih zahtev in separatizma; poudarja, da se konfliktna območja pogosto uporabljajo kot zatočišče za organizirani kriminal, pranje denarja, trgovino z drogami in tihotapljenje orožja;

34. opominja zadevne oblasti, da beguncev in notranje razseljenih oseb ne bi smeli uporabljati kot orodij v konfliktu; poziva k odločnim ukrepom za izboljšanje življenjskih pogojev in socialne situacije notranje razseljenih oseb, preden se jim dejansko prizna človekova pravica do vrnitve domov;

35. poziva Komisijo in države članice, naj še naprej zagotavljajo finančno podporo za prizadevanje Armenije, Azerbajdžana in Gruzije pri obravnavi položaja beguncev in razseljenih oseb, da pomagajo pri obnovi zgradb in gradnji cest, infrastrukture za oskrbo z vodo in elektriko, bolnišnic in šol, da se omogoči učinkovitejše povezovanje teh skupnosti, obenem pa se pospeši razvoj regij, v katerih živijo, ne da bi pozabili na lokalno prebivalstvo, ki prav tako pogosto živi pod pragom revščine; poudarja pomen reševanja težave glede številnih protipehotnih min, ki so posledica konflikta v Gorskem Karabahu ter še vedno poškodujejo in občasno ubijejo ljudi;

36. poziva ključne akterje v regiji, naj prevzamejo konstruktivno vlogo pri reševanju nerešenih postsovjetskih konfliktov v regiji ter sprejmejo ukrepe za normalizacijo svojih odnosov s sosedami; poziva Turčijo, naj si začne resno in dejavno prizadevati za razrešitev še odprtih sporov z vsemi svojimi sosedami v skladu z Ustanovno listino ZN, zadevnimi resolucijami Varnostnega sveta OZN in drugimi zadevnimi mednarodnimi konvencijami, zlasti pa iskreno in odprto obravnavati pretekle dogodke; ponovno poziva turško in armensko vlado, naj začneta s postopkom sprave za sedanjost in preteklost ter poziva Komisijo, naj omogoči ta postopek s pomočjo regionalnega sodelovanja znotraj ESP in politike sinergije Črnega morja; poziva Komisijo in Svet naj obravnavata odprtje turške meje z Armenijo z oblastmi obeh držav;

37. predlaga ustanovitev konference 3+3 o varnosti in sodelovanju v južnem Kavkazu, ki bi vključevala tri države južnega Kavkaza na eni strani ter EU, Združene države in Rusijo na drugi, katere namen bi bil razprava o vprašanju varnosti in regionalnega sodelovanja v južnem Kavkazu, pri čemer bi bila pozornost namenjena zlasti oblikovanju pravega okvira za reševanje nerešenih postsovjetskih konfliktov v regiji;

Sodelovanje na področju energetike in prometa

38. daje velik pomen odprtju plinovoda Baku-Tbilisi-Erzurum, ki je začel delovati decembra 2006, in naftovoda Baku-Tbilisi-Ceyhan, ki je začel delovati leta 2005, ter poudarja pomen projektov transkaspijskega energetskega koridorja, ki lahko prispevajo k gospodarskemu in trgovinskemu razvoju regije in k krepitvi varnosti in raznolikosti zagotavljanja oskrbe z energijo ter tranzitnih sistemov od Azerbajdžana in kaspijskega bazena do trga EU ter ki prispevajo k razvoju skupne evropske zunanje politike na področju energetike;

39. poudarja, da je pomembno poglabljati energetsko partnerstvo med EU in Azerbajdžanom iz memoranduma o soglasju med EU in Azerbajdžanom o strateškem partnerstvu na področju energije, podpisanega 7. novembra 2006 v Bruslju, in pozdravlja pripravljenost azerbajdžanske in gruzijske vlade, da sta še naprej dejavni pri spodbujanju tržne oskrbe z energijo in raznolikosti tranzitnih poti v regiji ter tako bistveno prispevata k evropski varnosti oskrbe z energijo;

40. pozdravlja poročilo skupine na visoki ravni in sporočilo Komisije o razširitvi glavnih vseevropskih prometnih osi na sosednje države; ponovno izraža svojo podporo oblikovanju nove infrastrukture in donosnih prometnih koridorjev za diverzifikacijo tako dobaviteljev kot poti, kot na primer transkaspijskega energetskega koridorja, ki bo potekal prek črnomorske regije, plinovoda Nabucco ter projektov INOGATE in TRACECA, ki povezujeta črnomorsko in kaspijsko regijo;

41. upošteva nastanek nove stvarnosti, katere bistveni elementi so podnebne spremembe in varnost oskrbe; priznava, da je ustvarjanje raznolikosti oskrbe bistveno in se lahko doseže le z okrepljenim sodelovanjem s sosednjimi državami, zlasti državami v južnem Kavkazu in srednji Aziji ter spodbuja regionalni in medregionalni razvoj; meni, da mora biti uresničitev projektov diverzifikacije oskrbe z energijo ena od prednostnih nalog okrepljene ESP, in poziva k večji podpori za izboljšanje naložbenega ozračja in ureditvenega okvira na podlagi načel Pogodbe o energetski listini v energetskih sektorjih držav proizvajalk in tranzitnih držav;

42. ugotavlja, da bo po ocenah azerbajdžanske plinske in naftne rezerve mogoče izkoriščati še naslednjih petnajst do dvajset let; ugotavlja, da vsebujejo naftna polja pod Kaspijskim morjem po zadnjih ocenah približno 14 milijard sodčkov in zalog plina je približno od 850 do 1370 milijard m³; ugotavlja, da je treba sprejeti ukrepe, ki bodo Azerbajdžanu omogočili, da se izogne nevarnostim „prekletstva bogatih virov“; zato poudarja pomen trajnostnih alternativ s političnega in gospodarskega stališča; poziva azerbajdžansko vlado, naj sprejme ukrepe za vzpostavitev zakonodajnega in operativnega okvira, ki bo omogočil kar najboljšo izrabo pomoči EU na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti;

43. z zanimanjem pozdravlja predlog Komisije za pripravo študije uresničljivosti mogočega sosedskega sporazuma o energiji ter v ta namen spodbuja partnerske države ESP, da spoštujejo mednarodno pravo in sprejete obveznosti na svetovnih trgih;

44. podpira prizadevanja armenske vlade za hitro zaprtje stare enote jedrske elektrarne Medzamor in za iskanje ustrezne alternativne rešitve za oskrbo z energijo, kot je zahtevala EU, vendar izraža zaskrbljenost zaradi vladne odločitve o gradnji nove enote v isti jedrski elektrarni, ki je na potresnem območju, ter spodbuja armenske organe, naj najdejo alternativne rešitve za oskrbo z energijo;

45. priporoča, da je treba pri sodelovanju na področju energetike upoštevati tudi lastne energetske potrebe in koristi držav zlasti glede dostopa do energije; poziva Komisijo, naj zagotovi, da energetski projekti, ki se financirajo z uradno razvojno pomočjo iz evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, neposredno vplivajo na zmanjšanje revščine in da so ugodni za lokalno prebivalstvo; poziva Komisijo, naj okrepi podporo za prizadevanja treh držav v boju proti podnebnim spremembam in preuči dejanske rešitve glede vzorcev neučinkovite proizvodnje in porabe energije, vključno s prenosom tehnologije;

46. opozarja na medregionalne pobude, kot je železniški projekt Baku-Tbilisi-Kars; verjame, da ta pobuda omogoča boljše gospodarsko in politično vključevanje tega dela sveta v evropsko in mednarodno gospodarstvo ter bo prispevala h gospodarskemu in trgovinskemu razvoju v regiji; vendar poudarja, da ta projekt obide obstoječo in v celoti delujočo železniško progo v Armeniji; poziva republike južnega Kavkaza in Turčijo, naj učinkovito vodijo politiko regionalnega gospodarskega povezovanja in se vzdržijo kakršnih koli kratkoročnih in politično vodenih regionalnih energetskih in prometnih projektov, ki kršijo načela ESP o uravnovešenem razvoju;

Druge opombe

47. ponovno poziva posebnega predstavnika EU, da svoja redna poročila, vključno s končnim celovitim poročilom na koncu misije, da na voljo Evropskemu parlamentu;

