POROČILO Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti
20.12.2007 - (2007/2093(INI))
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Roberta Angelilli
Pripravljalka mnenja (*):
Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Odbor za pravice žensk in enakost spolov
(*) Pridruženi odbori – člen 47 uredbe
- PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
- OBRAZLOŽITEV
- MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
- MNENJE Odbora za zunanje zadeve
- MNENJE Odbora za razvoj
- MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
- MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje
- MNENJE Odbora za pravne zadeve
- IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju dne 21. in 22. junija 2007 o reformi pogodb,
– ob upoštevanju besedila prihodnjega člena 3 lizbonske pogodbe, ki navaja, da se Unija „bori […] proti […] diskriminaciji ter spodbuja […] varstvo pravic otrok“ ter določa, da „v odnosih z ostalim svetom Unija […] prispeva k […] varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok“,
– ob upoštevanju sklepa, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad ob zaključku medvladne konference v Lizboni 19. oktobra 2007, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah[1], katere člen 24 izrecno zadeva „otrokove pravice“ in še posebej določa, da se morajo „pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki zadevajo otroke, […] upoštevati predvsem koristi otrok“, postane pravno obvezujoča,
– ob upoštevanju sklepa Unije o pristopu k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, ki predvideva sankcije v primeru neupoštevanja,
– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1989, in njenih izbirnih protokolov,
– ob upoštevanju akcijskega programa Združenih narodov, sprejetega na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu septembra 1994,
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št.°168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice[2],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2006 z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (KOM(2006)0367),
– ob upoštevanju vmesnega poročila mediatorke Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok z dne 1. marca 2007, ki opozarja Evropsko komisijo, Evropski parlament in druge institucije, da se je dramatično povečalo število starševskih ugrabitev otrok,
– ob upoštevanju rezultatov posvetovanja, ki sta ga o sporočilu Komisije izvedli organizaciji Save the Children in Plan International[3],
– ob upoštevanju foruma, ki ga je ustanovila Komisija po objavi svojega sporočila z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti in ki se je prvič sestal v Berlinu 4. junija 2007,
– ob upoštevanju politične izjave, ki je bila sprejeta na prvem forumu v Berlinu 4. junija 2007 in v kateri se ponovno poudarja želja po sistematičnem upoštevanju otrokovih pravic v notranji in zunanji politiki Evropske unije,
– ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2006 v zvezi z okvirno strategijo o nediskriminaciji in enakih možnostih za vse[4],
– ob upoštevanju tematskega komentarja št. 4 z dne 25 maja 2006 z naslovom Uresničevanje otrokovih pravic c Evropski uniji, ki ga je pripravila mreža neodvisnih strokovnjakov iz EU za temeljne pravice[5],
– ob upoštevanju študije generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki, ki je bila predstavljena v generalni skupščini Združenih narodov 11. oktobra 2006,
– ob upoštevanju smernic UNICEF o varstvu otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, izdanih septembra 2006,
– ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji[6],
– ob upoštevanju členov 34 in 35 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki obravnavata zaščito otrok pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter si prizadevata za preprečevanje ugrabitev ali prodaje otrok ali trgovanja z njimi,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2007 z naslovom Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu (KOM(2007)0267),
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A6–0520/2007),
A. ker je glavni cilj sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ spodbujati uveljavljanje otrokovih pravic, zlasti pravico do lastne identitete, pravico do odraščanja v varnih razmerah/pravico do oskrbe, pravico do družine, pravico do ljubezni in igre, pravice do zdravstvene oskrbe, izobrazbe, socialnega vključevanja, enakih možnosti, športa ter čistega in varnega okolja ter pravico do obveščenosti o temu, z namenom vzpostavljanje temeljev za otrokom prijazno družbo, v kateri se lahko počutijo varni in v njej dejavno sodelujejo,
B. ker člen 24(3) Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah določa, da ima „vsak otrok [ima] pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi“,
C. ker je v skladu s členom 24 Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah pomembno, da se vsem otrokom zagotovi pravica do „sodelovanja“, da se vedno upoštevajo njihove izkušnje in mnenja v zvezi z vsemi vprašanji, ki jih zadevajo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati starost, zrelost in intelektualno razvitost otroka; ker je ta pravica absolutna in se je ne sme omejiti in ker je treba najti način za sporazumevanje z vsemi otroki, tudi z otroki, ki se izražajo tako, da jih odrasli težko razumejo, na primer zelo majhnimi otroki, invalidnimi otroki in otroki, ki govorijo drug jezik,
D. ker je bistveno, da se otrokove pravice vključijo v vse politike Unije, ki jih neposredno ali posredno zadevajo (vključevanje), in tam varujejo,
E. ker revščina in socialna izključenost staršev resno ovirata otroke pri uresničevanju svojih pravic in ker je tudi veliko drugih dejavnikov, ki preprečujejo otrokom, da bi uresničili svoje pravice, kot so starši, ki izpolnjujejo svojo starševsko vlogo manj kot zadovoljivo, dejstvo, da morajo otroke v pravnih zadevah zastopati odrasli ali da se lahko pravica do zdravstvenega varstva zahteva le s soglasjem osebe, ki skrbi za varstvo in vzgojo otroka,
F. ker bi morali odrasli otrokom zagotoviti ugodne pogoje, da bi jim omogočili izražanje njihovega mnenja ter bi tako lahko izrazili svoja stališča in bi se ta upoštevala; ker morajo odrasli podpirati otrokova dejanja miru in prijateljstva ter jih spodbujati k povezovanju z drugimi otroki; ker je čas pomemben dejavnik pri ustvarjanju okoliščin, ki vodijo k odprtemu odnosu in otrokovemu izražanju mnenja, ne le ob posameznih dogodkih, in ker je treba pri financiranju javnih programov to upoštevati,
G. ker je kršenje otrokovih pravic, nasilje nad otroki in trgovina z otroki za nezakonite posvojitve, prostitucijo, nezakonito delo, prisilne poroke, beračenje po ulicah ali kateri koli drug namen še vedno težava v EU,
H. ker vedno več otrok zboli za kroničnimi boleznimi, kot so nevrodermitis in alergije, ter boleznimi dihal in ima težave zaradi obremenitve s hrupom,
I. ker so okoljske pravice otrok vključene v Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah,
J. ker družinsko okolje zagotavlja ugoden okvir za zaščito otrokovih pravic, poskrbi za zdrav razvoj njihove osebnosti, razvija njihove sposobnosti in jim omogoča, da pridobijo znanje, ki ga potrebujejo za uresničevanje svojih pravic in zavedanje o svojih dolžnostih; posledično si je treba prizadevati za podporo družinam z ustreznimi javnimi politikami; ker bi morali v odsotnosti takšnega okvira imeti vsi otroci, tudi sirote, brezdomci in begunci, v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, dostop do varstva v nadomestnem okviru, ki bi jim omogočil odraščanje, ne da bi bili kakorkoli diskriminirani,
K. ker bi morala biti strategija EU o otrokovih pravicah utemeljena na vrednotah in načelih, določenih v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah,
L. ker bi morale biti pravice otrok kot avtonomnih pravnih bitij priznane, vendar so deklice in ženske, navkljub nacionalnim zakonodajam in mednarodnemu pravu, pogosto žrtev pravne, socialne in ekonomske neenakosti, ki vpliva na uresničevanje njihovih nedvoumnih in temeljnih pravic, kot so enakopraven dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstvenega varstva, varne hrane in čiste vode ter reproduktivne pravice najstnikov,
M. ker bi morale biti temeljne pravice in vrednote, tudi enakost med spoloma, bistven element izobraževanja v otroštvu in bi morale biti osnova za vsa druga obdobja življenja,
N. ker je treba integracijo načela enakosti spolov uporabljati v vseh politikah, ki zadevajo otrokove pravice, saj se enakost spolov začne s priznanjem enakih pravic otrokom moškega in ženskega spola že v prvih letih življenja,
O. ker kršitev človekovih pravic priseljenk in priseljenskih deklic v obliki tako imenovanih zločinov iz časti, prisilnih porok, pohabljenje ženskih spolnih organov ali drugih kršitev ni mogoče utemeljiti na kakršni koli verski podlagi in se jih ne bi smelo dopuščati v nobenih okoliščinah,
P. ker so otroci v Evropi že v zgodnjem otroštvu izpostavljeni prikazovanju grozljivih prizorov, pornografije in nasilja v medijih, kar lahko na otrocih pusti uničujoče psihološke in družbene posledice, kot so strah, depresija, povečana agresivnost in težave v šoli,
Pregled strategije
1. pozdravlja pobudo Komisije, ki dokaj jasno izraža, da vse konvencije o temeljnih človekovih pravicah veljajo enako za otroke in odrasle, kot to velja za sklop dodatnih pravic, vključno s pravicami iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila pripravljena s posebnim poudarkom na posebnem položaju otrok in mladih;
2. pozdravlja odločitev medvladne konference z 19. oktobra 2007, da se otrokove pravice vključi med cilje EU v lizbonski pogodbi ter se tako zagotovi novo pravno podlago za pravice otrok;
3. pozdravlja razvoj akcijskega načrta Komisije o otrocih v okviru zunanjih odnosov, ki bo vključen v odobren okvir in zaveze strategije EU o otrokovih pravicah;
4. opozarja, da čedalje večje število področij, ki spadajo v pristojnosti EU, posredno ali neposredno zadeva otrokove pravice, in poziva Komisijo, naj v svojo presojo vplivov, predvideno v sporočilu z dne 27. aprila 2005 z naslovom Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije – Metodologija za sistematičen in strog nadzor (KOM(2005)0172), vključi poglavje o tem, v kakšni meri se otrokove pravice pravno upoštevajo;
5. poziva Komisijo, naj predloži predlog o oblikovanju posebne proračunske postavke za otrokove pravice, ki bi omogočila financiranje dela za izvrševanje sporočila Komisije z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti in projektov, namenjenih izrecno otrokom, kot je evropski sistem zgodnjega opozarjanja na ugrabitve otrok, ter usklajevalnega organa, v katerega bi bili vključeni predstavniki osrednjih organov držav članic ter bi bil pooblaščen za zmanjšanje števila ugrabitev otrok; proračunska postavka bi morala vključevati tudi subvencije za mreže nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, in zagotoviti sodelovanje otrok pri izvrševanju tega sporočila in teh projektov;
6. poziva k uvedbi učinkovitega sistema za spremljanje, ki bi bil podprt s finančnimi sredstvi in letnimi poročili, da se zagotovi izvajanje obveznosti iz sporočila Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti in izvajanje prihodnje strategije o otrokovih pravicah;
7. opozarja, da bodo za uspeh prihodnje strategije potrebne dolgoročne zaveze in ukrepi, večje in učinkovito spremljanje izvajanje otrokovih pravic prek razvoja kazalcev in sodelovanja nevladnih organizacij ter združenj staršev in izobraževalnih združenj in pa usklajevanje z nacionalnimi in mednarodnimi pobudami in politikami za otrokove politike;
8. poziva Komisijo, naj od leta 2008 naprej vsaki dve leti pripravi celovito poročilo Evropske unije o otrocih in mladih;
9. pozdravlja načrt Komisije o uvedbi telefonske linije za pomoč otrokom za celotno EU in poudarja, da mora biti ta storitev brezplačna in na voljo 24 ur na dan; poziva države članice, naj z ukrepi za informiranje obveščajo otroke o možnosti uporabe te storitve;
10. z zanimanjem pričakuje poročilo Komisije o tem, kako države članice izvajajo okvirni sklep o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji iz leta 2003;
11. poziva, da se zaščita otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, vključi med prednostne naloge večletnega okvira Agencije Evropske unije za temeljne pravice in da ta čim prej vzpostavi mrežo za sodelovanje z mednarodnimi institucijami, zlasti varuhi otrokovih pravic in nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju, da se v celoti izkoristijo njihove izkušnje in informacije, ki so jim na voljo;
12. poziva Komisijo, Agencijo za temeljne pravice in države članice, naj si v sodelovanju z ustreznimi agencijami ZN, mednarodnimi organizacijami in raziskovalnimi središči prizadevajo za izboljšanje zbiranja primerljivih statističnih podatkov v zvezi s položajem otrok v Evropski uniji, po potrebi tudi z razširitvijo pristojnosti Eurostata, z namenom razvijanja in vključevanja večjega števila kazalcev, ki se nanašajo posebej na otroke, na primer o otroški revščini in družbeni izključenosti; pri zbiranju podatkov bi bilo treba zagotoviti sodelovanje otrok;
13. prosi Komisijo, naj zagotovi prerez po starosti in spolu za podatke o vseh vrstah diskriminacije otrok in nasilja nad njimi, naj vključi enakopravnost med ženskami in moškimi v vse politike in instrumente svoje prihodnje strategije, vključno z dejavnostmi foruma o otrokovih pravicah, ter naj spremlja in ocenjuje te politike, med drugim s skrbjo za enakost spolov pri načrtovanju proračuna;
14. poziva, naj se otrokove pravice vključijo v zunanje politike in ukrepe EU, vključno z evropsko sosedsko politiko in strateškim partnerstvom z Rusijo, kot je določeno v predvidenem delovnem dokumentu služb Komisije o akcijskem načrtu Evropske unije za otrokove pravice v zunanjih odnosih, ter procesom širitve, pri čemer priznava, da so te politike učinkovita sredstva, ki zagotavljajo možnost za spodbujanje otrokovih pravic; poziva Komisijo, naj te priložnosti prenese v posebne cilje v zunanjem delovanju Skupnosti in držav članic;
15. poziva Komisijo, naj predloži poročilo o morebitni vključitvi posebne in pravno zavezujoče klavzule o spoštovanju otrokovih pravic, kot so opredeljene na mednarodni ravni, v vse mednarodne sporazume med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami;
16. poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za pomoč državam v razvoju pri prenosu določb iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov k tej konvenciji v njihove nacionalne zakonodaje;
17. poziva, naj se preuči pristop EU h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in dvema izbirnima protokoloma k tej konvenciji, pa tudi h konvencijam Sveta Evrope v o otrokovih pravicah, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter h konvencijam o uresničevanju otrokovih pravic, o posvojitvi otrok, o izkoriščanju in spolnih zlorabah, ter poziva Svet, naj sprejme načelno stališče, da se EU v prihodnosti omogoči sodelovanje pri pogajanjih o konvencijah, ki se posebej nanašajo na otrokove pravice;
18. poudarja, da bi morala imeti vsaka strategija o otrokovih pravicah podlago v vrednotah in štirih temeljnih načelih, določenih v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah: zaščita pred vsemi oblikami diskriminacije; prednostno upoštevanje največjih koristi otroka; pravica do življenja in razvoja ter pravica do izražanja mnenja in upoštevanja tega mnenja v vseh zadevah ali postopkih, ki zadevajo otroka;
19. obžaluje, da vse države članice še niso imenovale varuha otrokovih pravic, k čemur je pozval odbor ZN za otrokove pravice, s čimer bi se spodbujalo varovanje otrokovih pravic in nadaljnje izvrševanje Konvencije ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, ter poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj to storijo čim prej; meni, da mora EU nameniti finančna sredstva evropski mreži varuhov pravic otrok (ENOC), da bo lahko mreža bolj dejavno in povsod po EU obravnavala vprašanja, ki so povezana s pravicami otrok;
20. ker se porajajo različne interpretacije, s tem ko nacionalni organi z izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, poziva Komisijo, naj pripravi smernice in seznam najboljših praks, da se pojasni in olajša izvajanje te uredbe;
21. poudarja, da je pomembno, da države članice in države kandidatke v celoti izvajajo obstoječe mednarodne obveznosti, zlasti tiste iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki vsebuje posebne določbe glede invalidnih otrok, in konvencije Mednarodne organizacije dela o delu otrok;
22. poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo Haaško konvencijo z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok; poziva institucije EU, naj pri tretjih državah spodbujajo ratifikacijo poglavitnih mednarodnih instrumentov za zaščito otrok, zlasti tistih, ki so namenjeni izboljšanju položaja otrok priseljencev;
23. poziva EU, naj z uporabo „mehke moči“ aktivno sodeluje pri spodbujanju ozaveščenosti in razširjanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah znotraj in izven EU;
24. opozarja države članice na potrebo po takojšnjem izpolnjevanju njihovih evropskih in mednarodnih obvez, povezanih z zaščito otrokovih pravic;
25. poziva države članice, naj oblikujejo programe izmenjave za učitelje in učence z državami, ki niso del EU, zlasti na Bližnjem vzhodu in državami v razvoju, ter naj razširjajo in spodbujajo otrokove pravice ter opozarjajo na pravico do izobraževanja in enakost med spoloma;
26. poudarja, da je nujno diferencirano obravnavanje potreb otrok; dober primer diferencirane obravnave je 7. poročilo raziskovalnega centra Unicefa INNOCENTI, v katerem je navedenih šest razsežnosti dobrobiti otroka: materialna dobrobit, zdravje in varnost, izobraževalna dobrobit, družina in odnos s sovrstniki, obnašanje in nevarnosti ter subjektivna dobrobit;
27. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje spoštovanja pravic duševno prizadetih otrok, pri čemer se posebej upošteva njihove pravice do svobode, izobraževanja in dostopa do sodišč ter se jih zaščiti pred mučenjem in krutim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem;
28. poziva vse države članice, naj zagotovijo, da imajo otroci učinkovito in neodvisno zastopstvo v katerem koli sodnem ali podobnem postopku, ki jih zadeva, in da imajo zakonsko imenovanega skrbnika, če te naloge ne more opravljati noben odgovoren, primeren in ustrezen odrasel družinski član;
29. poudarja, da mora strategija o otrokovih pravicah vključevati določbe za spodbujanje blaginje družin, saj se za veliko večino otrok, zlasti majhnih otrok, skrbi v krogu družine;
30. poziva Komisijo, naj razvije politike in izvaja celovite, večplastne ukrepe, namenjene zaščiti otrokovih pravic, da se dosežejo medozemeljska enakost in enake možnosti za otroke;
31. predlaga, naj EU kot „ogrožene otroke“ opredeli vse otroke, ki so žrtev socialnih razmer, ki ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje in/ali jih izpostavljajo tveganju prestopništva, tako v vlogi storilca kot žrtve;
32. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe (informacijske kampanje, izmenjave najboljše prakse itd.), s katerimi preprečijo „ogrožanje“ otrok, vključno s preprečevanjem mladoletniškega prestopništva;
33. opozarja, da je pravica do izobraževanja in usposabljanja temeljna socialna pravica, ter poziva vse države članice in države kandidatke, naj zagotovijo to pravico ne glede na socialno ali etnično okolje, telesno stanje ali pravni status otroka ali njegovih staršev;
34. prosi, naj prihodnja strategija vključuje ukrepe za preprečevanje nasilja, ki temelji na razlikovanju med spoloma, in naj se med drugim osredotoča na kampanje osveščanja, ki zadevajo enakost med moškimi in ženskami, ter so namenjene dekletom in fantom, staršem, zaposlenim v izobraževanju ter ranljivim skupinam, za cilj pa imajo emancipacijo deklet, zagotavljanje enakih možnosti zanje in izboljšanje zaščite njihovih pravic; poziva k spodbujanju dejavnega sodelovanja fantov in moških pri omenjenih ukrepih preprečevanja; poziva Komisijo, naj svojo politiko razvojne pomoči in trgovinske sporazume pogojuje z izvajanjem zakonodaje, ki zagotavlja enakopravnost med moškimi in ženskami ter odpravo vsakovrstnega nasilja nad ženskami in otroki;
35. poziva Komisijo, naj v svojih odnosih s tretjimi državami spodbuja ratifikacijo mednarodnih pogodb o odpravi diskriminacije žensk in podpori sodelovanju žensk v gospodarskem, socialnem in političnem življenju, s čimer se izboljša dobrobit njihovih otrok;
Sodelovanje otrok
36. pozdravlja forum, ki ga je ustanovila Komisija in ki združuje predstavnike držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije, nevladnih organizacij, nacionalnih in mednarodnih organizacij, ki so dejavne na področju otrokovih pravic, ter otroke; meni, da bi moralo biti sodelovanje otrok eden izmed glavnih ciljev foruma; poziva Komisijo, naj zagotovi sodelovanje otrok in varuhov otrokovih pravic v državah članicah, pa tudi starševskih in družinskih združenj;
37. pozdravlja ustanovitev medsektorske skupine s strani Komisije in imenovanje koordinatorja za pravice otrok ter želi vzpostavitev enote za usklajevanje tudi v Evropskem parlamentu v skladu z določbami lizbonske pogodbe, da deluje v povezavi z medsektorsko skupino Komisije, da se povežejo in racionalizirajo vse pobude in parlamentarne dejavnosti v zvezi s otrokovimi pravicami; meni, da bi tovrstne strukture med drugim morale zagotoviti omrežje za izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z nacionalnimi strateškimi načrti o otrocih, ki jih izvajajo nekatere države članice; poziva, naj te strukture vzpostavijo neposreden stik z organizacijami, ki jih vodijo otroci in mladi, da se razvije, izvaja, spremlja ter zagotavlja pomembno in učinkovito sodelovanje otrok pri odločanju, ki jih zadeva;
38. opozarja, da imajo otroci in mladi ljudje, ne glede na njihovo starost, pravico izražati svoje mnenje; meni, da imajo tako deklice kot dečki pravico do izražanja svojega mnenja ter da bi morala biti ta pravica zajamčena v delu, ki je bilo začeto pri razvoju strategije EU na področju otrokovih pravic, ter da bi moralo biti zagotovljeno enako sodelovanje deklic in dečkov;
39. priznava, da je dejavno sodelovanje tesno povezano z obveščanjem; pozdravlja oblikovanje komunikacijske in informacijske strategije za objavljanje ukrepov EU na otrokom prijazen način, ki bo dostopen vsem;
40. z zanimanjem pričakuje, da Komisija v letu 2008 objavi študijo, v kateri ocenjuje učinek obstoječih ukrepov EU, ki zadevajo otrokove pravice, ter dokument o posvetovanju, ki je usmerjen v določanje glavnih prednostnih nalog prihodnjega ukrepanja EU na področju otrokovih pravic, s ciljem sprejetja bele knjige; poziva Komisijo, naj upošteva rezultate posvetovanja, ki sta ga v začetku leta 2007 izvedli organizaciji Save the Children in Plan International s približno tisoč otroki in ki je pokazalo, da so po njihovem mnenju prednostna vprašanja nasilje nad otroki, diskriminacija, socialna izključenost in rasizem, vpliv drog, alkohola in kajenja, prostitucija, trgovina z otroki ter varovanje okolja[7]; meni, da mora biti poleg teh posebnih prednostnih vprašanj splošen cilj strategije tudi pravica otrok do sodelovanja in vplivanja; zato poziva Komisijo, naj razvije postopek, v katerem lahko vse vpletene zainteresirane strani, vključno z otroki, sodelujejo pri posvetovanju, ki bo pripeljalo do opredelitve strategije EU o otrokovih pravicah;
41. šteje za izredno pomembno, da se informacije o otrokovih pravicah otrokom sporočajo na otrokom prijazen način in z ustreznimi sredstvi; poziva Komisijo, naj
- razvije učinkovita komunikacijska orodja, vključno z otroku prijazno spletno stranjo, in tako spodbudi delo EU glede otrokovih pravic;
- vzpostavi stalni in skupni informacijski sistem, da poveča ozaveščenost o položaju otrok v EU;
- vzpostavi in spodbuja občasne in redne podatkovne kanale o položaju otrok v EU, kot so statistična poročila, študije ter izmenjave informacij in dobrih praks;
Prednostne naloge strategije EU o otrokovih pravicah
Nasilje
42. potrjuje, da nobena oblika nasilja nad otroki v nobenih okoliščinah, niti doma, ni opravičljiva ter jo je treba obsoditi; zato poziva k sprejetju zakonodaje Skupnosti, ki prepoveduje vse oblike nasilja, spolnih zlorab, poniževalnega kaznovanja in škodljivih tradicionalnih praks; obsoja vse oblike nasilja nad otroki, vključno s fizičnim, psihičnim in spolnim nasiljem, kot so mučenje, zloraba in izkoriščanje, ugrabitev, trgovina ali prodaja otrok in njihovih organov, nasilje v družini, otroška pornografija, otroška prostitucija, pedofilija ali škodljive tradicionalne prakse, na primer pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke in zločini iz časti;
43. opozarja na priporočila iz študije generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki v zvezi s preprečevanjem vseh oblik nasilja nad otroki in odzivanjem nanje – zlasti priznava, da je treba prednostno obravnavati preventivno politiko in okrepiti socialne službe, s posebnim poudarkom na storitvah posredovanja za družine, da se izboljša podpora žrtvam nasilja, storilcem naloži odgovornost ter okrepi zbiranje in analiza podatkov v zvezi s to prikrito težavo; poziva k spodbujanju ozaveščanja, informacijskih in izobraževalnih kampanj ter dejavnosti usposabljanja za strokovne skupine, ki delajo z otroki in zanje, vse v okviru politike preprečevanja nasilja nad otroki;
44. poziva države članice, naj bodisi izvajajo posebne zakonske določbe o pohabljanju ženskih spolnih organov bodisi sprejmejo zakone, po katerih bo mogoče kazenskopravno preganjati vsako osebo, ki izvaja pohabljanje spolnih organov;
45. poziva države članice, naj ukrepajo proti zločinom iz strasti, ne glede na njihov razlog, naj bodo ti povezani s homoseksualnostjo, versko ali spolno identiteto, dogovorjenimi porokami in porokami z mladoletniki;
46. poziva države članice, naj okrepijo ozaveščenost zdravnikov glede škodljivih tradicionalnih praks ter naj zagotovijo dosledno kaznovanje kaznivih dejanj v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer posebno pozornost posvetijo ranljivim skupinam, vključno s imigrantskimi deklicami in ženskami, pripadnicami etničnih manjšin in invalidnimi deklicami;
47. poziva države članice, naj uvedejo obvezno registracijo vseh primerov pohabljenja ženskih spolnih organov, ki jo opravijo zdravstveni delavci, ter naj beležijo tudi primere, v katerih obstaja sum, da utegne priti do pohabljenja spolnih organov;
48. poziva države članice, naj odkrito spregovorijo proti nasilju nad ženskami, ki temelji na tradiciji, naj obsodijo kršitve človekovih pravic imigrantskih deklic, do katerih pride na pobudo njihovih družin, in naj preverijo, katere zakone bi bilo mogoče uporabiti, da bi družinski člani odgovarjali, zlasti v primerih tako imenovanih zločinov iz strasti;
49. meni, da je treba uvesti poseben postopkovni protokol za registracijo in obravnavanje primerov nasilja nad otroki in njihove zlorabe, če naj se tovrstni primeri odkrivajo in odpravljajo v zgodnji fazi, čemur je treba dodati ukrepe usposabljanja za zdravniško in zdravstveno osebje, odgovorno za telesno in duševno zdravje otrok;
50. podpira imenovanje posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za odpravo nasilja nad otroki, ki bi imel mandat in potrebna sredstva za izvajanje splošne zaveze, da se odpravi nasilje nad otroki;
51. poudarja, da je treba vzpostaviti pravni okvir v zvezi s spolnim izkoriščanjem in zlorabo otrok ter da je treba okrepiti pravosodno sodelovanje med državami članicami, Europolom, Eurojustom in vsemi pristojnimi mednarodnimi organi;
52. poziva države članice, naj dodelijo sredstva za izobraževalne in medijske kampanje, namenjene staršem in strokovnjakom, da se zagotovijo otroku prijazne pravne, zdravstvene in psihosocialne storitve;
53. poziva vse institucije in države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti spolnemu izkoriščanju otrok, trgovini z otroki, pedofiliji, spolnim zlorabam otrok prek svetovnega spleta, otroški prostituciji in spolnemu turizmu, v katerega so vključeni otroci, tako da sprejmejo vse potrebne ukrepe za dokončanje uskladitve nacionalnih zakonodaj na podlagi skupnih minimalnih načel, sprejetih z Okvirnim sklepom 2004/68/JHA, pa tudi z drugimi pravnimi instrumenti, ki predvidevajo sodelovanje vseh zadevnih javnih in zasebnih subjektov, kot je navedeno tudi v sporočilu Komisije z naslovom Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu;
54. potrjuje, da bi bilo treba spolno izkoriščanje otrok, kar zadeva kazenske sankcije, obravnavati enakovredno kot kaznivo dejanje posilstva; meni, da bi bilo treba v primeru, ko je otrok žrtev spolnega izkoriščanja ali zlorabe, upoštevati oteževalne okoliščine;
55. poziva države članice, naj v povezavi s spolnim nasiljem preučijo možnost sprejemanja spolno nevtralne zakonodaje ter naj razmislijo, da bi morale trgovanje s spolnimi uslugami otroka (tj. mladoletnika) obravnavati kot kaznivo dejanje v skladu s členom 1 izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. maja 2000; poudarja, da je ozaveščenost javnosti bistvena za boj proti povpraševanju po prostituciji otrok in otroški pornografiji ter za zmanjšanje tega povpraševanja;
56. opozarja na uvodno izjavo E v svoji resoluciji s priporočilom Svetu z dne 16. novembra 2006 o boju proti trgovini z ljudmi, v kateri predlaga cilj, da se v naslednjih desetih letih število žrtev trgovine z ljudmi zmanjša za polovico, pri čemer je splošni cilj, da se ta oblika kaznivega dejanja čim prej in kolikor je mogoče temeljito odpravi;
57. poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite zakonodajne in druge ukrepe za preprečitev in odpravo vseh oblik nasilja na njihovem ozemlju, tako v zasebnem kot v javnem življenju, vključno z zbiranjem podatkov, ločenih glede na starost in spol;
58. poziva tudi Komisijo, naj podpre hitro ratifikacijo omenjenega protokola h Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in izbirnega protokola k isti konvenciji o sodelovanju otrok v oboroženih spopadih;
59. poziva vse institucije EU in države članice, naj žrtvam trgovine z ljudmi zagotovijo popolno zaščito in pomoč, s posebnim poudarkom na iskanju ustreznih trajnih rešitev za otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi;
60. poziva vse institucije in države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti trgovini z otroki za vse oblike izkoriščanja, vključno z delom (npr. otroškim delom, prisilnim delom[8], suženjstvom v družini, suženjstvom, služenjem zaradi zadolženosti in beračenjem), prisilnimi porokami, posvojitvami in nedovoljenimi dejavnostmi (npr. preprodaja drog, žeparstvo), spolnim izkoriščanjem in prostitucijo itd.;
61. poziva Komisijo, naj nemudoma izvede oceno nacionalnih izvedbenih ukrepov v zvezi z okvirnim sklepom Sveta 2004/68/PNZ, da se predlaga takojšnja sprememba nacionalnih določb, ki so v nasprotju s tem sklepom, ter podpira zavezo Komisije, ki skupaj z glavnimi družbami, ki izdajajo kreditne kartice, preučuje tehnične možnosti za izključitev spletnih strani, ki prodajajo material z otroško pornografijo prek elektronskih sredstev, iz spletnega plačilnega sistema, ali uvedbo drugih omejitev; prav tako poziva druge gospodarske subjekte, kot so banke, menjalnice, ponudniki internetnih storitev in upravljavci iskalnikov, da dejavno sodelujejo pri boju proti otroški pornografiji in drugim oblikam komercialnega izkoriščanja otrok; v zvezi s sprejetjem nove direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah poziva Svet in Komisijo k prepovedi otroške pornografije ter nasilja nad otroki v vseh avdiovizualnih medijskih storitvah[9]; meni, da mora biti ena od temeljnih prednostnih nalog Komisije krepitev čezmejnih ukrepov proti otroškim pornografskim internetnim stranem ter izboljšanje sodelovanja med javnimi organi in organi zasebnega sektorja, da se odstranijo nezakonite internetne strani;
62. opozarja na izkoriščanje otrok in mladoletnikov v modni, glasbeni in filmski industriji ter v športu;
63. v interesu varstva otrokovih pravic priporoča ustanovitev ustreznega, učinkovitega in sorazmernega sistema za urejanje, v dogovoru s ponudniki dostopa, mediji (zasebne in javne televizije, oglaševalske agencije, novinarji, videoigre, mobilna telefonija in internet) ter industrijo, katerega cilj je zlasti prepoved prenosa škodljivih podob in vsebin (vključno s pojavom elektronskega nadlegovanja) ter trženja nasilnih videoiger, ki škodijo psihofizičnemu razvoju otroka, če spodbujajo nasilje in seksizem; z zaskrbljenostjo opozarja na vedno večjo težavo izmenjave večpredstavnostnih sporočil (MMS) s pornografskimi podobami ali podobami v zvezi z zlorabo otrok; izraža svojo podporo za varnejši internetni program v zvezi z izvajanjem operativnih in tehničnih ukrepov za spodbujanje varnejše uporabe interneta, zlasti s strani otrok; v tem okviru poziva tudi države članice in ponudnike internetnih storitev ter družbe, ki upravljajo iskalnike, in policijo, da uporabljajo tehnologijo za blokiranje, s katero internetnim uporabnikom preprečijo dostop do nezakonitih strani, povezanih s spolnim izkoriščanjem otrok, in preprečijo dostop javnosti do gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;
64. pozdravlja začetek izvajanja evropskega okvira za varnejšo uporabo mobilnih telefonov s strani mladoletnikov in otrok, ki je bil sprejet kot samoregulativen kodeks med vodilnimi podjetji v tem sektorju v EU, sledilo pa mu bo sprejetje ustreznih nacionalnih samoregulativnih kodeksov; poudarja, da ta okvir pomeni prvi pomemben korak k zagotavljanju zaščite mladoletnikov pred posebnimi nevarnostmi, ki jih povzroča uporaba mobilnih telefonov, vendar pa je bistveno, da Komisija stalno spremlja in ocenjuje izvajanje okvira na nacionalni ravni s ciljem oceniti njegove rezultate in preučiti potrebo po sprejetju zakonodajne pobude Skupnosti;
65. podpira oblikovanje enotnega sistema klasifikacije in označevanja v EU za prodajo in distribucijo avdiovizualnih vsebin in video iger, namenjenih mladoletnikom, tako da bi evropski standard predstavljal vzor za države izven EU;
66. opozarja, da je bila sedanjemu evropskemu sistemu za starostno razvrstitev računalniških iger in videoiger (PEGI) nedavno dodana posebna oznaka za spletne igre; meni, da morajo Komisija in države članice spodbujati ter bolj podpirati takšno samoregulacijo pri označevanju iger, da se zagotovi boljša zaščita mladoletnikov pred neprimerno vsebino ter obveščajo starši o mogočih tveganjih, povezanih z igrami, ter jih opozarjati z dobrimi zgledi;
67. poziva države članice, naj zaostrijo nadzor nad vsebino televizijskih programov, ki se predvajajo v času največjega števila otroških gledalcev, ter pripomorejo k starševskemu nadzoru z zagotavljanjem ustreznih in enotnih informacij o televizijskih programih; poudarja, da informacijska tehnologija otrokom daje nove možnosti za dostop do televizijskih programov v vsakem času, s katerega koli računalnika z internetnim dostopom; opozarja, da je treba z večjo pozornostjo revidirati neomejeno pravico sredstev javnega obveščanja, da imajo dostop do otrok, in pravice otroka, da ima neomejen dostop do sredstev javnega obveščanja;
68. poudarja, da se je v vseh državah članicah zaskrbljujoče povečal pojav mladoletnega prestopništva, ki vključuje mladoletne storilce in, v večini primerov, žrtve, kar so razmere, ki zahtevajo celovito politiko ne le na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni Skupnosti; zato kot nujni ukrep priporoča, da se nemudoma opravi verodostojna raziskava o težavi in nato oblikuje okvirni program na ravni Skupnosti, ki bo združil ukrepe na podlagi treh smernic: preventivni ukrepi, ukrepi za socialno vključenost mladoletnih prestopnikov ter ukrepi za sodno in izvensodno posredovanje;
69. poudarja, da je treba okrepiti spodbujanje otroške kulture v okviru evropskih medijskih in kulturnih programov, ter poziva Svet in Komisijo, naj uporabita inovativne projekte v otrokom prijazni obliki za spodbujanje navdušenja nad evropsko kulturo in evropskimi jeziki ter za poživljanje pripravljenosti otrok, da se začnejo učiti zgodaj; poudarja tudi pomen medijskega izobraževanja za spodbujanje bolj osveščene uporabe različnih medijev z uvedbo izobraževalnih vsebin;
70. poziva države članice ter Komisijo, naj v bodoči strategiji oblikujejo celovit načrt za preprečevanje kriminala med mladoletniki in pojava nadlegovanja v šoli ter drugega škodljivega ravnanja, zlasti pa specifičnih težav mladostniških tolp, ki bi povezal zlasti družine in šole ter socialne službe, ki bi pomagale družinam, in mlade, s poudarkom na zagotavljanju priložnosti in spodbujanju dejavnega sodelovanja mladih v družbi; priporoča izmenjavo dobre prakse med državami članicami;
71. poziva k oblikovanju varnih, dobro oglaševanih, zaupnih in dostopnih mehanizmov za otroke, njihove zastopnike in druge za prijavljanje nasilja nad otroki; vsi otroci, vključno z otroci v vzgojno-varstvenih ustanovah in pravosodnih institucijah, morajo vedeti za obstoj mehanizmov za pritožbe;
72. poziva države članice, naj uvedejo sistem dostopa do informacij o obsodbah zaradi zlorabe otrok, da se zagotovi, da osebe, obsojene zaradi spolne zlorabe, obravnavajo kot neprimerne za delo z otroki in da se jim končno po vsej Uniji lahko onemogoči dostop do opravljanja nekaterih poklicev, ki vključujejo stik z otroki[10]; meni, da je potrebno uvesti ukrepe za preprečevanje ponovitev kaznivih dejanj, na primer če oseba, obsojena za spolne delikte nad otroki, potuje v tujino; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen na ravni Sveta, na področju izmenjave informacij o nacionalnih kazenskih obsodbah med državami članicami in želi, da Svet hitro zagotovi medsebojno povezovanje nacionalnih kazenskih registrov v obliki evropske mreže;
73. poziva k prizadevanju, da se odpravita prodaja ter uživanje drog in alkohola v izobraževalnih ustanovah in njihovi bližini ter da se otrokom zagotovijo informacije o nevarnosti, ki jo predstavljajo;
74. zahteva, da države članice opredelijo enotno razumevanje tega, kaj se šteje kot zloraba otrok, glede na to, da imajo različno zakonodajo, na primer v zvezi s starostjo za privolitev;
75. poziva k učinkoviti zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem, vključno s tem, da se spolni turizem, v katerega so vpleteni otroci, obravnava kot kaznivo dejanje v vseh državah članicah in da ga ureja kazensko pravo, ki ni vezano na državno ozemlje; poziva, da se vsakega državljana EU, ki stori kaznivo dejanje v tretji državi, obravnava v okviru enotnega sklopa kazenskega prava, ki ni vezano na državno ozemlje in ki veljajo po vsej EU, v skladu z izbirnim Protokolom h Konvenciji ZN o otrokovih pravicah o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji;
76. poziva, da Europol dobi pooblastila za sodelovanje s policijski silami držav članic in držav, ki jih zadeva tovrstni turizem, za sprožanje preiskav za ugotavljanje, kdo so storilci takšnih kaznivih dejanj in s tem namenom poziva k ustanovitvi mesta evropskega uradnika za zveze; poziva k ustreznim ukrepom za rehabilitacijo in družbeno vključitev žrtev spolnega izkoriščanja, ki so osvobojene svojih izkoriščevalcev; poziva tudi k celovitejši informiranosti o spolnem turizmu, v katerega so vključeni otroci, v državah članicah;
77. spodbuja države članice, naj vzpostavijo zakonodajni okvir za kaznovanje oseb, ki se poslužujejo spolnega turizma, v katerega so vključeni otroci, ter poziva države članice in Komisijo, naj preučijo možnost sprejetja usklajene strategije EU za boj proti spolnemu turizmu, ki vključuje otroke, ter naj sprejmejo in spodbujajo kodekse ravnanja v hotelski in turistični industriji, na primer kodeks ECPAT[11] za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem v turizmu, sprejet 21. aprila 2004;
78. poudarja dejstvo, da so najstniške deklice velika večina otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje, kot je prostitucija in produkcija otroške pornografije, pa tudi prisilnih porok, zaradi česar je trgovina z ljudmi pomembno vprašanje enakosti med spoloma; poleg tega poudarja, da sta konvencionalna drža do odnosov med spoloma ter tradicionalno razumevanje vloge žensk in deklic še vedno prisotna tudi znotraj skupin, ki sodelujejo pri poskusih nadzorovanja in zaustavljanja trgovine z ljudmi;
79. poziva vse države članice, naj otroka, ki je bil priča nasilju v družini, obravnavajo kot žrtev kaznivega dejanja;
80. poziva vse države članice, ki še niso ratificirale Protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, ki so ga Združeni narodi sprejeli v Palermu leta 2000, naj to storijo ter naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje zaščite otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi, med drugim z omogočanjem, da žrtve trgovine z ljudmi začasno ali stalno ostanejo na njihovem ozemlju;
81. priporoča, da bi morala prihodnja strategija dati poseben pomen zdravstvenemu, psihološkemu in socialnemu varstvu otrok, ki so žrtev zanemarjanja, zlorab, trpinčenja, izkoriščanja ter neposrednega in/ali posrednega nasilja, pri čemer se upošteva največje koristi otroka in razsežnost enakosti med spoloma; opozarja, da bi morala biti v delo Komisije vključena učinek posrednega nasilja na dobrobit otrok in preprečevanje tovrstnega nasilja; poudarja, da so tovrstna vprašanja pogosto povezana z revščino in družbeno izključenostjo družin ter da so za spopadanje s temi problemi potrebne nove socialne politike z večjim poudarkom na solidarnosti;
82. poziva Komisijo in države članice, da preučijo vlogo, ki jo ima povpraševanje pri spolnem izkoriščanju otrok in drugih oblikah izkoriščanja otrok; ko je ta ugotovljena, poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje takšnega povpraševanja, med drugim s kampanjami, ki so namenjene javnosti; obravnava trgovino z otroki kot obliko organiziranega kriminala in zato poziva k skupnemu prizadevanju držav članic za boj proti takšnim kaznivim dejanjem; poziva države članice, da dajo prednost pravici otrok do zaščite;
83. poziva vse države članice, da priznajo, da so deklice nesorazmerno zastopane med spolno izkoriščanimi otroki in da mora zato prizadevanje proti spolnemu izkoriščanju otrok upoštevati vidik spola;
84. priznava, da odnosi med spoloma pri dekletih in fantih v zgodnjih obdobjih življenja napovedujejo raven enakosti med spoloma v drugih življenjskih obdobjih;
85. poziva, da se za mladoletnike sorazmerno glede na resnost storjenega prekrška predvidijo kazni, ki nadomeščajo zaporne kazni, kot so družbeno koristna dela za mlade, in da se v vseh primerih zagotovijo ukrepi za prevzgojo za njihovo prihodnjo vključitev v socialno in poklicno okolje ob upoštevanju potrebe po seznanjanju mladoletnikov z njihovimi pravicami in dolžnostmi, pri čemer je treba ukrep pridržanja mladoletnih storilcev uporabiti le kot zadnjo možnost in za čim krajši čas; poziva tudi k izobraževalnim ukrepom za zagotovitev prihodnje vključitve v socialno in poklicno okolje; meni, da mora biti cilj ukrepov prevzgoje med drugim, da mladim zagotovijo znanje in sredstva, ki jih potrebujejo za obvladovanje dejanskih razmer, v katerih morajo živeti, kar pomeni, da jim je treba pojasniti njihovo odgovornost do spoštovanja pravic drugih ter njihovo odgovornost do upoštevanja predpisov in pravil, ki jih določa družba; meni, da je za to, da se mladi lahko razvijejo v odgovorne posameznike, bistveno, da se jih vključi in se jim zagotovi pravica do vpliva na svoje razmere in vprašanja, ki jih zadevajo;
86. ugotavlja, da starost za kazensko odgovornost trenutno ni enaka v vseh državah članicah EU, in zahteva, da Komisija izvede študijo v zvezi z različnimi stališči držav članic glede starosti za kazensko odgovornost, njihovega obravnavanja mladih storilcev in njihovih učinkovitih strategij za preprečevanje mladoletnega prestopništva;
87. poudarja potrebo, da se pravosodnim delavcem na področju pravosodja za obravnavo mladoletnikov (sodnikom, odvetnikom, socialnim delavcem in policistom) zagotovi ustrezno usposabljanje;
88. želi, da se na Evropskem sodišču za človekove pravice ustanovi specializiran oddelek za otrokove pravice;
89. zahteva, da Komisija in države članice priznajo, da na tisoče otrok ulice pomeni resno socialno vprašanje, ki krši določbe Konvencije ZN o otrokovih pravicah;
90. poziva države članice, naj izvajajo stroge ukrepe za prepoved vseh različnih oblik izkoriščanja otrok, vključno z izkoriščanjem za prostitucijo ali druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali prakse, podobne suženjstvu ali služabništvu, uporabo otrok za beračenje, nezakonite dejavnosti, šport in podobne dejavnosti, nedovoljene posvojitve, prisilne poroke ali katere koli druge oblike izkoriščanja;
91. poziva k temu, da se obravnava težava mednarodnih ugrabitev mladoletnikov, ki so pogosto predmet sporov med starši po ločitvi ali razvezi, pri čemer je treba v vseh okoliščinah prednostno upoštevati največjo korist otroka;
92. poudarja, da člen 3 Konvencije ZN o otrokovih pravicah določa, da morajo biti „pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, [...] otrokove koristi glavno vodilo“. besedilo haaške konvencije o ugrabitvi otrok kaže, da gre otrokove koristi razumeti kot hitro vrnitev po ugrabitvi; vendar otrokove koristi zajemajo več kot le hitro vrnitev, na primer varno neposredno fizično okolje, ljubeče okolje, podpirajočo in prilagodljivo družinsko strukturo, primerno vlogo staršev, ki je otroku vzor, stalnost vzgoje in nege ter dostojne življenjske razmere; haaška konvencija o ugrabitvi otrok ne upošteva teh meril, ne upošteva na primer, kateri od staršev je otroka ugrabil, ali ima otrok zagotovljeno primerno nego, koliko je otrok star, koliko časa je otrok že preživel v drugi državi, ali otrok hodi v šolo in ima tam prijatelje itd.; sklepamo lahko, da kljub dobrim namenom haaške konvencije o ugrabitvi otroka in nove uredbe Bruselj II (Uredba (ES) št. 2201/2003), otrokove pravice pogosto niso dobro zaščitene; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev boljše zaščite otrokovih pravic tudi na tem področju ter pripravi predloge v zvezi s tem;
93. poziva k hitremu sprejetju ustreznih ukrepov za iskanje in prepoznavanje izginulih in ugrabljenih otrok, vključno z uporabo schengenskega informacijskega sistema, da se prepreči prečkanje meje z njimi; pozdravlja posebno evropsko telefonsko številko za izginule otroke in podobno akcijo nevladnih organizacij ter spodbuja Komisijo, da podpre ustanovitev evropskega klicnega centra za otroke in mlade s težavami;
94. poziva institucije EU in države članice, naj izvajajo resolucije Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/46/121, A/RES/47/134 in A/RES/49/179 o človekovih pravicah in skrajni revščini, A/RES/47/196 o razglasitvi mednarodnega dneva boja proti revščini in A/RES/50/107 o praznovanju mednarodnega leta za izkoreninjenje revščine in razglasitvi prvega desetletja ZN za izkoreninjenje revščine ter dokumente Ekonomsko-socialnega odbora ZN E/CN.4/Sub.2/1996/13, E/CN4/1987/NGO/2, E/CN4/1987/SR.29 in E/CN.4/1990/15 o človekovih pravicah in skrajni revščini, E/CN.4/1996/25 o pravici do razvoja ter E/CN.4/SUB.2/RES/1996/25 o uresničevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;
Revščina/Diskriminacija
95. opozarja, da v Evropski uniji 19 % otrok živi pod pragom revščine, zato je treba predvideti primerne ukrepe pomoči, prilagojene potrebam otrok, zlasti za njihove družine, ter poziva države članice, da sprejmejo ambiciozne in uresničljive cilje za zmanjšanje – in končno izkoreninjenje – revščine otrok;
96. zagovarja oblikovanje ustreznih struktur v državah članicah, da bi otrokom in staršem pomagali pri prilagajanju na spremenjene družinske razmere;
97. poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebno zato, da bi otroci lahko uživali otroška leta in se udeleževali otroških dejavnosti, brez da bi trpeli družbeno diskriminacijo ali izključenost;
98. opozarja države članice na njihovo dolžnost podpirati in varovati otroštvo, da bi zaščitile vse otroke pred tveganjem podhranjenosti, bolezni ali trpinčenja, ne glede na socialni ali pravni položaj otrok ali njihovih staršev;
99. poziva Komisijo, naj poskuša združiti strategije, ki posebej obravnavajo revščino otrok, brezposelnost mladih in socialno vključevanje manjšin, v vse ustrezne razvojne strategije, vključno s strateškimi dokumenti in usmeritvenimi programi za zmanjševanje revščine;
100. zahteva, da zadevne institucije omogočijo otrokom, da resnično prispevajo k boju proti revščini; v prizadevanju za učinkovitejši boj proti revščini otrok zahteva, da se vsem zainteresiranim, vključno z najrevnejšimi otroki, zagotovi resnično dejavna vloga pri načrtovanju, vzpostavljanju in vrednotenju takšnih načrtov za izkoreninjenje skrajne revščine;
101. poudarja, da bi moralo biti ukrepanje proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok – tj. trgovini z otroki za namene spolnega izkoriščanja, otroški pornografiji in spolnemu turizmu, ki vključuje otroke, – eden glavnih ciljev strategije, tako znotraj Evropske unije kot izven nje, zlasti ob upoštevanju razvojnih ciljev novega tisočletja; poudarja, da je revščina pogosto eden od številnih razlogov za pojavljanje in krepitev socialne izključenosti, diskriminacije in ogrožanja otrok; vendar meni, da komercialno spolno izkoriščanje otrok dejansko izvira iz povpraševanja po spolnosti z otroki in organiziranega kriminala, pri katerem se izkoriščajo okoliščine, v katerih so ogroženi otroci;
102. poziva, da se preuči zagotovitev psiho-socialnega varstva in čustvene podpore otrokom, ki živijo v težkih razmerah, kot so oboroženi spopadi in krizne razmere, razseljenim otrokom ali otrokom, ki živijo v skrajni revščini;
103. poziva države članice, naj opravljajo svojo dolžnost podpirati in varovati vse otroke pred tveganji podhranjenosti, bolezni in zlorab, ne glede na socialni in/ali pravni status otrok ali njihovih staršev;
104. poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive, ki bi obravnaval vse oblike diskriminacije iz člena 13 Pogodbe o ES in vseh področij, ki jih zajema Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[12];
105. črtano poziva Komisijo in države članice, da posebno pozornost namenijo vsem oblikam diskriminacije v zvezi z otroki, vključno z diskriminacijo otrok, ki imajo težave z učenjem (npr. disleksijo, diskalkulijo, dispraksijo) ali druge motnje;
106. pozdravlja obstoj številnih nevladnih organizacij in prostovoljnih delavcev, ki vzpostavljajo prijateljske in solidarnostne vezi med najbolj prikrajšanimi otroci in otroci iz različnih socialnih okolij za boj proti skrajni revščini in socialni izključenosti; poziva institucije EU in države članice, da zagotovijo, da so tudi najrevnejši otroci upravičeni do projektov Skupnosti ter da se s projekti evropske prostovoljne službe zagotovi takšnim organizacijam več možnosti za sodelovanje z mladimi prostovoljci;
107. zahteva, da so predvsem romski otroci in otroci iz drugih narodnih manjšin upravičeni do ciljno usmerjenih ukrepov, zlasti da se konča diskriminacija, ločevanje, socialno in šolsko izključevanje ter izkoriščanje, katerega žrtve so pogosto; poziva države članice, da si prizadevajo tudi za odpravo prevelike zastopanosti romskih otrok v ustanovah za duševno prizadete; med drugim želi, da se spodbujajo kampanje za šolanje in ukrepi za znižanje števila otrok, ki zapustijo šolanje, ter projekti za preprečevanje in pomoč na področju zdravja, vključno s cepljenjem;
108. meni, da mora si mora EU postaviti kot cilj zagotavljanje, da v EU ne bo brezdomnih otrok ali otrok z ulice; zahteva, da se predvidijo ustrezni in ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč brezdomnim otrokom in otrokom z ulice, ker je večina teh otrok zelo travmatiziranih in socialno izključenih, nimajo dostopa do formalnega izobraževanja ali zdravstvenega varstva, so zlasti izpostavljeni nevarnosti trgovine z ljudmi (kot je denimo prostitucija, trgovina z organi in nezakonite posvojitve) zasvojenosti z drogami in kriminala, ali so pogosto prisiljeni beračiti;
109. prosi Komisijo in države članice, naj težave več tisoč otrok z ulice, in otrok, ki so prisiljeni v beračenje, priznajo kot resno socialno vprašanje in vprašanje človekovih pravic, ter poziva države članice, naj uvedejo sankcije za tiste, ki so odgovorni za razvrednotenje otrok, prisiljenih v beračenje;
110. poziva Evropsko unijo, države članice in organizirana združenja civilne družbe, da zagotovijo vsem otrokom možnost sodelovanja v skupinah ali združenjih za otroke, kjer se lahko srečujejo z drugimi otroki in izmenjajo svoja mnenja; zato zahteva vzpostavitev podpornih ukrepov, ki jih sprejmejo odrasli, ki želijo zagotoviti, da vsak otrok čuti, da je del skupine in da lahko v tej skupini izrazi svoje mnenje; zato poziva države članice in zadevne lokalne organe, da spodbujajo projekte, katerih cilj je zagotavljanje takšnega izražanja mnenja otrok, kot so lokalni sveti ali parlamenti za otroke, pri čemer se zagotavlja sodelovanje najbolj izključenih otrok;
111. želi preučiti možnost oblikovanja instrumenta Skupnosti glede posvojitev, ki bo razvit v skladu s konvencijo ZN o otrokovih pravicah in drugimi pomembnimi mednarodnimi standardi, s katerim se bo izboljšala kakovost varstva v zvezi z informacijskimi storitvami, pripravo mednarodnih posvojitev, obdelavo vlog za mednarodne posvojitve in storitvami po posvojitvi, ob upoštevanju dejstva, da vse mednarodne konvencije v zvezi z zaščito otrokovih pravic zapuščenim otrokom ali sirotam priznavajo pravico do družine in zaščite;
112. poziva države članice, naj ukrepajo za zagotavljanje temeljne pravice otrok do družine; zato poziva države članice, naj ukrepajo, da bi našle učinkovite rešitve za preprečevanje zapuščanja otrok ter zmanjšale število zapuščenih otrok in sirot, ki se napotijo v institucije; pri iskanju novih rešitev za otroke bi bilo treba vedno dati prednost največjim koristim otroka, kot so opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah iz leta 1989;
113. meni, da lahko do posvojitve pride v državi, katere državljan je otrok, ali z iskanjem družine z mednarodno posvojitvijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami; napotitev v institucije bi se morala uporabljati zgolj kot začasna rešitev; nadomestna rešitev za družinsko skrbništvo bi lahko bile rejniške družine; poziva države članice in Komisijo, naj v sodelovanju s Haaško konferenco, Svetom Evrope in organizacijami, ki skrbijo za otroke, vzpostavijo okvir za zagotavljanje preglednosti in učinkovitega spremljanja razvoja teh otrok ter naj svoje ukrepe usklajujejo, da bi preprečevale trgovino z otroki; poziva države članice, naj v zvezi s tem posebno pozornost namenijo otrokom s posebnimi potrebami, npr. otrokom, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, in invalidnim otrokom;
114. poudarja socialno izključenost, ki jo doživljajo mnogi mladoletni storilci kaznivih dejanj in ki v številnih primerih onemogoča njihovo nemoteno ponovno vključevanje v družbo; zato spodbuja države članice, da predvidijo ukrepe za mlade odrasle iz sirotišnic ali zatočišč, da bi bili upravičeni do spremljevalnih ukrepov, ki bi jim pomagali pri oblikovanju načrtov za njihovo poklicno prihodnost in jim olajšali socialno vključevanje;
115. ugotavlja, da bi morali biti otroci, ki skrbijo za svoje starše ali brate oziroma sestre s posebnimi potrebami, upravičeni do posebne namenske podpore;
116. poudarja, da bi morala bodoča strategija EU priznavati pomembno vlogo družine kot temeljne družbene ustanove, namenjene preživetju, varstvu in razvoju otrok; meni, da je treba v celoti upoštevati pravice otrok pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter pri vprašanjih delovnega časa, posebno pozornost pa je treba pri tem posvetiti tako razmeram invalidnih mater ter mater invalidnih otrok, kot tudi oblikovanju politik za javno in/ali zasebno podporo otrok in njihovih staršev z namenom, da bosta oba starša sposobna prevzeti in si deliti odgovornost za vzgojo in skrb za svoje otroke; meni, da bi bilo treba priznati dejstvo, da čedalje več ljudi zdaj živi v alternativnih družinskih strukturah, ki ne ustrezajo tradicionalni jedrni družini, ki jo sestavljajo mati, oče in njihovi biološki otroci;
117. meni, da je treba pravice otrok v celoti upoštevati pri usklajevanju vprašanj o delu in družinskem življenju ter delovnem času;
118. poziva države članice, da odpravijo vse omejitve pravice staršev do stika s svojimi otroki, ki izhajajo iz narodnostnih razlik, zlasti v zvezi z izbiro uporabe jezika, ki ni uradni jezik zadevne države; meni, da mora odprava omejitev za večnacionalne družine, v katerih sta starša sprta, vključevati neomejeno pravico otroka in starša do uporabe izbranega jezika, ob ustreznem upoštevanju vseh zahtev za nadzorovanje srečanj, ki jih lahko določi sodišče;
119. pozdravlja uvedbo varuhov otrokovih pravic ter poziva vse države članice, da pospešijo takšno uvedbo na nacionalni in lokalni ravni;
DELO OTROK
120. poudarja, da je bistvenega pomena zagotoviti, da dobijo otroci, ki so po zakonu dovolj stari za zaposlitev, plačilo na podlagi načela enakega plačila za enako delo;
121. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo posvetovanja odborov za človekove pravice in podskupin, oblikovanih v okviru sporazumov o trgovini in sodelovanju, osredotočena na problematiko dela otrok in njihovo zaščito pred vsemi oblikami zlorabe, izkoriščanja in diskriminacije;
122. poudarja potrebo po zagotavljanju, da bi morale vse politike, tako notranje kot zunanje, tako na ravni držav članic kot na ravni EU, posvečati pozornost odpravljanju vseh oblik otroškega dela; meni, da je redno izobraževanje najboljše sredstvo za odpravljanje te težave, tako pri dekletih kot pri fantih, v smislu preprečevanja tovrstnih zlorab, pa tudi zato, da se prekine začarani krog nepismenosti in revščine v prihodnosti;
123. odločno obsoja vse oblike otroškega dela, suženjstva in prisilnega dela ter drugih oblik dela, ki škodujejo zdravju in varnosti otrok; poziva Komisijo in Svet, naj trgovino Evropske unije s tretjimi državami in njeno razvojno pomoč tem državam tesneje povezuje z njihovim izvajanjem konvencije ILO o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;
124. opozarja na dejstvo, da utegnejo biti izdelki, ki se prodajajo v EU, proizvod otroškega dela; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem, s katerim lahko žrtve otroškega dela zahtevajo odškodnino od evropskih podjetij pred nacionalnimi sodišči v državah članicah; poziva Komisijo, naj uveljavi spoštovanje obveznosti v dobavni verigi in naj zlasti predlaga mehanizme, po katerih bo v Evropi glavni pogodbenik odgovoren v primerih kršitev konvencij ZN o otroškem delu v dobavni verigi; s tem namenom poziva EU, naj uporabi postopek splošnega sistema preferencialov (GSP) kot način za učinkovitejši boj proti izkoriščanju otroškega dela, do katerega prihaja v različnih regijah sveta, s posebnimi ukrepi za nevarno delo, ki ga je prisiljeno opravljati veliko število otrok;
Otroci priseljencev, prosilcev za azil in beguncev
125. poziva, da se v skladu z največjimi koristmi otroka nameni posebna pozornost položaju otrok beguncev, prosilcev za azil in priseljencev, ter otrok, katerih starši so prosilci za azil, begunci ali nezakoniti priseljenci, da bodo lahko ti otroci uveljavljali svoje pravice ne glede na pravni status njihovih staršev in da ne bodo trpeli zaradi negativnih posledic položaja, za katerega niso odgovorni, ter da se obravnavajo njihove posebne potrebe; ob posebni skrbi za ohranitev družinske enotnosti, če je to v otrokovo korist;
126. poziva, da se v okviru vseh oblik priseljevanja nameni posebna pozornost mladoletnikom brez spremstva, ker pripadniki organiziranega kriminala izkoristijo vsako priložnost, da pripeljejo otroke v državo z namenom njihovega izkoriščanja; meni, da morajo biti zato države članice pozorne in zagotavljati obstoj ukrepov za zaščito otrok v vseh mogočih okoliščinah;
127. je zaskrbljen zaradi množičnih kršitev pravic deklet iz priseljenskih družin; poziva države članice, naj prepovejo nošenje naglavne rute in hidžabe vsaj v osnovnih šolah, da bi se trdneje uveljavila pravica do otroštva ter zagotovila prava in neprisiljena svobodna izbira v poznejšem obdobju življenja;
128. zahteva dostop otrok priseljencev do izobraževanja ter vzpostavitev programov in sredstev z medkulturnega vidika, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivosti in mladoletnikom brez spremstva;
129. opozarja, da za mladoletnike brez spremstva, ki na ozemlje Evropske unije prispejo preko nezakonitih postopkov priseljevanja, veljajo mednarodni standardi za varstvo otrok; poziva vse lokalne, regionalne in nacionalne oblasti ter institucije EU, da po svojih najboljših močeh sodelujejo pri varstvu teh mladoletnikov brez spremstva; poziva Komisijo, da s tretjimi državami izvora vzpostavi postopke za mednarodno sodelovanje in pomoč, s katerimi bo zagotovila, da se mladoletniki pravilno vračajo v te države, ter poziva k vzpostavitvi mehanizmov za zaščito teh mladoletnikov po njihovi vrnitvi v državo izvora, tako v njihovih bioloških družinah kot preko mehanizmov ali ustanov, ki jim bodo uspešno nudile varstvo;
130. želi, da je v okviru sprejemanja novih instrumentov na podlagi postopka soodločanja, na katerih bo temeljil skupen sistem za azil, zaščita otrokovih pravic na prvem mestu, ter da se v ta namen oblikujejo posebni ukrepi, ki upoštevajo ranljivost otrok ter zagotavljajo zlasti primeren dostop otrok do azilnega sistema, navodila za postopke v zvezi z otroki ob upoštevanju posameznih razlogov za azil otroka v družini, ki prosi za azil, in več možnosti za ponovno združitev družine v azilnem postopku;
131. opozarja na poseben položaj otrok priseljencev, ki so ločeni od obeh staršev ali prejšnjih zakonitih ali običajnih skrbnikov, ter poziva k preučitvi potrebe po primernem ukrepu EU, ki bi obravnaval pravico do pomoči vsem otrokom, ki so ostali sami, ter obravnaval dostop do ozemlja, imenovanje in vlogo skrbnikov, pravico do zaslišanja, pogoje sprejema in ukrepe za iskanje družine ter morda tudi trajne rešitve;
132. opozarja na dejstvo, da so izpostavljeni zlasti otroci brez spremstva staršev, otroci brez državljanstva ali otroci, ki ob rojstvu niso bili registrirani, in poziva države članice, da sprejmejo posebne ukrepe na podlagi zagotavljanja največjih koristi za posameznega otroka zlasti v skladu z opredelitvijo konvencije ZN o otrokovih pravicah in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce;
133. poudarja vlogo izobraževanja, ki mora biti enakopravno in ne sme vključevati nasilja ali telesnega kaznovanja; poziva Komisijo, naj dodeli sredstva, potrebna za preprečevanje kakršnega koli nasilja v begunskih skupnostih, zlasti seksističnega nasilja in spolnega izkoriščanja, z vzpostavitvijo programov za izobraževanje in večanje ozaveščenosti o vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov, človekovimi pravicami, spolnim in reproduktivnim zdravjem, pohabljanjem ženskih spolnih organov ter virusom HIV in aidsom, usmerjenih k mladoletnikom obeh spolov;
134. poudarja, da pri izvajanju evropskih instrumentov na področju azila obstaja razkorak med zakonodajo in prakso ter da ostajajo velike razlike glede načina, kako so otroci s statusom begunca obravnavani v različnih državah članicah;
135. poudarja dejstvo, da je 5 % prosilcev za azil mladoletnikov brez spremstva, kar kaže na potrebo po imenovanju usposobljenih zakonitih skrbnikov za otroke brez spremstva po njihovem prihodu v gostujočo državo; poziva k izboljšanju življenjskih pogojev otrok v sprejemnih ustanovah; je razočaran, ker ne obstajajo azilni postopki, ki bi upoštevali občutljivost otrok;
136. opozarja, da se otroci, ki so razseljeni znotraj svoje države, soočajo s podobnimi nevarnostmi kot begunski otroci;
137. vztraja, da je treba otrokom pred vrnitvijo v matično državo zagotoviti varnost in zaščito, ter poudarja potrebo po iskanju družin in ponovnem združenju družinskih članov; poudarja, da je treba preprečiti vrnitev otrok v domovino, kadar obstaja nevarnost, da bodo ob vrnitvi utrpeli hude poškodbe, na primer zaradi dela otrok, spolnega izkoriščanja, nasilja ali pohabitve ženskih spolnih organov, socialne izključenosti ali sodelovanja v oboroženih sporih;
138. poudarja potrebo po boljšem zbiranju informacij o otrocih, ki prosijo za status begunca, o otrocih, ki nezakonito bivajo na območju tuje države, vendar ne prosijo za status begunca, in rezultatih azilnih postopkov ter prihodnosti teh otrok po odobritvi ali zavrnitvi prošnje za azil za zagotovitev, da ti otroci ne potonejo v pozabo ali postanejo žrtve kaznivih dejanj;
139. poudarja negativne posledice izseljevanja in negotovega položaja otrok, ki jih v državi zapustijo izseljeni starši; poudarja potrebo po zagotovitvi splošnega varstva, vključevanja in izobraževanja teh otrok ter ponovnega združevanja družinskih članov, kadar je to mogoče;
140. poziva Komisijo, da s študijo preuči možnost podelitve evropskega državljanstva otrokom, rojenim v EU, ne glede na pravni status njihovih staršev;
141. ponovno opozarja, da mora biti upravno pridržanje otrok izredni ukrep; poudarja, da je v skladu s členom 37(b) Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah pridržanje otrok v spremstvu njihovih družin dovoljeno le v skrajnem primeru, za najkrajši potreben čas in le, če je takšno pridržanje v njihovo korist, ter da se mladoletnikov brez spremstva ne sme pridržati ali napotiti nazaj;
142. ponovno opozarja, da imajo otroci migranti pravico do izobraževanja in uživanja;
Pravica otrok do obveščenosti in izobrazbe
143. poziva Komisijo in države članice, da oblikujejo učinkovit sistem za zagotavljanje, da se otroci doma in v šoli ter do mere, ki je primerna za njihovo starost in intelektualni razvoj, zavedajo svojih pravic in da lahko te pravice uveljavljajo;
144. poziva Komisijo in države članice, naj mladim dekletom omogočijo dostop do informacij in izobraževanja o reproduktivnem zdravju in storitvah na področju reproduktivnega zdravstvenega varstva;
145. poziva države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovostnega otroškega varstva, vključno s stalnim poklicnim usposabljanjem ter usposabljanjem na področju pravic otrok, dobrimi delovnimi pogoji ter primerno plačo za vzgojno-varstvene delavce, saj otroško varstvo in vzgojitelji otrokom dajejo trdne temelje za njihovo prihodnost, hkrati pa koristijo tudi staršem, zlasti glede količine dela in samohranilcev – kar posledično prispeva k zmanjšanju revščine med ženskami ter tako tudi med otroki;
146. poziva Komisijo in države članice, da si skupaj prizadevajo za pomoč partnerskim državam pri zagotavljanju brezplačnega osnovnega izobraževanja (razvojni cilj novega tisočletja št. 2), ter poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo potrebna sredstva za pospešeno pobudo „Izobraževanje za vse”;
147. poudarja potrebo po posebni pozornosti, ki jo je treba nameniti razvojnemu cilju novega tisočletja št. 3 za enakost med spoloma, ter po izobraževanju deklic, zaposlovanju in usposabljanju lokalnih učiteljic, odpravi moške pristranskosti v učnih načrtih in lokacijah šol, ki so bližje skupnostim, katerim so namenjene, ter potrebo po zagotovitvi ustrezne zmogljivosti javne higiene; poudarja, da morajo biti šole varna območja, kjer se otrokove pravice spoštujejo, ter da je treba obravnavati spolno nadlegovanje in nasilje v šolah in v njihovi bližini ter ga učinkovito preprečevati;
148. poziva države članice, da spodbujajo projekte življenja v medgeneracijski skupnosti (medgeneracijski domovi) in tako omogočajo, da otroci odraščajo s starejšimi in da lahko hkrati starejši uporabljajo mrežo socialne podpore ter z delitvijo znanja in izkušenj prispevajo k razvoju otrok;
149. poudarja, da je pravica do izobraževanja osnovni pogoj za družbeni razvoj otrok in mora biti zagotovljena vsem otrokom na podlagi njihovih osebnih sposobnosti ter neodvisno od njihove narodnosti, družbene pripadnosti in družinskega statusa;
150. meni, da morajo imeti otroci dostop do izobraževanja ne glede na njihov položaj in/ali položaj njihovih staršev; poudarja, da je treba ta dostop omogočiti otrokom migrantov in/ali beguncev;
151. poudarja, da je treba v prihodnji strategiji priznati pravico do izobraževanja na podlagi enakih možnosti in nediskriminacije;
152. spodbuja države članice, naj kot prednostno nalogo obravnavajo vključitev gradiva s področja človekovih pravic in skupnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, v izobraževalne programe;
153. zahteva, da se med prednostne naloge strategije vključi sprejetje usklajenega sklopa ukrepov, katerih namen je zagotavljanje, da lahko invalidni otroci vedno uveljavljajo svoje pravice, da se izogne vsem oblikam diskriminacije ter se spodbuja njihovo šolsko, socialno in poklicno vključevanje v vseh obdobjih njihovega življenja;
154. Komisiji in državam članicam priporoča tudi, da preučijo posebne potrebe invalidnih učencev ter uvedejo prilagojene šolske programe za pospeševanje njihovega vključevanja v družbo;
155. poziva Komisijo in države članice, da posebno pozornost namenijo celostnemu izobraževanju invalidnih otrok, s čimer se zagotovi njihovo nemoteno vključevanje v družbo, pri čemer ti otroci še vedno obiskujejo šolo, ter izboljša strpnost zdravih neinvalidnih otrok do invalidnosti in socialnih razlik;
156. poziva, da se vprašanja v zvezi z diskriminacijo, socialno raznolikostjo, poučevanjem strpnosti v šolah, izobraževanjem v zvezi z zdravim življenjem in prehrambeno vzgojo, preprečevanjem zlorabe alkohola, drog, zdravil in psihotropnih snovi ter drugih opojnih substanc ter ustreznim izobraževanjem v zvezi s spolnim zdravjem rešujejo odločneje;
157. ugotavlja, da je zagotovljeno varstvo majhnih otrok v ustanovah za kolektivno varstvo (jasli, vrtci) eden najboljših načinov za odgovor na vprašanje, kako uravnotežiti delo in družinsko življenje, je pa tudi način, da otroci že v zelo zgodnji razvojni fazi uživajo enake možnosti in se socializirajo;
158. poudarja, da nobena kultura ali vera ne upravičuje preprečevanja dekletom pravice do šolanja in do športa, kot je plavanje, iz kulturnih razlogov, zato se tega ne sme dopuščati;
159. poziva države članice, da vsem otrokom omogočijo brezplačen ali cenovno sprejemljiv dostop do igralnih in športnih objektov, primernih njihovi starosti;
Zdravje
160. poudarja zaskrbljujoče dejstvo, da je v Evropi , zlasti med otroki, čedalje več debelosti; poudarja, da ima po ocenah več kot 21 milijonov otrok v EU prekomerno telesno težo, ta številka pa je vsako leto večja za 400.000 otrok; poziva Komisijo, da predloži predloge za ureditev agresivnega in zavajajočega oglaševanja ter izboljša določbe o označevanju hranilne vrednosti predelane hrane, da bi odpravila čedalje večje težave z debelostjo;
161. poziva države članice in njihove ustrezne organe, da si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev, da otroci živijo v zdravem fizičnem okolju, glede na nesorazmeren vpliv, ki ga imajo onesnaževanje in slabe življenjske razmere na mlade; ustrezno pozornost je treba nameniti tudi pogojem otrokovega učnega okolja in uvesti ustrezne standarde;
162. opozarja na pravico otrok do zdravja, zlasti pravico najstnikov do spolnega in reproduktivnega zdravja, ter poudarja, da je treba varovanje zdravja mater vključiti v prihodnjo strategijo o otrokovih pravicah za spodbujanje ustreznih življenjskih in delovnih razmer za nosečnice in doječe matere, pri čemer je treba vztrajati na spoštovanju veljavne zakonodaje o varstvu pravic delavk ter spodbujati enak in splošen dostop vseh žensk do kakovostne pred- in poporodne zdravstvene oskrbe v javnem sektorju, da bi se zmanjšala stopnja smrtnosti mater in otrok ter prenos bolezni z matere na otroka; poudarja, da je porodniški dopust bistven za razvoj otroka, zlasti zato, ker se otrok na mater naveže ne le v prvih mesecih po rojstvu, temveč tudi v prvih letih življenja;
163. pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava, da imajo otroci od rojstva do odraslosti zelo različne potrebe na različnih razvojnih stopnjah njihovega življenja; opozarja na pravico otrok do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda in zlasti pravico najstnikov do zdrave spolnosti in reproduktivnega zdravja ter do izobraževanja in storitev načrtovanja družine, zato mora biti to sestavni del prihodnje strategije o otrokovih pravicah;
164. ugotavlja, da se otrokove pravice, kot so opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, nanašajo na vse ljudi, mlajše od 18 let, ter da je treba priznati posebne potrebe v zvezi z zdravo spolnostjo in reproduktivnim zdravjem ter pravice najstnikov;
165. poudarja pomen spodbujanja ukrepov v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, da bi zmanjšali in se morebiti celo izognili spolno prenosljivim okužbam (tudi HIV/aids), neželenim nosečnostim ter nezakonitim in nevarnim splavom za mlade ženske, ter se pri mladih izognili premajhnemu razumevanju svojih potreb v zvezi z reproduktivnim zdravjem;
166. poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe za varstvo otrok, katerih starši imajo aids, ter opozarja, da je treba doseči razvojne cilje novega tisočletja št 5 (izboljšanje zdravja mater), št. 4 (zmanjšanje umrljivosti otrok) in št. 6 (boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim); poziva k naložbam v raziskave in razvoj pediatričnih protiretrovirusnih oblik, v zagotavljanje posteljnih mrež proti komarjem, ki prenašajo malarijo, in v spodbujanje imunizacije prek Zveze GAVI (v preteklosti imenovana Globalna zveza za cepljenje in imunizacijo);
167. poziva države članice, da zagotovijo izobraževanje, obveščanje in svetovanje o spolnosti, da se poveča ozaveščenost v zvezi s posameznikovo spolnostjo ter preprečujejo nezaželene nosečnosti in širjenje virusa HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih bolezni, ter
da se spodbuja dostop do različnih kontracepcijskih sredstev in obveščanje o njih;
168. poziva države članice, da vsem otrokom in najstnikom v šoli in zunaj nje zagotovijo prilagojene in obsežne znanstvene informacije o zdravi spolnosti in reproduktivnem zdravju, da se lahko ti ozaveščeno odločajo o vprašanjih v zvezi z njihovim osebnim dobrim počutjem, vključno s preprečevanjem spolno prenosljivih okužb in virusa HIV/aidsa;
169. spodbuja države članice in Komisijo, naj v Uniji in prek njenih meja spodbujajo enak dostop otrok obeh spolov do zdravstvenega varstva, pri čemer so najbolj ranljivi otroci iz revnih družin in otroci iz etničnih ali družbenih manjšin;
170. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti škodljivosti alkohola za ženske in otroke:
a) z zagotavljanjem boljših informacij ženskam o motnjah razvoja zarodka zaradi uživanja alkohola,
b) z ustreznimi zdravstvenimi in svetovalnimi storitvami za ženske, ki imajo težave z alkoholom med nosečnostjo in po njej, ter za ženske in otroke družin s težavami z alkoholom in uporabo prepovedanih snovi,
c) s sprejetjem strožjih predpisov o oglaševanju alkoholnih pijač in sponzoriranju športnih prireditev s strani industrije alkohola v obliki prepovedi oglaševanja med 6. in 21. uro ter s prepovedjo alkoholnih oglasov otroško vsebino (računalniške igrice, risanke), da otroci ne bi oblikovali pozitivne podobe o alkoholu, ter
d) s prepovedjo alkoholnih pijač, ki se po obliki le malo razlikujejo od sladkarij ali igrač, saj otroci ne znajo razlikovati med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami;
171. poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo vzpostavitev pogojev za omogočanje, da bo imel vsak otrok dostop do vseh vrst in ravni zdravstvenega varstva, in po potrebi sprejmejo pozitivne ukrepe, s katerimi se omogoči dostop zapostavljenih skupin do različnih zdravstvenih storitev, do katerih sicer ne bi mogle dostopati;
172. poudarja, da Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo[13], določa pravice iz delovnega razmerja za noseče in doječe ženske ter zahteva od delodajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ženska in nerojeni otrok nista izpostavljena zdravstvenim tveganjem na delovnem mestu;
173. poziva, da se raziščejo in ocenijo okoljski vplivi na hormonski, nevrološki, psihološki in imunski sistem, se uvedejo preskusi otrokom prijaznega urbanističnega in prometnega načrtovanja, ter se pozitivno označujejo uvožene igrače, ki jih ne izdelujejo otroci;
Registracija rojstva
174. priznava pravico vsakega otroka do registracije rojstva kot pravnega priznanja njegovega/njenega obstoja in pravice do pridobitve državljanstva in identitete, ne glede na njegov/njen spol ali etnično poteklo ter narodnost ali status beguncev, priseljencev ali prosilcev za azil njihovih staršev;
175. priznava, da rojstni listi prispevajo k varstvu otrok pred kršitvami njihovih pravic; meni, da zanesljivi sistemi za registracijo rojstev ovirajo trgovino z otroki in njihovimi organi, omejujejo nezakonite posvojitve in preprečujejo precenjevanje starosti otrok za prezgodnje poroke, vojaško usposabljanje mladoletnikov, spolno zlorabo, delo otrok[14] in sodno obravnavo mladoletnikov kot odraslih oseb;
176. poudarja dejstvo, da „nevidnost“ neregistriranih otrok povečuje njihovo ranljivost in verjetnost, da bodo kršitve njihovih pravic ostale neopažene;
177. obžaluje obstoj spolne diskriminacije pri registraciji rojstev ter zakonov in praks, ki nasprotujejo Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, vključno z zavrnitvijo registracije za matere samohranilke, nepriznavanjem narodnosti matere in diskriminacijo pri registraciji deklic brez šolske izobrazbe, če dostop do registracije temelji na izobraževalnem sistemu;
178. poziva Komisijo ter organizacije za otrokove pravice in humanitarno pomoč, da sodelujejo pri spodbujanju ozaveščenosti glede potrebe po registraciji rojstva med prebivalci tretjih držav; opominja, da otroci brez rojstnega lista morda ne bodo imeli priznanih možnih pravic do dedovanja in dostopa do izobraževanja, zdravstvenih storitev in materialne pomoči države; poziva k spodbujanju ukrepov za zagotovitev, da se te storitve splošno uporabljajo, dokler se ne zaključi uradni postopek registracije;
179. poziva Komisijo, naj od držav zahteva vzpostavitev trajnostnih in stalnih registracijskih sistemov/delovnih skupin, ki delujejo vse od državne do vaške ravni, ki bodo brezplačno na voljo vsem državljanom, tudi tistim z odročnih območij, med drugim z zagotovitvijo mobilnih registracijskih enot, če je potrebno, ustreznim usposabljanjem matičnih uradnikov in dodelitvijo potrebnih virov financiranja teh pobud;
180. poziva institucije Skupnosti in države članice, naj okrepijo svoje prizadevanje za zagotovitev učinkovitega usklajevanja politik, da se spodbudi registracija rojstev, zlasti s pomočjo Združenih narodov in odvisnih agencij in se doseže dogovor o skupnem programu, ki bo sprožil učinkovit odziv po vsem svetu;
Otroci v oboroženih spopadih
181. poudarja bistveno potrebo po izvajanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih;
182. poziva države članice k sprejetju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v svojo nacionalno zakonodajo ter k preiskovanju, pregonu in kaznovanju tistih, ki so nezakonito usposabljali otroke za potrebe oboroženih sil ali skupin ali jih izkoriščali za dejavno sodelovanje v konfliktih, pri tem pa naj vložijo ves trud v odpravo kulture, ki dopušča, da ostajajo ti zločini nekaznovani;
183. pozdravlja sprejetje pariških zavez za varstvo otrok pred nezakonitim izkoriščanjem otrok v oboroženih spopadih ali skupinah, ki so posodobitev načel sprejetih leta 1997 v Cape Townu, ter poziva vse države k njihovemu sprejetju;
184. meni, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo otroci, katerim je odvzeta prostost, obravnavani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah ob upoštevanju posebnega statusa otrok, ter za prepoved pripora otrok skupaj z odraslimi osebami, razen staršev z majhnimi otroki; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju programov usposabljanja za povečanje ozaveščenosti zastopnikov in osebja pravnih ter policijskih sistemov držav, v katerih se dečki ali dekleta izkoriščajo kot otroci vojaki;
185. poudarja, da je treba z otroki ravnati v skladu s predpisi pravnimi predpisi za obravnavo mladoletnikov in iskati drugačne možnosti namesto sodnih postopkov; poziva posebne tožilce za mladoletnike in odvetnike, dejavne na področju socialnega prava, naj zastopajo otroke na sodišču; poziva k ustanovitvi komisij za resnico in spravo;
186. poziva k ponovnemu vključevanju v družbo ter fizični, socialni in psihični rehabilitaciji nekdanjih otrok vojakov in drugih otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom, k ponovnemu združevanju otrok z njihovimi družinami, iskanju drugih možnosti oskrbe za tiste, ki so ostali brez družin, naknadnemu izobraževanju ter razširjanju informacij o virusu HIV in aidsu; poudarja potrebo po izboljšanju pomanjkljivosti pri ponovnem vključevanju deklet vojakinj, ki so včasih socialno izključene in marginalizirane, z dodeljevanjem posebnih sredstev za vzpostavitev programov za izobraževanje, spolno zdravje, psihološko podporo in družinsko mediacijo;
187. poudarja potrebo po tem, da države članice sprejmejo skupne diplomatske ukrepe, kadar se poroča o naboru otrok za vojaške enote ali oborožene skupine;
188. ugotavlja, da se nujni ukrepi za otroke v državah, ki jih je prizadela vojna, redko razširijo na ustrezno izobraževanje ter poziva Komisijo, da podpira dejavnosti izobraževanja, vključno z izvajanjem najmanjših standardov, ki jih je opredelila medagencijska mreža za izobraževanje v izrednih razmerah (Inter-Agency Network for Education in Emergencies), v primeru izrednih razmer in prehodnega obdobja od krize k razvoju;
189. poudarja, da neuspešna dokončna rešitev zamrznjenih sporov ustvarja razmere, v katerih se zanemarja pravna država in pojavljajo kršitve človekovih pravic na zadevnih območjih, ter da je to glavna ovira pri zagotavljanju in spoštovanju vseh otrokovih pravic; poziva k sprejetju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb otrok in njihovih družin na območjih zamrznjenih sporov;
Otroci in demokracija
190. poudarja pravico otrok do odraščanja v svobodni in odprti družbi, v kateri se spoštujejo človekove pravice in svoboda izražanja ter v kateri se smrtna kazen ne izvaja več, zlasti za mladoletne posameznike;
191. poudarja, da je položaj otrok v nedemokratičnih državah zelo izpostavljen, in poziva Komisijo, naj upošteva to skupino ljudi;
192. poziva Komisijo, da obravnava vprašanje povečanja politične ozaveščenosti otrok in mladih v tretjih državah, v katerih je demokracija omejena, da se lahko ti mladi razvijejo v politično ozaveščene državljane;
193. poziva Komisijo, naj poudari pomen sposobnosti mladih ljudi, da prostovoljno izrazijo svoje mnenje prek (političnih) mladinskih organizacij;
o o o
194. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter medvladni skupini L'Europe de l'Enfance, Evropski mreži nacionalnih otroških opazovalnic (ChildONEurope), Svetu Evrope, Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Unicefu, Mednarodni organizaciji dela, Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce in Svetovni zdravstveni organizaciji.
- [1] UL C 303, 14.12.2007, str. 1.
- [2] UL L 53, 22.2.2007, str. 1.
- [3] http://www.savethechildren.net/alliance/where_we_work/europegrp_haveyoursay.html.
- [4] UL C 300E, 9.12.2006, str. 259.
- [5] http://ec.europa.eu/justice_home/cfr_cdf/doc/thematic_comments_2006_en.pdf.
- [6] UL L 13, 20.1.2004, str. 44.
- [7] http://www.savethechildren.net/alliance/where_we_work/europegrp_haveyoursay.html.
- [8] Konvencija Mednarodne organizacije dela 182 o najhujših oblikah otroškega dela neposredno navaja trgovino z ljudmi kot eno najhujših oblik izkoriščanja.
- [9] Stališče Evropskega parlamenta iz prve obravnave 13. decembra 2006 v zvezi s spremembo Direktive Sveta št. 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (P6_TA(2006)0559).
- [10] V skladu z zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2006 o prepovedih, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroci (UL C 298 E, 8.12.2006, str. 220).
- [11] ECPAT je kratica za mednarodno podporno mrežo za odpravljanje otroške prostitucije, otroške pornografije in trgovine z otroci za namene spolnega izkoriščanja (ang. End Child Prostitution, Child Pornography and the Trafficking of Children for Sexual Purposes).
- [12] UL L 180, 19.7.2000, str. 22.
- [13] UL L 348, 28.11.1992, str. 1.
- [14] opredeljeno v členu 32(1) Konvencije o otrokovih pravicah
OBRAZLOŽITEV
UVOD
Poročevalka najprej pozdravlja objavo sporočila Komisije o izvedbi strategije o varstvu otrokovih pravic. To kaže na odločnost Komisije, da vprašanje postavi med prednostne naloge EU, da se otroke prizna kot polnopravne osebe pred zakonom, katerih interese je treba še posebej upoštevati v vseh politikah in ukrepih, sprejetih na ravni EU[1], ter da se oblikujejo instrumenti za podporo njihovim pravicam.
Namen poročila je odzvati se na sporočilo ter zavzeti stališče do nekaterih njegovih predlogov in oblikovati nova. Poročilo poleg splošnejših "strateških" vidikov, ki bodo obravnavani kot prvi, obravnava tudi nekatera posebna področja v pristojnosti Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, pri katerih morajo biti otrokove pravice del ciljno usmerjenega ukrepanja.
Spodbujanje in razvoj strategije naj poteka prek priznavanja otrokovih pravic, kot je pravica do družine, izobrazbe, socialnega vključevanja, zdravstvene oskrbe, enakih možnosti ter športa z namenom, da se postavijo temelji za "otrokom prijazno družbo in družbo po njihovi meri", kjer se bodo počutili varne in v katero bodo dejavno vključeni.
Poročevalka poudarja, da namen poročila ni oblikovanje seznama prednostnih pravic ali težav, za katere je treba najti rešitev.
Namen poročila je spodbuditi razmišljanje o sporočilu Komisije ob upoštevanju številnih razprav v Evropskem parlamentu (sestanki s poročevalci v senci in z delovno skupino, v kateri so poročevalci odborov, pristojnih za mnenje, srečanja z izvedenci) ter zlasti skupne predstavitve 17. aprila 2007 in prvega evropskega foruma o otrokovih pravicah, ki je potekal 4. junija v Berlinu.
Med drugim bodo glavne prednostne naloge za prihodnje ukrepanje Unije opredeljene (po obsežnem posvetovanju, ki ga namerava začeti Komisija) na podlagi dokumenta, ki naj bi bil objavljen leta 2008.
II. GLAVNE SMERNICE STRATEGIJE O VARSTVU OTROKOVIH PRAVIC
1. Pravni okvir
Otrokove pravice so sestavni del človekovih pravic, ki jih morajo spoštovati Unija in države članice v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, na katero se sklicuje člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji. Poleg tega so vse države članice ratificirale Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je najboljši referenčni okvir na področju otrokovih pravic. Vendar je treba v zvezi s tem poudariti, da ta konvencija, čeprav je bolj specifična, ne vsebuje mehanizmov kaznovanja, ki bi zagotavljali njeno spoštovanje, kot to velja za Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Evropska unija ni imela do sedaj nobene posebne pravne podlage na področju otrokovih pravic.
Treba je poudariti, da bi ustavna pogodba, če bi bila sprejeta, Evropski uniji omogočila mnogo bolj ustrezen pravni okvir na področju otrokovih pravic: člen I-3 ustavne pogodbe ("Cilji Unije") z neposrednim sklicevanjem na otrokove pravice in člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (ki obravnava izključno "pravice otrok") bi namreč postala zavezujoča.
Če bo Svet Evropske unije sprejel odločitev o sklicu medvladne konference, bo moral Evropski parlament oblikovati svoje mnenje v skladu s členom 48 pogodbe o Evropski uniji. V tem primeru bo treba zagotoviti, da pravni red na področju otrokovih pravic ne postane predmet ponovne razprave, ampak da bo ponovno potrjen ali celo okrepljen.
Poleg tega je treba presoditi, ali naj EU poleg Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot je predvideno, sprejme tudi druge konvencije Sveta Evrope, kot je opozorila predstavnica Sveta Evrope na predstavitvi 17. aprila[2]. Preučiti bi bilo treba možnost, da Evropska skupnost in/ali Evropska unija sčasoma sprejmeta konvencije o računalniški kriminaliteti[3], o uresničevanju otrokovih pravic[4], o posvojitvi otrok[5] ali o spolnem izkoriščanju[6]. Presoditi je treba tudi, kako bi se lahko tudi kasneje pristopilo h konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Res je, da so bili tudi brez posebne pravne podlage sprejeti številni dokumenti na ravni Evropske unije, ki neposredno ali posredno vplivajo na otrokove pravice. Zato je ob sprejetju in prenosu teh dokumentov pomembno vzpostaviti sistem nadzora in spremljanja za zagotovitev ustreznega upoštevanja in spoštovanja otrokovih pravic pri oblikovanju instrumentov in njihovem izvajanju. Omenjeno je poimenovano "vključevanje".
2. Vključevanje
Komisija je aprila 2005 sprejela sporočilo za izboljšanje združljivosti svojih predlogov z določbami Listine o temeljnih pravicah[7]. Iz njega je razvidno, da si je Komisija zastavila tri cilje: sistematično in dosledno preverjanje spoštovanja vseh temeljnih pravic pri pripravi vseh zakonodajnih predlogov; spodbujanje "kulture temeljnih pravic"; vidnejša predstavitev rezultatov nadzora, ki ga je Komisija izvedla v zvezi s temeljnimi pravicami, drugim institucijam in javnosti.
Evropski parlament je v poročilu, ki ga je pripravil o tem sporočilu[8], izrazil željo, da Komisija pri svoji oceni vpliva eno poglavje posebej nameni temeljnim pravicam. Zdi se, da je treba to zahtevo ponoviti in dodati, da bi bilo koristno, če bi Komisija pri nekaterih zakonodajnih predlogih obravnavala zlasti možen vpliv nekaterih določb na otroke. Jasno je, da se je treba v zvezi s takšnimi predlogi posvetovati s predstavniki civilne družbe in mednarodnimi organizacijami, ki so strokovnjaki na tem področju. To je še toliko bolj pomembno, ker lahko predstavniki civilne družbe in mednarodne organizacije neposredno s svojimi izkušnjami pomagajo Komisiji pri odkrivanju možnih tveganj, ki jih za otrokove pravice predstavljajo tudi na videz nenevarni predlogi[9] .
Poleg tega je pomembno, da EP zagotovi poseben organ, katerega sestavo bi bilo treba še določiti, ali predstavnika/zagovornika otrokovih pravic, ki bi lahko predstavljal vez s predstavniki civilne družbe ali drugimi posebnimi organizacijami za varstvo otrokovih pravic. Otroci bi se lahko obrnili na ta organ ali predstavnika, kadar bi želeli predložiti predloge na področju spodbujanja pravic mladoletnikov (glej spodaj).
3. Udeležba
"Sodelovanje" je ključna beseda in temeljna pravica na področju otrokovih pravic ter vodilna misel v dokumentih in izjavah nevladnih organizacij, institucij ter posebnih mednarodnih organizacij na tem področju. Poročevalka meni, da ta izraz povzema temeljno načelo demokracije, to je, da imajo državljani pravico do sodelovanja pri odločitvah, ki so povezane z njimi.
Na žalost pa je v vsakdanjem življenju načelo sodelovanja zelo pogosto zapostavljeno; čeprav včasih ravno otroci najlažje prepoznajo in razumejo izzive in težave, povezane z njimi, zlasti nekatere dogodke na šolah, ulicah, v mladinskih klubih ali družinah, poleg tega pa imajo veliko zamisli o izboljšanju teh razmer.
V tem poročilu se poudarja in se želi dokazati, da je otrok, ko mu je dana možnost, da v skladu s svojo pravico[10] svobodno izrazi mnenje o vprašanju, ki ga zadeva, pripravljen to storiti, doseženi rezultati pa so odlični.
Ta možnost je bila prvič uporabljena v okviru obsežnega posvetovanja o sporočilu Komisije, ki ga je pripravila organizacija Save the Children, rezultati pa so bili objavljeni na skupni predstavitvi 17. aprila 2007.
Poročevalka upa, da bo v skladu z vsebino sporočila Komisija (tudi s pomočjo struktur in ljudi, ki so bliže otrokom) oblikovala mehanizem, ki bo omogočil hitro, učinkovito in dejansko posvetovanje/vključevanje otrok pri vseh vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo.
4. Vzpostavitev medinstitucionalne dinamike
Za večjo prepoznavnost in učinkovitost varstva otrokovih pravic bi bilo dobro izboljšati delovanje organov, ki so jih s tem namenom že ustanovile različne institucije, ter okrepiti sporazumevanje in sodelovanje med njimi. Po potrebi bi bilo treba ustanoviti tudi nove.
Na Komisiji je bil tako pred kratkim imenovan koordinator za otrokove pravice, ki pa bi moral pri svoji dejavnosti imeti na razpolago oddelek z zadostnim številom usposobljenih ljudi in finančna sredstva. Poleg tega bi lahko po zgledu sedanje skupine komisarjev za "temeljne pravice" predvideli, da bi ob oblikovanju prihodnje Komisije imenovali komisarja za človekove pravice, ki bi bil posebej zadolžen tudi za varstvo otrokovih pravic[11] ter bi skrbel za združevanje in usklajevanje vseh zakonodajnih, upravnih, medijskih in drugih dejavnosti, povezanih z varstvom otrokovih pravic.
V zadnjih letih so bili ustanovljeni drugi organi, zlasti v okviru Sveta leta 2000 ustanovljena stalna medvladna skupina za otroke in mladoletnike, imenovana "L'Europe de l'Enfance"[12], ki je zasnovana kot forum za izmenjavo in primerjavo podatkov o otrocih ter se neuradno sestaja vsake pol leta na povabilo države, ki prevzame predsedstvo EU.
Evropski parlament ima prav tako na voljo prostor za razprave o vprašanjih, ki zadevajo otroke, v okviru "Zveze za otrokove pravice", v kateri sodelujejo poslanci različnega političnega in geografskega izvora, ki se sestajajo vsaka dva meseca, ter v okviru medskupine "Družina".
Čeprav so te pobude vredne pohvale, pa se lahko zdijo nezadostne, zlasti zaradi neprepoznavnosti in pomanjkanja medsebojne usklajenosti. Poročevalka meni, da bi bilo torej treba uskladiti dejavnosti, ki so jih razvili različni organi, jih okrepiti in z njimi seznaniti javnost, po potrebi z oblikovanjem skupne spletne strani.
Kar zadeva Evropski parlament, bi lahko poleg tega v skladu z navedenim predvideli ustanovitev organa za usklajevanje dejavnosti, povezanih z varstvom otrokovih pravic, po potrebi z ustanovitvijo medinstitucionalnega odbora, ki bi imel pri svojem delu pomoč upravne enote.
Opozoriti je treba tudi na pomen utrditve sodelovanja z raznimi mednarodnimi organizacijami, kot je Svet Evrope, ki je na področju otrokovih pravic organiziral številne pobude, od kampanj proti nasilju[13] do sprejetja raznih priporočil, resolucij in konvencij, zaradi česar je ta institucija privilegirani partner pri izvajanju strategije za otrokove pravice. To velja tudi za nekatere agencije Združenih narodov in zlasti za Unicef, ki izstopa predvsem zaradi kakovostnih študij o najrazličnejših vidikih varstva otrokovih pravic.
V tem smislu mora tudi na novo ustanovljena Agencija za temeljne pravice vzpostaviti povezave z organizacijami, visokim komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice ter civilno družbo ali posebnimi organizacijami, kot je Evropska mreža varuhov človekovih pravic za otroke (ENOC), da se izboljša raziskave na področju varstva otrokovih pravic ter uporabo izkušenj, znanja in informacij drugih organov in tako prepreči morebitna prekrivanja.
5. Zbiranje statističnih podatkov
Komisija je v svojem sporočilu napovedala, da bo opravila obsežno analizo ovir, ki preprečujejo, da bi otroci v celoti uživali svoje pravice. Ta analiza bi se morala uporabiti kot podlaga za javno posvetovanje leta 2008 in pripeljati do določitve glavnih prednostnih nalog za prihodnje ukrepanje Evropske unije. Takšna analiza bi morala, tako kot oblikovanje in ocena strategij, politike in programov, namenjenih otrokom, zlasti tistim najbolj prikrajšanim, temeljiti na zanesljivih, popolnih, natančnih in posodobljenih statističnih podatkih.
Vendar pa v EU obstajajo velike vrzeli na tem področju[14], še resnejše pa so težave pri zbiranju zanesljivih podatkov o otrocih, ki živijo zunaj meja EU, zato je treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili izboljšanje zbiranja statističnih podatkov. Evropska komisija bi lahko tako predvidela širitev mandata Eurostata, da bi zagotovila vključitev večjega števila kazalnikov, ki so posebej povezani z otroki, kar bi potekalo v tesnem sodelovanju z državami članicami, ki bi tudi morale okrepiti svoja statistična orodja. V tem okviru bi bilo tudi sodelovanje otrok posebej koristno. Vključevalo bi preučevanje načinov za sistematično zbiranje informacij o njihovih stališčih v zvezi z nekaterimi vprašanji. Uporabili bi lahko tudi informacije, zbrane prek telefonskih linij za pomoč otrokom. Jasno je, da je treba temu nameniti zadostna sredstva. V zvezi s tem poročevalka z veseljem ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu sprejela odločno zavezo, da bo "dodelila potrebne človeške in finančne vire za izvedbo predlagane strategije"[15].
Agencija za temeljne pravice bo tudi pri tem imela ključno vlogo. Dejansko bo morala, tako kot njen predhodnik Evropski center za nadzor nad rasizmom in ksenofobijo, v sodelovanju s Komisijo in državami članicami razvijati metode in standarde za izboljšanje primerljivosti, objektivnosti in zanesljivosti podatkov na evropski ravni[16].
6. Krepitev sodelovanja z zainteresiranimi stranmi: FORUM
Podobno kot uredba o Agenciji za temeljne pravice, ki v členu 10 predvideva oblikovanje „platforme za temeljne pravice“, ki naj predstavlja sredstvo za izmenjavo informacij in združevanje znanja ter naj obenem združuje različne organe, ki delujejo v prid spodbujanja človekovih pravic, sporočilo Komisije predvideva ustanovitev foruma.
Forum, ki bo mogoče deloval pod okriljem agencije, bi moral po mnenju Komisije prispevati k oblikovanju in spremljanju dejavnosti Evropske unije ter biti prostor za izmenjavo dobrih praks. Združevati bi moral države članice ter agencije Združenih narodov, