POROČILO o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu
20.12.2007 - (2007/2146(INI))
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Glenis Willmott
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o strategiji Skupnosti 2007–2012 o zdravju in varnosti pri delu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije (COM(2007)0062) „Izboljšanje kakovosti in produktivnosti pri delu: strategija Skupnosti 2007-2012 za zdravje in varnost pri delu“ in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije (SEC(2007)0214), (SEC(2007)0215), (SEC(2007)0216),
– ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti njenih členov 2, 136, 137, 138, 139, 140, 143 in 152,
– ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije[1], zlasti njenih členov 27, 31, 32,
– ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela o zdravju in varnosti na delovnem mestu,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 89/391/EGS 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (okvirna direktiva)[2] in z njo povezanih posameznih direktiv,
– ob upoštevanju Direktive 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu[3],
– ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2007/30/ES z 20. junija 2007 o spremembi direktive Sveta 89/391/EGS, njenih posebnih direktiv in direktiv Sveta 83/477/EGS, 91/383/EGS, 92/29/EGS in 94/33/ES za poenostavitev in racionalizacijo poročil v zvezi s praktičnim izvajanjem[4],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007,
– ob upoštevanju svoje resolucije 23. oktobra 2002 o strategiji Skupnosti o zdravju in varnosti pri delu za samozaposlene delavce 2002–2006,
– ob upoštevanju svoje resolucije s 24. februarja 2005 o spodbujanju zdravja in varnosti na delovnem mestu[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije s 6. julija 2006 o zaščiti evropskih zdravstvenih delavcev pred krvno prenosljivimi infekcijami, ki jih povzročajo injekcijske igle[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse[7],
– ob upoštevanju svoje resolucije s 13. novembra 2007 o statistiki Skupnosti o javnem zdravju ter zdravju in varnosti pri delu[8],
– ob upoštevanju svoje deklaracije o hepatitisu C z 29. marca 2007[9] ,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskovanje in energijo ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0518/2007),
A. ker so kakovost zdravstvenih in varnostnih standardov na delovnem mestu ter finančna uspešnost v smislu splošne uspešnosti, odsotnost, kroženje zaposlenih, motiviranost delavcev, pa tudi boljša podoba podjetja in produktivnost, povezani,
B. ob ugotovitvi, da so v najbolj tekmovalnih gospodarstvih zdravstvene in varnostne statistike najboljše ter da visoka stopnja zdravstvenega varstva in varnosti pozitivno učinkuje na javne finance v smislu prihrankov pri socialnem varstvu in večje produktivnosti; ker varovanje zdravja in varnosti delavcev prispeva k njihovi produktivnosti, uspešnosti in blaginji, poleg tega pa pomeni manjše stroške za gospodarstvo in za celotno družbo,
C. ker je potrebnih več raziskav o dolgotrajnem vplivu nekaterih delovnih aktivnosti na zdravje, da bi bolje varovali delavce, saj se nekatere bolezni pojavijo šele več let po dejavnosti, ki jih je povzročila,
D. je zaskrbljen, ker se število delovnih nesreč in z delom povezanih bolezni ni enakomerno zmanjšalo, saj je stopnja pojavnosti veliko večja v nekaterih kategorijah delavcev (npr. priseljencev, delavcev z negotovimi pogodbami, žensk, mlajših in starejših delavcev), nekaterih podjetjih (zlasti v malih, srednje velikih in mikropodjetjih), na nekaterih področjih dejavnosti (zlasti v gradbeništvu, ribištvu, kmetijstvu in transportu) ter v določenih državah članicah,
E. ker morajo biti ukrepi za varovanje zdravja in varnosti dosledno del poslovne kulture in ker mora biti ta kultura tesno povezana z vseživljenjskim usposabljanjem delavcev in vodij,
F. ker bi dosledno izvajanje kulture varovanja zdravja in varnosti pri delu v podjetjih lahko pripomoglo k izvajanju postopkov za zdravje in varnost pri delu na nebirokratski način in s tem zagotovilo učinkovito zaščito,
G. ker je za visok standard varstva zdravja in varnosti delavcev zelo pomemben počitek,
H. ker Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da vsako leto okoli 167.000 ljudi v EU umre zaradi nesreče pri delu ali z delom povezane bolezni in ker sporočilo Komisije ocenjuje, da je vsako leto 300.000 delavcev prizadetih zaradi trajne invalidnosti različnih stopenj,
I. ob upoštevanju, da mora resnična strategija za zdravje in varnost pri delu temeljiti na pravi mešanici naslednjih instrumentov: zadostna osveščenost vseh, usmerjeno izobraževanje in usposabljanje, ustrezne preventivne storitve in kampanje, socialni dialog in soudeležba delavcev, ustrezna zakonodaja in izvajanje, pozornost, prilagojena posebnim skupinam, področjem dejavnosti in vrstam podjetij, učinkoviti pregledi ter učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni,
J. meni, da morajo starejši delavci čim dlje ohraniti zdravje, delovno zmožnost in zaposljivost ter da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za to,
K. meni, da imajo pregledi pomembno vlogo za okrepitev veljavne zakonodaje in s tem za preprečevanje vseh oblik izkoriščanja na delovnem mestu, ker pripomore k spodbujanju pojma dostojnega dela; ker je treba inšpektorje podpreti s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij med inšpektorji v državah članicah,
L. ker ocene tveganja na ravni podjetij ne moremo obravnavati kot enkratne dejavnosti, vendar jo je treba izvajati redno ter jo prilagoditi novim okoliščinam in/ali tveganjem, ker je njeno neizvajanje ali neprimerno izvajanje nezakonito in je eden glavnih vzrokov za delovne nesreče in z delom povezane bolezni,
M. ker ni statističnih podatkov o negativnih vplivih požarov na zdravje in varnost pri delu,
N. ker so zdravstveni delavci izpostavljeni tveganju okužbe z več kot dvajsetimi smrtno nevarnimi virusi, med drugim hepatitisom B, hepatitisom C in virusom HIV/AIDS,
O. ker je v lizbonski strategiji predviden cilj do leta 2010 doseči 70-odstotno povprečno stopnjo zaposlitve, 60-odstotno stopnjo za ženske in 50-odstotno stopnjo med starejšimi delavci, in ker se delavci s kroničnimi boleznimi ali dolgotrajnimi boleznimi pogosto ne vrnejo na delo, čeprav veljajo za dela zmožne, in da se tisti, ki se vrnejo, pogosto soočajo z večkratno diskriminacijo, kot je na primer zmanjšanje prihodka, to pa še zlasti velja za rakave bolnike, saj najnovejše študije kažejo, da se petina bolnic z rakom dojk ne vrne na delo, čeprav bi se lahko,
P. ker je na črnem trgu dela brez zavarovanja zaposlenih več žensk kot moških, kar neizogibno pomembno vpliva na zdravstvene in varnostne pogoje, pod katerimi so zaposlene,
Q. ker ženske in moški ne predstavljajo enotne skupine in morajo zato biti strategije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu posebej prilagojeni posebnim delovnim mestom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri dejavniki na ženske vplivajo drugače kot na moške,
1. pozdravlja ambiciozni cilj Komisije, da bi v povprečju za 25 % zmanjšali nesreče na delovnem mestu po vsej EU; priznava, da je lahko delež različen za posamezne države glede na različna izhodišča, vendar meni, da je še vedno pomembno imeti jasne in dobro usmerjene ukrepe s časovnim razporedom in finančnimi obvezami, ki bi se dale meriti in ovrednotiti; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu spet poroča o uporabi strategije na polovici njenega obdobja;
2. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo neenakosti ne le med državami članicami, ampak tudi v posameznih državah članicah, ter se zavežejo, da jih bodo zmanjšale;
3. je seznanjen s predlogi Komisije o uporabi neobvezujočih instrumentov, kjer obvezujoči zakoni niso izvedljivi ali ustrezni, da se državam članicam omogoči prožnost pri iskanju rešitev, ki bi privedle do najboljših rezultatov na področju zdravja in varstva pri delu v njihovih posebnih razmerah;
4. pozdravlja dejstvo, da je Komisija dala večji poudarek poenostavitvi zakonodaje in zmanjšanju upravnega bremena, in poudarja, da medtem ko poenostavitev zagotavlja večje koristi državljanom, pomaga tudi delodajalcem in delavcem, da se osredotočijo na praktično ravnanje z zdravjem in varnostjo, da se zagotovijo boljši rezultati na področju zdravja in varnosti; meni, da je največjega pomena, da takšna poenostavitev na noben način ne ogrozi stopnje varstva, ki se zagotavlja delavcem;
5. poziva Komisijo, naj v svoji strategiji da prednost tistim dejavnostim in/ali panogam, ki so povezane s posebnimi nevarnostmi (npr. obdelava kovin, gradbeništvo, električarstvo, gozdarstvo ipd.);
6. poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za zdravje in varnost pri delu s sedežem v Bilbau tesneje vključi v ta proces, in zlasti, naj od nje zahteva predložitev ocene, v katerih panogah je največja nevarnost, da pride do nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter kako bi se to dalo učinkovito preprečevati;
7. meni, da je osredotočenost Komisije na pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri izpolnjevanju njihovih zdravstvenih in varnostnih obvez odlična zamisel, in popolnoma podpira ta pristop;
8. obžaluje, da v sporočilu niso opisani cilji za zmanjšanje pojavnosti poklicnih bolezni, vendar razume, da so te bolezni težko merljive; zato poziva Komisijo, naj pregleda uporabo in izvajanje obstoječih statističnih postopkov, da bo lahko pravilno opredelila in ocenila poklicne bolezni ter zlasti vrste poklicnega raka, z namenom vzpostavitve ciljev za njihovo zmanjšanje; predlaga, da Komisija preuči možnost preoblikovanja priporočila EU v zvezi s poklicnimi boleznimi (2003/670) v minimalno direktivo;
9. poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe strategije Skupnosti, da bo zajemala tudi socialne dejavnike in ne le poklicne nezgode in bolezni, saj na posameznikovo zdravje vplivajo različni dejavniki, povezani z delom, na primer vrsta pogodbe, delovne razmere in dostopnost dela; opozarja, da spremembe delovnih odnosov in zmanjšanje varnosti pri delu povzročajo tudi okoljske, psihološke in socialne težave, ki jih je treba obravnavati;
10. poudarja, da je treba pri obravnavanju vprašanj o zdravju in varnosti pri delu upoštevati vidik spola, ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo posebnih metod za oceno učinka v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu glede na posebnosti spola; vendar kritizira Komisijo, ker v svojem sporočilu – niti v ciljih strategije Skupnosti 2007–2012 niti v oceni učinkov – ni ustrezno upoštevala vključevanja načela enakosti med spoloma[10];
11. poziva Komisijo, naj oceni razpoložljivost po spolu ločene statistike o smrtonosnih in nesmrtonosnih boleznih, povezanih z delom, na ravni Skupnosti;
12. poziva države članice, naj pri izvajanju veljavnih direktiv o zdravju in varnosti pri delu bolj upoštevajo razlike med spoloma in izvajajo oceno vpliva teh direktiv z vidika spola;
13. poudarja, da sta rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po bolezni ali nesreči pri delu bistvenega pomena, in pozdravlja poziv, naj bodo nacionalne strategije posebej osredinjene na ta dva vidika; pomembno je, da vlade v svojih strategijah za zdravje in varnost zagotovijo obvezno ohranitev zaposlitve (prek usposabljanja, prerazporeditve nalog ipd.) za tiste, ki so imeli v času delovnega življenja telesno ali duševno bolezen;
14. poziva Komisijo, naj zbere več podatkov o delavcih s kroničnimi boleznimi in naj analizira njihove delovne razmere ter sestavi listino za zaščito pravic rakavih bolnikov in oseb s kroničnimi boleznimi na delovnem mestu, da bi bila podjetja prisiljena bolnikom omogočiti, da ohranijo zaposlitev med zdravljenjem in se vrnejo na trg dela, ko se zdravljenje konča;
15. izraža globoko zaskrbljenost glede skrajno visoke stopnje nesreč med začasnimi delavci, delavci za krajši čas in nizko kvalificiranimi delavci, ki je v nekaterih državah članicah skoraj dvakrat tolikšna kot pri stalno zaposlenih delavcih, obenem pa priznava povezavo med temi kategorijami delavcev in njihovo zaposlitvijo v panogah, kjer je tveganje večje, npr. v gradbeništvu; poudarja, da direktiva Sveta 91/383/ES s 25. junija 1991 vzpostavlja splošno pravilo, da imajo delavci za določen čas enake zdravstvene pravice kot drugi zaposleni, vendar ne določa posebnih mehanizmov, da bi to načelo zaživelo tudi v praksi; Komisijo poziva, naj se čim prej spoprime s to pomanjkljivostjo;
16. ugotavlja tudi, da narašča število netipičnih pogodb o zaposlitvi, in poudarja, da zaradi njihovih pogojev ne smeta biti ogrožena zdravje in varnost delavcev ter izvajalcev;
17. poziva k sprejetju ukrepov za spoštovanje pravic žensk z netipično obliko delovnega razmerja glede varnosti in zdravja, npr. žensk, ki skrbijo za obolele na domu;
18. poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv demografskih sprememb na zdravje in varnost pri delu; zlasti jih poziva, naj okrepijo preventivne ukrepe in sprejmejo ukrepe za odpravo posledic upadanja telesnih sposobnosti, zlasti z ergonomskim oblikovanjem in ureditvijo delovnega mesta, ter z ukrepi in spodbudami, katerih namen je ohraniti motiviranost, sposobnosti in zdravje starajočih se delavcev;
19. opozarja na znanstveno dokazano povezavo med vse večjim stresom na delovnem mestu in boleznimi, zlasti kar zadeva kronične bolezni, bolezni srca in ožilja in mišično-kostne težave;
20. meni, da je nadvse pomembno zagotoviti boljšo uporabo obstoječih pravnih instrumentov o zdravju in varnosti pri delu, zato poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa sredstva, da bodo to dosegle; pri tem bi bilo treba zajeti tudi:
a) minimalne zahteve za kakovostne preventivne storitve in delovno inšpekcijo,
b) strožje sankcije,
c) boljše vrednotiti izvajanje zakonodaje,
d) izmenjavo zgledov dobre prakse,
e) krepitev kulture preprečevanja bolezni in sisteme zgodnjega opozarjanja, vključno s širšim dostopom družbe do informacij o delovnih in varnostnih razmerah na delovnem mestu,
f) večjo povezanost zaposlenih z delovnim mestom,
g) spodbujanje delodajalcev, da izpolnijo svoje obveze na področju varnosti in zdravja pri delu,
h) okrepitev uporabe sporazumov, sklenjenih s socialnim dialogom;
21. meni, da Komisiji resno primanjkuje virov, da bi lahko ustrezno preverila učinkovitost prenosa in izvajanja sprejetih direktiv o varnosti pri delu; meni, da bi morala uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, tudi širšo uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev;
22. opaža, da bi bilo treba varovanje zdravja in varnosti pri delu uporabljati enakovredno za vse delavce v Evropski uniji, da varovanje zdravja in varnosti pri delu temelji na temeljni pravici do telesne celovitosti in da neizvajanje zakonodaje za varovanje zdravja in varnosti pri delu ogroža zdravje delavcev in enake možnosti ter lahko sproži škodljivo tekmovalnost;
23. poziva Komisijo, da se ravno tako zavzema za presojo vplivov na zdravje in varnost pri delu kot za presojo vplivov na okolje;
24. meni, da so delovne inšpekcije bistvene za izvajanje zakonodaje o zdravju in varnosti; zato Komisijo poziva, naj:
a) odboru višjih inšpektorjev za delo zagotovi potrebna sredstva za učinkovito delovanje,
b) še naprej razvija sisteme za izmenjavo znanja, da bi zagotovila učinkovito odzivanje na zahteve po informacijah in za sodelovanje,
c) začne ocenjevalno raziskavo o učinkovitosti in vplivu inšpekcijskih dejavnosti, kot je predlagal odbor višjih inšpektorjev za delo, z namenom vzpostavitve skupnih kvantitativnih in kvalitativnih ciljev inšpekcije, pri tem pa spodbuja uporabo inšpektoratov kot spodbudo za oblikovanje učinkovite kulture zdravja in varnosti med delovno silo,
d) uvede načine in orodja za vrednotenje nacionalnih inšpekcijskih sistemov, zlasti z uvedbo pregledov stanja,
države članice pa poziva, naj:
e) svojim nacionalnim inšpektoratom zagotovijo dovolj osebja in finančnih sredstev,
f) povečajo število delovnih inšpektorjev in zagotovijo končno razmerje vsaj enega inšpektorja na 10.000 zaposlenih, kar je v skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela,
g) povečajo kakovost delovnih inšpektorjev z multidisciplinarnim usposabljanjem iz psihologije, ergonomije, higiene, okoljskih nevarnosti in toksikologije ter s podobnih področij,
h) osredotočijo preglede na prednostna področja, sektorje in podjetja z veliko nevarnostjo nesreč in visoko stopnjo ranljivih skupin, kot so delavci migranti, zaposleni za določen čas prek agencij, nižje kvalificirani, mladi, starejši in invalidni delavci;
25. poudarja, da je preventiva osrednjega pomena, zato poziva Komisijo, naj v strategijo vključi naslednje ukrepe:
a) zagotoviti, da delodajalci priznajo in izpolnijo svoje odgovornosti glede zagotavljanja primernih preventivnih storitev na vseh delovnih mestih, obenem pa upošteva, da je odgovoren odnos zaposlenih do njihovega zdravja in varnosti tudi pomemben,
b) zagotoviti, da bodo preventivne storitve v celoti multidisciplinarne in da bodo odsevale hierarhijo ukrepov, zagotovljenih z direktivo 89/391/EGS,
c) poudariti, da bi morala biti ocena tveganja stalen proces, ne pa enkratna obveznost, vanjo pa bi morali biti vključeni tudi zaposleni,
d) kolikor mogoče zagotoviti, da bi se preventivne dejavnosti izvajale v podjetju,
e) ob zdravstvenem nadzoru zagotoviti tudi preventivo,
f) redno prilagajati zakonodajo s področja zdravja in varnosti pri delu, da bi odražala tehnološki napredek;
26. poudarja, da je pomembno, da države članice na nacionalni ravni zagotovijo brezplačen dostop do tehničnih dokumentov in pravil v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu;
27. čestita Komisiji za predloge o izobraževanju in usposabljanju v njenem sporočilu in meni, da je to odločilni dejavnik pri razvijanju kulture preprečevanja bolezni ter da bi to moralo postati nenehno potekajoč proces, prilagojen novim tehnološkim razmeram na delovnem mestu, ki bo veljal tudi za tiste delavce, ki se vrnejo na trg delovne sile po bolezni ali prekinitvi kariere zaradi družinskih obveznosti;
28. meni, da je treba delavcem ter predstavnikom na področju zdravja in varnosti ponuditi prilagojeno poklicno usposabljanje in preusposabljanje na področju zdravja in varstva pri delu ter posebno pozornost nameniti pogodbam s podizvajalci, začasnemu delu, delu s skrajšanim delovnim časom, ženskam in delavcem migrantom; v ta namen je treba še naprej uporabljati nacionalna sredstva in sredstva EU;
29. meni, da bi morali biti delodajalci obvezani, da dnevnim delavcem in delavcem, zaposlenim s krajšim delovnim časom, omogočijo zdravniške preglede;
30. poziva Komisijo, naj v celoti uporabi sredstva Skupnosti (zlasti iz Evropskega socialnega sklada) za težave, povezane z zdravjem in varnostjo (preventiva in razvoj kulture preprečevanja, večja ozaveščenost, poklicno usposabljanje, vseživljenjsko učenje, rehabilitacija in ponovna vključitev zaposlenih po nesreči na delovnem mestu ali poklicni bolezni) in še zlasti obravnava mala in srednje velika podjetja; druga sredstva Skupnosti (na primer iz sedmega okvirnega programa za raziskave) in nacionalna sredstva je treba nameniti za raziskave na področju poklicnih bolezni;
31. meni, da bi morale države članice in Komisija ob upoštevanju povečane nevarnosti, ki so ji izpostavljeni delavci v gradbeništvu, metalurgiji, železarski in jeklarski industriji ter v ladjedelništvu, nameniti dovolj sredstev za potrebne naložbe, s katerimi bi zagotovile zdravje in varnost pri delu;
32. poziva države članice in Komisijo, naj pri oblikovanju strategij držav članic in Skupnosti za varnost in zdravje pri delu, opravljanju anket in izvajanju raziskav na to temo zagotovijo sistematičen pristop, ki upošteva razlike med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo možnosti financiranja iz programa Progress, ki so ustvarjene v ta namen, zlasti s vsebinskega področja o enakosti med spoloma;
33. države članice poziva, naj preučijo sprejetje finančnih spodbud za spodbujanje zdravja in varnosti na delovnem mestu, predvsem z davčnimi olajšavami ali prednostjo pri javnih razpisih za varna podjetja ali podjetja s certifikatom na področju zdravja in varnosti, uvedbo sistema „bonus – malus“ v zavarovalni politiki in socialnovarstvenih prispevkih in finančnimi spodbudami za zamenjavo dotrajane ali nevarne opreme;
34. poleg tega predlaga, da države članice preučijo možnost vključitve nekaterih zdravstvenih in varnostnih standardov pri oddaji javnih naročil;
35. glede na sedanje družbene in gospodarske spremembe, ki vplivajo tudi na trg dela in ga spreminjajo, poziva Komisijo, naj spodbuja dobro politiko zaposlovanja in dostojne delovne razmere, delodajalce pa naj spodbuja k prizadevanju za zdrav način življenja na delovnem mestu s kampanjami za spodbujanje zdravja pri delu, uveljavljanjem prepovedi kajenja na delovnem mestu in programi podpore zaposlenim, ki kadijo, da kajenje opustijo, ter naj zagotovi odgovornost in skladnost politike z drugimi področji, zlasti z javnim zdravjem;
36. Komisijo poziva, naj začne revizijo Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo;
37. meni, da so zdravstvene težave, povezane z izpostavljenostjo azbestu, dobro poznane in da je evropska zakonodaja o azbestu sprejemljiva; poudarja, da je za bolezni, ki nastanejo zaradi azbesta, v Evropi še za veliko nadaljnjih let napovedana velika pojavnost; zato poziva Komisijo, naj organizira predstavitev, kako se spoprijeti z ogromnimi težavami na področju zdravja in varnosti pri delu, povezanimi z obstoječim azbestom v stavbah in drugih konstrukcijah, kot so ladje, vlaki in stroji; države članice poziva tudi, naj pripravijo nacionalne akcijske načrte za postopno odstranjevanje azbesta, vključno z obveznim evidentiranjem azbesta v stavbah in zagotavljanjem njegovega varnega odstranjevanja;
38. obžaluje, da Komisija kljub večkratnim in posebnim zahtevam Evropskega parlamenta še vedno ni pripravila zakonodajne spremembe direktive 2000/54/ES, da bi obravnavala resna tveganja za zdravstvene delavce, ki izhajajo iz dela z iglami in drugimi ostrimi medicinskimi pripomočki; poziva Komisijo, da pospeši zaključitev ocene vpliva z razpisom (2007/S 139-171103) in pričakuje, da bo ustrezen predlog spremembe direktive sprejet precej pred koncem zakonodajnega obdobja sredi leta 2009 v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta T6-305/2006; poziva Komisijo, naj izvaja ustrezne preventivne ukrepe in ukrepe za spremljanje, da se zmanjša nevarnost za prenos krvno prenosljivih bolezni, kot je hepatitis C;
39. poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri pripravi in sprejemanju kodeksa ravnanja EU o preprečevanju okužb, povezanih z zdravstvenim varstvom;
40. poziva Komisijo, naj izboljša zdravje in varnost v zdravstvenih ustanovah, tudi v oskrbnih domovih, z uvedbo ukrepov za spodbujanje rednih pregledov za zdravstveno osebje, da se omogoči zgodnje odkrivanje in zdravljenje in s tem zmanjša število okužb, do katerih lahko pride pri delu ali se pri delu lahko širijo, kot je na primer okužba s stafilokokom MRSA;
41. pozdravlja zahtevo, naj države članice oblikujejo nacionalne strategije; poudarja, da bi morale te strategije pokrivati enako dolga obdobja in se začeti isto leto, da bi tako olajšali primerjavo nacionalnih strategij in njihovih rezultatov; postaviti bi morale jasne in merljive cilje ter se še posebej osredotočiti na mala in srednje velika podjetja ter ranljive skupine, kot so delavci migranti, mladi in starejši delavci, ženske, zaposleni za določen čas preko agencij ter invalidi;
42. poudarja dejstvo, da je bistveno, da se z zagotavljanjem razumnih prilagoditev, posebne opreme, prilagojene potrebam posameznika, in zdravstvenih storitev za potrebe invalidov, zagotovi, da je delovno mesto invalidom dostopno in varno, zlasti zaradi njihove invalidnosti, vključno s storitvami, katerih namen je zmanjšati število nadaljnjih invalidnosti ali jih preprečiti;
43. poziva tako Komisijo kot države članice, naj v celoti in ne glede na pravni status uporabijo in uveljavijo okvirno direktivo ter veljavne zdravstvene in varnostne predpise za vse delavce ter spremenijo veljavno zakonodajo za nekatere tvegane poklice, če se je izkazala za neučinkovito, tudi tiste, ki so navadno prezrti, na primer delavce na kmetijah, zdravstvene delavce, poklicne voznike, delavce na domu in, kjer je ustrezno, v vojski; ter zagotovijo, da se v celoti uporablja in uveljavlja Direktiva o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (Direktiva Sveta 2000/78/ES); poziva jih tudi, naj preučijo vse dostopne možnosti, da se zdravstveni in varnostni predpisi EU kjer le mogoče razširijo na samozaposlene in na zaščitene možnosti za zaposlovanje, ki so na razpolago invalidom;
44. poziva države članice, naj resno obravnavajo tveganje, ki je povezano z varnostjo in zdravjem pri delu ter je različno za ženske in moške, in omogočijo različno socialno in fizično infrastrukturo za preprečevanje tega tveganja;
45. poudarja, da potreba po analiziranju tveganja, s katerim se srečujejo ženske in moški, ter sprejetju ustreznih ukrepov ne pomeni ponovne uvedbe zaščitne politike izključevanja ali razvoja različnih delovnih mest za ženske in moške;
46. meni, da delodajalčeve obveznosti glede varnosti ne bi smele veljati samo za tiste osebe, za katere jih pravno zavezuje pogodba o zaposlitvi, pač pa bi morale veljati tudi v razmerjih s podizvajalci – zaradi tega bi morale države članice razmisliti o omejitvi števila podizvajalcev v takšnih verižnih razmerjih in glavnemu pogodbeniku določiti skupno odgovornost za podizvajalčeve obveznosti do zaposlenih;
47. pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o mišično-kostnih okvarah ter poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predloge za direktivo; tovrstne okvare se namreč vedno pogosteje pojavljajo, veljavna zakonodaja pa je lahko pomanjkljiva, saj ne obravnava vseh delovnih razmer oziroma ne pokriva vseh tveganj za mišično-kostne okvare, povezane s poklicem; ugotavlja, da je znanstvena načela treba v celoti upoštevati;
48. pričakuje rezultate druge faze posvetovanja med socialnimi partnerji o reviziji direktive o rakotvornih snoveh iz leta 2004 in meni, da bi jo bilo najbolje dopolniti tako, da bi zajela tudi snovi, strupene za razmnoževanje, predlagati revizijo zavezujočih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti za rakotvorne snovi s seznama v direktivi ter določiti nove mejne vrednosti za nekatere rakotvorne in mutagene snovi ter snovi, strupene za razmnoževanje, pri čemer naj bo kristalni kremen na prvem mestu;
49. opozarja, da tveganje za zdravje in varnost pri delu ni omejeno na ročno delo; poziva, naj se nameni večja pozornost vzrokom za razvoj duševnih bolezni, duševnemu zdravju, odvisnosti in psihološkim tveganjem na delovnem mestu, kot so stres, nadlegovanje in trpinčenje ter nasilje; poziva tudi, naj se bolj poudari pomen strategij delodajalcev za spodbujanje dobrega telesnega in duševnega zdravja;
50. meni, da je potrebna večja usklajenost z novo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) v Helsinkih in da je treba pojasniti številna vprašanja, povezana z odnosom med Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[11] in drugimi direktivami s področja zdravja na delovnem mestu;
51. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo sočasno izvajanje strategije Skupnosti in uredbe REACH: strategija Skupnosti mora dopolnjevati uredbo REACH na področju zaščite pred kemičnimi tveganji in izkoristiti možnost za povečanje preventivnih ukrepov proti kemičnim tveganjem na delovnem mestu v povezavi z izvajanjem te uredbe;
52. pozdravlja sklenitev okvirnih sporazumov med socialnimi partnerji o stresu na delovnem mestu in nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu; vendar obžaluje, da ti sporazumi ne omenjajo izrecno nasilja s strani tretjih oseb; zato poziva socialne partnerje, naj dosežejo večsektorski sporazum o tem, Komisijo pa, naj oblikuje predloge, če takega sporazuma ne bi bilo mogoče doseči; opozarja, da so po študijah začasni delavci in delavci za krajši čas še posebej izpostavljeni temu, da postanejo žrtve nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu; zato poziva, naj se v sporazumih posebej upoštevajo te skupine;
53. opozarja na težke delovne razmere za veliko voznikov tovornjakov, ki vozijo po Evropi, ker primanjkuje počivališč: v členu 12 Uredbe 561/2006 o času vožnje in počitka je izrecno zapisan pomen zadostnega števila varnih in varovanih počivališč za poklicne voznike na avtocestnem omrežju EU; zato poziva Komisijo, naj spremlja pilotski projekt za varovana parkirišča, ki ga je začel Evropski parlament, pri tem pa upošteva ukrepe, predlagane v mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora TEN/290-CESE o varnih in varovanih počivališčih;
54. poziva Komisijo, naj razišče izvedljivost in koristi zahteve, da se v vseh novih stavbah, v katerih bodo delovna mesta, namesti gasilne škropilne naprave, če je to varno za zdravje in varnost pri delu ter za vso družbo;
55. poudarja pomembnost nenehnega dialoga med zainteresiranimi stranmi, vključno z oblastmi, delodajalci, zaposlenimi in njihovimi predstavniki ter civilno družbo, kot ključnega orodja pri razvijanju visokih zdravstvenih in varnostnih standardov; dialog bi moral privesti do boljšega vedenja o dejanskih tveganjih za zdravje in varnost delavcev, pa tudi za posebne potrebe in zahteve nekaterih skupin delavcev na ravni podjetij ali sektorjev ter do izmenjave dobre prakse;
56. poziva države članice, da na vseh ravneh zagotovijo ustrezno zastopanost žensk pri odločanju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;
57. meni, da je družbena odgovornost podjetij učinkovito orodje, da se dosežejo večja konkurenčnost, boljša varnost in zdravje pri delu in boljše delovno okolje, ter v zvezi s tem spodbuja izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami na lokalni, nacionalni in evropski ravni in nadaljnjo prostovoljno uporabo družbene odgovornosti podjetij, vendar kot sestavni del poslovnih strategij za razvoj;
58. meni, da je zastopanje zaposlenih zelo pomembno vprašanje vsakršne politike s področja zdravja in varnosti; meni, da se povezave med predstavniki za zdravje in varnost na delovnem mestu in večjo uspešnostjo ne sme zanemariti, zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sodelovalni pristop ter čim več delavcem zagotovijo dostop to predstavnikov za zdravje in varnost na delovnem mestu;
59. poudarja, da je zaposlitev za nedoločen čas pomemben dejavnik, ki prispeva k zdravju in varnosti pri delu;
60. meni, da prekomeren delovni čas/prekratka obdobja počitka bistveno prispevajo k povečanemu številu poklicnih nesreč in bolezni, ter poziva k ustreznemu ravnovesju med poklicnim in družinskim življenjem;
61. čestita agenciji v Bilbau in Dublinska fundacija za dosedanje delo in meni, da je treba strokovno znanje in pooblastila teh organov v celoti izkoristiti; še naprej ju je treba uporabljati kot sredstvo za dviganje zavesti, zbiranje, analizo in izmenjavo informacij, izmenjavo zgledov dobre prakse in preiskave, da se predvidijo tveganja, ki se pojavljajo na novo kot posledica družbenih sprememb ali v povezavi s tehnološkimi inovacijami;
62. meni, da je bistvenega pomena pravočasno prepoznavati in spremljati nova tveganja, ki se pojavljajo, na primer nanotehnologijo in psihosocialna tveganja; zato spodbuja observatorij za tveganja, ki ga je ustanovila agencija v Bilbau, naj razširi obseg svojega dela na področju zaščite pred tveganji in preprečevanja tveganj (glede pretoka informacij), in pričakuje, da bo Komisija, ko bodo prepoznana nova tveganja, ukrepala glede na ugotovitve observatorija in pripravila ustrezne predloge;
63. priporoča državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo težka ali nevarna dela spremljale tudi pravice socialnega varstva, ki jih bodo zadevni delavci lahko uživali v času svoje zaposlitve, pa tudi v pokoju;
64. priporoča, da agencija v Bilbau izvede posebne raziskave za posamezne težave in tveganja, s katerimi se srečujejo tako delavci za določen čas in zaposleni preko agencij, pa tudi delavci pogodbenih podizvajalcev, ter tako Komisiji in državam članicam olajša obravnavanje različnih tveganj in ustrezno izvajanje veljavne zakonodaje, ki zadeva te skupine; obenem priznava, da je pri vrsti dela, ki ga opravljajo te skupine, na primer gradbeništvo, v nekaterih državah članicah možnost, da pride do nesreč že po naravi večja;
65. meni, da je treba na svetovni ravni sodelovati z mednarodnimi organizacijami (Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvene organizacija, Mednarodna organizacija dela) in zagotoviti, da se sprejmejo mednarodne konvencije in sporazumi o zdravju in varnosti pri delu ter da jih bodo vse strani izvajale; meni, da je to pomemben dejavnik za ohranjanje konkurenčnosti EU in za to, da se podjetja iz EU ne bi selila preko meja EU v okolje, ki bi bilo manj strogo glede zakonodaje s tega področja; meni tudi, da je to vprašanje varovanja človekovih pravic in da bi ga zato morali obravnavati tudi pri pogajanjih s tretjimi državami;
66. zato poziva države članice, naj spoštujejo mednarodne predpise o zdravju in varnosti, zlasti pa, naj ratificirajo konvencijo Mednarodne organizacije dela št. C-187 in izvajajo priporočilo R-197;
67. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
- [2] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
- [3] UL L 262, 17.10.2000, str. 21.
- [4] UL L 165, 27.6.2007, str. 21.
- [5] UL C 304, 1.12.2005, str. 278.
- [6] UL C 303 E, 13.12.2006, str. 654.
- [7] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0206.
- [8] Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2007)0501.
- [9] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0102.
- [10] SEC(2007)0214, 0215, 0216.
- [11] UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
OBRAZLOŽITEV
Sporočilo Komisije o strategiji Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu
Sporočilo Komisije je vredno vse pohvale, saj se močno osredotoči na nesreče pri delu (zastavljeni cilj je 25-odstotno zmanjšanje po vsej EU) in se zavzema za podporo malim in srednje velikim podjetjem pri izvajanju veljavne zakonodaje. Zelo spodbudno je tudi videti poudarek na izobraževanju in usposabljanju, uporabi finančnih spodbud in predlaganih nacionalnih strategijah. Vendar poročevalka meni, da je v sporočilu premalo govora o poklicnih boleznih in raku, ki so večja težava in jih je več kot delovnih nesreč, delavčevemu zdravju, podjetjem, produktivnosti in družbi kot celoti pa povzročijo tudi večjo škodo. Poročevalka je tudi razočarana, ker Komisija ni podrobno opisala, kako namerava doseči zastavljene cilje. Potrebni bi bili podrobni načrti s finančno in časovno obvezo, tako da bi se napredek lahko meril in spremljal. Čeprav so dobre namere iz sporočila pohvalne, a če jim ne bodo sledili oprijemljivi ukrepi, se bodo izkazale za nesmiselne.
Izvajanje in uveljavljanje
Ponovno je treba poudariti, da izvajanje in uveljavljanje strategije ni bilo uspešno in da je potrebnih veliko izboljšav, čeprav poročevalka meni, da pri tem ne bi smeli izključiti novih pobud, zlasti za tveganja, ki se pojavljajo na novo. Potrebna je prava kombinacija strožjih in boljših delovnih inšpekcij, učinkovite preventive, ustreznih pobud in sankcij, pa tudi izmenjave dobre prakse in večjega sodelovanja delavcev.
Skupine in podjetja z velikim tveganjem
Zaskrbljujoči statistični podatki kažejo, da delovne nesreče in z delom povezane bolezni niso enakomerno porazdeljene med vsemi delavci. V nekaterih skupinah, kot so delavci migranti, delavci, ki so zaposleni za določen čas preko agencij, ženske, mladi in starejši delavci, je ta delež precej višji od evropskega povprečja.
Podobno višje številke se kažejo tudi v malih in srednje velikih podjetjih, mikropodjetjih in nekaterih sektorjih, kot so gradbeništvo, ribištvo, kmetijstvo in transport, pa tudi v nekaterih državah članicah. Stališče poročevalke je, da je ta problem zlahka prepoznaven, zato bi ga bilo treba obravnavati prednostno.
Zadeva je še zlasti pereča za nekatere skupine ranljivih delavcev, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Te skupine se navadno zaposlujejo v netipičnih oblikah delovnih razmerij, delajo na primer doma ali s pogodbami za krajši čas, srečujejo pa se tudi s povečanim tveganjem, saj se odgovornost pri zunanjem izvajanju dela in podizvajalcih porazgubi. Večina delavcev iz teh skupin navadno zasluži manj in se srečuje z večjim tveganjem, saj so manj izobraženi ter se manj zavedajo svojih pravic in z delom povezanega tveganja.
Države članice bi morale v svojih nacionalnih strategijah v celoti upoštevati skupine in sektorje z večjim tveganjem ter se osredotočiti na vprašanje netipičnih pogodb o zaposlitvi.
Ker v sedanji okvirni direktivi veliko skupin z visokim tveganjem ni zajetih, je poročevalka mnenja, da bi morala zajeti kolikor mogoče veliko delavcev ter da bi morale biti uveljavljene pravice vseh delavcev do zdravja in varnosti pri delu.
Nujno je treba tudi varovati noseče ženske, potrebna pa je tudi revizija direktive o nosečih delavkah.
Nove pobude
Na obravnavanem področju poteka dvoje posvetovanj Komisije s socialnimi partnerji o mišično-kostnih okvarah in rakotvornih snoveh. Poročevalka ugotavlja, da je regulativni okvir na obeh področjih pomanjkljiv, zato meni, da je potrebno ukrepanje, in sicer na najbolj sprejemljiv način za Komisijo, kot je bilo izraženo tudi v dokumentih iz druge faze posvetovanja s socialnimi partnerji.
Mednarodni vidik
Koristi mednarodnega sodelovanja so nedvomno zelo pomembne in koristne, predvsem zato, da države članice EU izboljšujejo svojo raven zdravja in varnosti pri delu, in zato, da se zagotovi, da se naši trgovinski partnerji in sosedje ne poskušajo kratkoročno (vendar na dolgi rok ravno z nasprotnim učinkom) okoristiti z nižjimi standardi zaradi zmanjšanja stroškov in ponuditi nižje cene kot tisti, ki imajo višjo raven zdravja in varnosti pri delu. Vendar bi moralo biti glavno vprašanje spoštovanje in dostojanstvo vseh delavcev v vseh državah, EU pa ima veliko moč, da to zagotovi s svojimi pogajanji o trgovini, pomoči in vabljivim članstvom v EU, kar si mnogi želijo.
Druga vprašanja
Osnutek poročila nikakor ne zajema vseh vprašanj in tem, o katerih se sprašuje poročevalka, vendar jih zaradi prostorske omejenosti ni mogla vključiti, kljub temu pa zaslužijo pozornost v končni resoluciji Evropskega parlamenta.
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (26.11.2007)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o strategiji Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu
(2007/2146(INI))
Pripravljavec mnenja: Georgs Andrejev
POBUDE
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poziva Komisijo, naj natančno spremlja izvajanje zakonodaje Skupnosti na področju zdravja in varnosti pri delu ter sprejme potrebne ukrepe v primeru neupoštevanja navedene zakonodaje, ter določi problematična področja, za katera so potrebni novi ali spremenjeni zakonodajni ukrepi, da se odpravijo neenakosti med državami članicami;
2. poziva vse države članice, ki še niso pripravile nacionalnih strategij ter določile kvantitativnih ciljev za oceno napredka na področju zdravja in varnosti, da to naredijo; poleg tega poziva države članice, naj redno ocenjujejo te strategije in o ugotovitvah obveščajo Komisijo;
3. odločno spodbuja Komisijo k uporabi strukturnih skladov, zlasti socialnega sklada, in vseh drugih razpoložljivih instrumentov kot gospodarske spodbude za podjetja, zlasti mala in srednje velika podjetja, da bodo presegla upoštevanje določb o zdravju in varnosti pri delu;
4. poleg tega predlaga, naj države članice preučijo možnost vključitve nekaterih zdravstvenih in varnostnih standardov pri dodelitvi javnih naročil;
5. opozarja, da zdravje in varnost pri delu nista ogrožena le pri ročnem delu; poziva k boljši opredelitvi poklicnega tveganja za zdravje v zvezi z delom v vseh sektorjih; poziva, naj se nameni večja pozornost vzrokom za razvoj duševnih bolezni, duševnemu zdravju, odvisnosti in psihološkim tveganjem na delovnem mestu, kot so stres, nadlegovanje in trpinčenje ter nasilje; poziva tudi, naj se bolj poudari pomen strategij delodajalcev za spodbujanje dobrega telesnega in duševnega zdravja;
6. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni tehnološkemu, organizacijskemu in gospodarskemu razvoju, npr. hitri uvedbi novih tehnologij in novih oblik dela, ki lahko povzročijo pojav novih tveganj za zdravje in varnost pri delu;
7. glede na sedanje družbene in gospodarske spremembe, ki vplivajo tudi na trg dela in ga spreminjajo, poziva Komisijo, naj spodbuja dobro politiko zaposlovanja in dostojne delovne razmere, delodajalce pa naj spodbuja k prizadevanju za zdrav način življenja na delovnem mestu s kampanjami za spodbujanje zdravja pri delu, uveljavljanjem prepovedi kajenja na delovnem mestu in programi podpore zaposlenim, ki kadijo, da kajenje opustijo, ter naj zagotovi odgovornost in skladnost politike z drugimi področji, zlasti z javnim zdravjem;
8. poziva Svet in Komisijo, naj določita časovni razpored za revizijo Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu[1], da bi se vanjo vključile strupene snovi, ki ogrožajo plodnost, in določile obvezujoče mejne vrednosti za rakotvorne in mutagene snovi ter strupene snovi, ki ogrožajo plodnost in jih je še vedno težko prepovedati;
9. meni, da je potrebna večja usklajenost z novo Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) v Helsinkih in da je treba pojasniti številna vprašanja, povezana z odnosom med Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[2] in drugimi direktivami s področja zdravja na delovnem mestu;
10. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo sočasno izvajanje strategije Skupnosti in uredbe REACH: strategija Skupnosti mora dopolnjevati uredbo REACH na področju zaščite pred kemičnimi tveganji in izkoristiti možnost za povečanje preventivnih ukrepov proti kemičnim tveganjem na delovnem mestu v povezavi z izvajanjem te uredbe;
11. poziva Komisijo, naj prizna pomen predstavništva delavcev pri politiki preprečevanja nesreč pri delu in ustrezno upošteva Direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu[3], ki je v podjetjih z najboljšim predstavništvom delavcev izjemno vplivala na varnost ter preprečevanje nesreč;
12. poziva k prav takemu zavzemanju za presojo vplivov na zdravje in varnost pri delu kot na okolje;
13. meni, da si morajo Komisija in države članice bolj prizadevati za opredelitev ne le proizvodnih sektorjev, v katerih so tveganja visoka, kar je bilo že storjeno, temveč tudi ranljivih skupin, kot so priseljenci, mladi in starejši delavci;
14. poziva Komisijo, naj razširi področje uporabe strategije Skupnosti, da bo zajemala tudi socialne dejavnike ter ne le nezgod pri delu in poklicnih bolezni, saj na posameznikovo zdravje vplivajo različni dejavniki, povezani z delom, na primer vrsta pogodbe, delovne razmere in dostopnost dela; opozarja, da spremembe delovnih odnosov in zmanjšanje varnosti pri delu povzročajo tudi okoljske, psihološke in socialne težave, ki jih je treba obravnavati;
15. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno upoštevajo neenakosti ne le med državami članicami, ampak tudi v posameznih državah članicah, ter se zavežejo, da jih bodo zmanjšale.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
21.11.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 2 0 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Irena Belohorská, Johannes Blokland, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Eija-Riitta Korhola, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Dagmar Roth-Behrendt, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Kathalijne Maria Buitenweg, Philip Bushill-Matthews, Milan Gaľa, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Alojz Peterle |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (27.11.2007)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o strategiji Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu
(2007/2146(INI))
Pripravljavec mnenja: Romano Maria La Russa
POBUDE
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. je zaskrbljen, ker številni delavci v Evropski uniji še vedno menijo, da sta njihovo zdravje ali varnost ogrožena zaradi dela, ki ga opravljajo, čeprav razpoložljivi statistični podatki kažejo, da se število smrtnih in hudih nesreč v Evropski uniji nenehno zmanjšuje;
2. ugotavlja tudi, da narašča število netipičnih pogodb o zaposlitvi, in poudarja, da zaradi njihovih pogojev ne smeta biti ogrožena zdravje in varnost delavcev ter izvajalcev;
3. meni, da bi morali biti delodajalci obvezani, da dnevnim delavcem in delavcem, zaposlenim s krajšim delovnim časom, omogočijo tako zdravniški pregled kot usposabljanje glede varnosti delavcev in preprečevanja nesreč na delovnem mestu za vse kategorije zaposlenih;
4. meni, da bi morale države članice in Komisija ob upoštevanju povečane nevarnosti, ki so ji izpostavljeni delavci v gradbeništvu, metalurgiji, železarski in jeklarski industriji ter v ladjedelništvu, nameniti dovolj sredstev za potrebne naložbe, s katerimi bi zagotovile zdravje in varnost pri delu;
5. pozdravlja cilj Komisije, da bi se v EU do leta 2012 število nesreč pri delu zmanjšalo za 25 %;
6. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za popolno zdravstveno in varnostno zavarovanje vseh delavcev, tudi tistih v sivi ekonomiji in s skrajšanim delovnim časom ter pogodbenih delavcev in podpogodbenikov;
7. opozarja, da je cilj povečati število zaposlenih žensk, in poudarja, da je treba razmisliti o trajanju, časovnem razponu in predvidljivosti dela, da bi zagotovili ugodnejše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem; poziva Komisijo in države članice, naj naložbe v otroške jasli in vrtce s krajšimi ali daljšimi programi oskrbe opredelijo kot prednostne, da bi mladim staršem omogočili uskladitev družinskega in poklicnega življenja;
8. poudarja vlogo malih in srednjih podjetij, saj zaposlujejo več kot 65 % aktivnega prebivalstva v EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sektorji, v katerih mala in srednja podjetja največkrat ponujajo zaposlitev, slovijo kot nevarni; zato poziva k večjim prizadevanjem za pomoč malim in srednjim podjetjem pri vprašanjih zdravja in varnosti pri delu; v zvezi s tem pozdravlja pobude, katerih cilj je razširjanje informacij ter zagotavljanje tehnične pomoči, vendar dodatno poudarja, da je treba mala in srednja podjetja finančno podpreti; poziva vse države članice, naj podpišejo in ratificirajo konvencijo Združenih narodov o delavcih migrantih in njihovih družinskih članih ter si skupaj prizadevajo za izboljšanje dostopnosti poklicnega usposabljanja, zlasti za delavce s skrajšanim delovnim časom in pogodbene delavce, ter jim tako pomagajo pri iskanju stalne zaposlitve;
9. poziva države članice, naj sprejmejo predpise, v skladu s katerimi bodo zavarovalnice, ki ponujajo zavarovanje za delovne nezgode in poklicne bolezni, finančno podprle mala in srednja podjetja;
10. poziva države članice, naj sprejmejo zakonske določbe, s katerimi bodo obvezale podjetja, da svojim zaposlenim omogočijo psihološke storitve; v zvezi s tem spodbuja mala in srednja podjetja, naj uporabijo specialistične storitve, pri čemer naj bil v podjetjih z več kot 500 zaposlenimi za vsakih 500 oseb na voljo en specialist (psiholog, terapevt, duhovnik);
11. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo strategije in ukrepe, s katerimi bi se invalidi, ki si želijo delati in to tudi zmorejo, lahko vključili na trg dela; priporoča, da bi ti ukrepi zajemali tudi tečaje za poklicno usposabljanje invalidov;
12. priporoča državam članicam, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo težka ali nevarna dela spremljale tudi pravice socialnega varstva, ki jih bodo zadevni delavci lahko uživali v času svoje zaposlitve, pa tudi v pokoju;
13. podpira dejavno spodbujanje posvetovanja z evropskimi sindikati in poziva Komisijo, naj oblikuje zakonski okvir, s katerim bo socialne partnerje spodbudila k čezmejnim pogajanjem; spodbuja Komisijo in države članice, naj financirajo usposabljanje sindikalnih predstavnikov, ki se bodo zavzemali za uveljavljanje pravic s področja zdravja in varnosti pri delu.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
22.11.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
35 0 0 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Březina, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Giles Chichester, Den Dover, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, David Hammerstein, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Radu Ţîrle, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Joan Calabuig Rull, Neena Gill, Lambert van Nistelrooij, Vladimir Urutchev |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Umberto Pirilli |
||
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (22.11.2007)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o strategiji Skupnosti 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu
(2007/2146(INI))
Pripravljavka mnenja: Edit Bauer
POBUDE
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker so z delom povezana tveganja za zdravje in varnost žensk v primerjavi s tveganji pri moških podcenjena in niso dovolj upoštevana pri preprečevanju in raziskavah[1],
B. ker je na črnem trgu dela brez zavarovanja zaposlenih več žensk kot moških, kar neizogibno pomembno vpliva na zdravstvene in varnostne pogoje, pod katerimi so zaposlene,
C. ker so po nekaterih študijah in ocenah največjim tveganjem za zdravje in varnost na delovnem mestu izpostavljene ženske, zaposlene v sektorjih, za katere sta značilna intenzivnost dela in pomanjkanje pravih ergonomskih pravil,
D. ker imajo ženske zaradi delovnih pogojev najpogosteje mišično-kostna obolenja in psihološke težave,
E. ker je okvir direktiv Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu nevtralen z vidika spola, kar ne omogoča, da bi se tveganju za varnost in zdravje delavk pri delu namenila dovolj velika pozornost,
F. ker so številni delavci in delavke po vsej EU izpostavljeni različnemu tveganju na delovnem mestu: kemijskim, biološkim in fizikalnim dejavnikom, škodljivim ergonomskim pogojem, zapleteni kombinaciji nevarnosti nesreč in varnostnih tveganj, skupaj z različnimi psihosocialnimi dejavniki tveganja,
G. ker ženske in moški ne predstavljajo enotne skupine in morajo zato biti strategije in ukrepi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu posebej prilagojeni posebnim delovnim mestom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da lahko nekateri dejavniki na ženske vplivajo drugače kot na moške,
H. ker se tveganja, ki so jim na delovnem mestu izpostavljene delavke, močno razlikujejo od tveganj za moške, najprej zato, ker so ženske v praksi zaposlene v tipično "ženskih" poklicih, drugič pa zato, ker so zaradi kombinacije povečane odgovornosti pri delu in večje odgovornosti drugje dodatno obremenjene in je lahko ogroženo njihovo duševno in telesno zdravje,
I. ker je treba upoštevati Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, ter Direktivo Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom,
J. ker bi lahko tveganja, ki so jim izpostavljeni ženske in moški, najbolj neposredno primerjali na podlagi prijavljenih nezgod in statističnih podatkov o boleznih,
K. ker bi lahko učinke politik bolje obvladovali le z upoštevanjem razlik v zdravju med ženskami in moškimi,
1. poudarja, da je treba pri obravnavanju vprašanj o zdravju in varnosti pri delu upoštevati vidik spola, ter pozdravlja pobudo Komisije za pripravo posebnih metod za oceno učinka v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu glede na posebnosti spola; vendar kritizira Komisijo, ker v svojem sporočilu – niti v ciljih strategije Skupnosti 2007–2012 niti v oceni učinkov – ni ustrezno upoštevala vključevanja načela enakosti med spoloma[2];
2. z obžalovanjem ugotavlja, da veliko nezgod in bolezni ni prijavljenih in da zahteve po uradni prijavi pogosto ne vključujejo vseh kategorij delavcev, npr. zaposlenih v neformalnem gospodarstvu, med katerimi so večinoma ženske;
3. poziva Komisijo, naj oceni razpoložljivost po spolu ločene statistike o smrtonosnih in nesmrtonosnih boleznih, povezanih z delom, na ravni Skupnosti;
4. poziva države članice, naj pri izvajanju veljavnih direktiv o zdravju in varnosti pri delu bolj upoštevajo razlike med spoloma, izvajajo oceno vpliva teh direktiv z vidika spola ter ratificirajo konvencijo Mednarodne organizacije dela iz leta 2006 o promocijskem okviru za varnost in zdravje pri delu;
5. poziva države članice, naj resno obravnavajo tveganje, ki je povezano z varnostjo in zdravjem pri delu ter je različno za ženske in moške, in omogočijo različno socialno in fizično infrastrukturo za preprečevanje tega tveganja,
6. poziva države članice, naj kot del spodbude za zaposlovanje starejših delavcev sprejmejo ločene ukrepe za moške in ženske za varnost in zdravje pri delu, prilagojene potrebam starejših delavcev;
7. poziva države članice, naj zagotovijo delovanje učinkovitega inšpekcijskega organa, katerega cilj bo izboljšati izvajanje zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu, pri čemer bo posebna pozornost namenjena ženskam in materinstvu;
8. poudarja, da je zaposlitev za nedoločen čas pomemben dejavnik, ki prispeva k zdravju in varnosti pri delu;
9. poudarja, da je treba raziskati posledice uporabe delovne opreme in delovnega okolja na nosečnice in ženske, ki dojijo;
10. poziva države članice, da na vseh ravneh zagotovijo ustrezno zastopanost žensk pri odločanju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi prisotnost žensk v odboru višjih inšpektorjev za delo, da bi bile bolj upoštevane njihove specifične pravice in potrebe glede varnosti in zdravja pri delu;
12. poziva države članice, naj izboljšajo preprečevanje z delom povezanih bolezni in tveganja pri delu kot del celostnega pristopa k varnosti in zdravju pri delu, pri čemer je treba poseben poudarek nameniti obveščanju in usposabljanju delavcev, ohranjanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem pa vključiti med vprašanja varnosti in zdravja pri delu, da bi upoštevali dvojno obremenitev žensk ter nadalje spodbujali to ravnovesje; meni, da bi bilo treba v tem kontekstu upoštevati tudi, da ima na trgu dela negotovo zaposlitev več žensk kot moških;
13. ugotavlja, da je zagotavljanje polnega dostopa do zdravstvenih storitev najnujnejša in najbolj potrebna oblika zaščite materinstva; poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev polnega dostopa do zdravstvenega varstva pod enakimi pogoji za matere, ki so zaposlene v neformalnem ali "črnem" gospodarstvu, ki imajo službe brez zavarovanja in tiste, ki brez plačila delajo na domu;
14. poudarja, da potreba po analiziranju tveganja, s katerim se srečujejo ženske in moški, ter sprejetju ustreznih ukrepov ne pomeni ponovne uvedbe zaščitne politike izključevanja ali razvoja različnih delovnih mest za ženske in moške;
15. poziva države članice in Komisijo, naj pri oblikovanju strategij držav članic in Skupnosti za varnost in zdravje pri delu, opravljanju anket in izvajanju raziskav na to temo zagotovijo sistematičen pristop, ki upošteva razlike med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj uporabijo možnosti financiranja iz programa Progress, ki so ustvarjene v ta namen, zlasti iz vsebinskega področja o enakosti med spoloma;
16. poziva države članice in Komisijo, da večjo pozornost namenijo novim dejavnikom tveganja, kot so nadlegovanje, nasilje in ustrahovanje, ki jih na delovnem mestu v sektorjih javnih služb, kjer so zaposlene predvsem ženske, izvajajo stranke;
17. poziva države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi bi osebam, ki so zaradi nesreče ali poklicne bolezni začasno nehale delati, omogočile uspešno vrnitev na delovno mesto; ugotavlja, da so ženske na splošno manj ogrožene kot moški, vendar imajo pogosteje specifične zdravstvene težave, npr. mišično-kostne bolezni;
18. poziva k sprejetju ukrepov za spoštovanje pravic žensk z netipično obliko delovnega razmerja glede varnosti in zdravja, npr. žensk, ki skrbijo za obolele na domu;
19. opozarja, da so celo na istem ali podobnem industrijskem območju higienski pogoji za zaposlene v malih in srednjih podjetjih lahko slabši kot v večjih podjetjih; zato poziva države članice, naj uvedejo ustrezne ukrepe za spodbujanje in podpiranje varnosti in zdravja pri delu v malih in srednjih podjetjih ter zagotovijo visoko stopnjo zaščite za delavce podizvajalskih podjetij, med katerimi je veliko žensk;
20. poudarja, da je treba upoštevati možnost uvedbe tematike nevarnosti, tveganja in preprečevanja v šolske učne načrte in izobraževalne sisteme na splošno kot učinkovitega sredstva za izgradnjo močne in preventivne kulture glede varnosti in zdravja.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
20.11.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 0 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Esther De Lange, Roselyne Lefrançois, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anna Záborská |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jill Evans, Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Donata Gottardi, Anna Hedh, Filiz Hakaeva Hyusmenova |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
18.12.2007 |
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 2 0 |
|
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Andersson, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Jean Lambert, Raymond Langendries, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Jan Tadeusz Masiel, Jiří Maštálka, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Elisabeth Morin, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Rovana Plumb, Bilyana Ilieva Raeva, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Ewa Tomaszewska, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer |
||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Françoise Castex, Sepp Kusstatscher, Claude Moraes, Ria Oomen-Ruijten, Thomas Ulmer, Glenis Willmott |
||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||