48. pozdravlja sklep Komisije z dne 10. maja 2007, da poveča svoje predstavništvo v Erevanu in odpre predstavništvo v Bakuju do konca leta 2007; poziva Komisijo, da zagotovi, da ta predstavništva začnejo nemudoma delovati;

49. meni, da je večja prepoznavnost posebnega predstavnika EU za južni Kavkaz zelo pomembna za boljše seznanjanje zadevnih držav in njihovih prebivalcev s pristopom EU; meni, da je v zvezi s tem bistvena dejavna vključitev civilne družbe;

50. poziva Komisijo in Svet, naj na podlagi posameznih dosežkov posamezne države preučita nove boljše sporazume z zadevnimi državami;

51. poziva parlamente zadevnih držav, naj okrepijo delegacije parlamentarne opozicije v svojih delegacijah pri odborih za parlamentarno sodelovanje, ter podpira krepitev regionalnega parlamentarnega sodelovanja, vključno s parlamentarno skupščino črnomorskega gospodarskega sodelovanja in južnokavkaško parlamentarno pobudo;

52. poudarja potrebo po uporabi obstoječih večstranskih organizacij za krepitev povezave med Evropsko unijo in državami južnega Kavkaza;

53. ponovno potrjuje potrebo po uskladitvi institucij EU z drugimi dvostranskimi in večstranskimi akterji, da se zagotovi usklajenost akcijskih načrtov in obveznosti do Sveta Evrope, OVSE, Nata in ZN;

54. poudarja, da je južni Kavkaz pomemben za EU ter da mora Parlament natančno spremljati izvajanje različnih akcijskih načrtov ESP;

o

o o

55. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom Armenije, Azerbajdžana in Gruzije.

(1)

UL C 98 E, 23.4.2004, str. 193.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0538.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

(4)

(Glej poročilo Atanase (2007/2101(INI), ki je na isti plenarni agendi kot to poročilo)


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (11.10.2007)

za Odbor za zunanje zadeve

o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz: od obljub k dejanjem

(2007/2076(INI))

Pripravljavec mnenja: Eugenijus Maldeikis

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   meni, da je trgovinska politika eden izmed glavnih dejavnikov pri zagotavljanju politične stabilnosti in gospodarskega razvoja, s čimer bi zmanjšali revščino v južnem Kavkazu, ter je ključnega pomena za nadaljnje povezovanje regijo z EU; poudarja, da je treba v zvezi s trgovinsko politiko upoštevati socialno razsežnost;

2.   opozarja na geopolitični položaj Armenije, Gruzije in Azerbajdžana v njihovem razmerju do Rusije, Irana in Turčije, in na naraščajočo zanimanje, ki ga za to območje kažejo druge gospodarske sile, kot so Rusija, ZDA in Kitajska; zato meni, da bi bilo treba sodelovanju z južnim Kavkazom − nenazadnje tudi vprašanjem, povezanim z energijo −, nameniti izredno pozornost;

3.   meni, da je bistvenega pomena upoštevanje različnih ravni razvoja med državami južnega Kavkaza ter med temi državami in EU; posledično poudarja, da je treba tem državam dati pravico do nadzora hitrosti, s katero odpirajo svoje trge, in svojih nacionalnih strategij za gospodarski in socialni razvoj;

4.   pozdravlja vključitev Armenije, Gruzije in Azerbajdžana v evropsko sosedsko politiko, saj je ta pomembno orodje za povečanje obsega njihovega trgovanja z EU, če se upošteva prednostne naloge vseh zadevnih strani; poziva te tri države, naj izvajajo vse določbe v sporazumih o partnerstvu in sodelovanju, ki zadevajo trgovino; meni, bo dodatno približevanje njihove zakonodaje pravnemu redu Skupnosti na področjih, povezanih s trgovino, pripomoglo k povečanju njihovega izvoza in njegove raznolikosti;

5.   opaža napredek držav južnega Kavkaza kar zadeva sprejemanje in izvajanje zakonodaje, ki izpolnjuje standarde človekovih pravic, ter poudarja, da so nenehna prizadevanja za nadaljnjo krepitev spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin bistvenega pomena za ohranjanje ugodnega poslovnega okolja in izboljšanje trgovinskih stikov med južnim Kavkazom in EU;

6.   poudarja, da je treba poenostaviti vizumski režim med državami južnega Kavkaza in EU, kot bi šlo za orodje za pospeševanje gospodarskega in trgovinskega sodelovanja ter nadaljnji razvoj evropske sosedske politike;

7.   izraža prepričanje, da bodo cilji iz nacionalnih akcijskih načrtov doseženi, kar bo zagotovilo družbeni in gospodarski razvoj in napredek ter tesnejše sodelovanje med južnim Kavkazom in EU;

8.   poziva institucije Skupnosti, naj okrepijo svojo zavezo z oblikovanjem gospodarskih spodbud za okrepljeno regionalno sodelovanje na tem območju, med drugim kar zadeva povečanje trgovanja med temi tremi državami, skupni pristop v zvezi z energijo, promet, okolje, raziskave in inovacije, izobraževanje ter pobude za regionalno sodelovanje med organi pregona; poudarja pomen sodelovanja Armenije, Gruzije in Azerbajdžana s črnomorsko regijo;

9.   poudarja, da morata Gruzija in Armenija, ki sta se leta 2000 oziroma 2003 pridružili Svetovni trgovinski organizaciji, v celoti izpolnjevati obveznosti, ki iz tega izhajajo; podpira pridružitev Azerbajdžana Svetovni trgovinski organizaciji;

10. pozdravlja pobudo Komisije za izvedbo študije o izvedljivosti, ki se čimprej dokonča in objavi, da se oceni možnost poglobljenega sporazuma o prosti trgovini z Gruzijo in Armenijo; meni, da bo takšen sporazum koristil obema stranema;

11. Komisiji priporoča, da izvajanje poglavitnih delovnih standardov postane stalen sestavni del dvostranskih pogajanj na vseh ravneh;

12. poziva Komisijo in Svet k izvajanju ukrepov, ki bodo Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu prinesli največje možne koristi od splošnega sistema preferencialov;

13. poudarja pomen tržnih in zakonodajnih reform, opredelitve standardov za izdajanje potrdil uvoznikom, izvoznikom in prevoznikom, izvajanja sanitarnih in fitosanitarnih standardov, okrepitve carinskega nadzora, usklajevanja in poenostavitve carinskih predpisov in skladne strategije upravljanja mej za vse tri države;

14. poziva vlade Gruzije, Armenije in Azerbajdžana, naj izboljšajo možnosti za naložbe za okrepitev zaupanja vlagateljev in sprejmejo ukrepe za povečanje gospodarske rasti; spodbuja omenjene vlade k razvoju in okrepitvi regionalnih politik, s katerimi bi oblikovali in izvajali učinkovite ukrepe; poziva jih k učinkovitem boju proti korupciji. vendar poudarja, da so nekatere države dosegle večji napredek pri odpravljanju korupcije kot druge.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

9.10.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kader Arif, Carlos Carnero González, Daniel Caspary, Françoise Castex, Christofer Fjellner, Glyn Ford, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Eduard Raul Hellvig, Jacky Henin, Sajjad Karim, Alain Lipietz, Caroline Lucas, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Vasco Graça Moura, Eugenijus Maldeikis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju v skladu s členom 178(2)

Cristian Silviu Buşoi, Jean Louis Cottigny


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.12.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

67

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Alma Anastase, Christopher Beazley, Bastiaan Belder, Monika Beňová, André Brie, Elmar Brok, Colm Burke, Marco Cappato, Giorgos Dimitrakopoulos, Sorin Frunzaverde, Jas Gawronski, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Metin Kazak, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Janusz Onyszkiewicz, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Samuli Pohjamo, Lydie Polfer, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Marek Siwiec, István Szent-Iványi, Antonio Tajani, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Kristian Vigenin, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Irena Belohorská, Cristian Silviu Buşoi, Giulietto Chiesa, Alexandra Dobolyi, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, James Elles, Glyn Ford, David Hammerstein, Milan Horáček, Marie Anne Isler Béguin, Tunne Kelam, Miloš Koterec, Nickolay Mladenov, Aloyzas Sakalas, Antolín Sánchez Presedo, Adrian Severin

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov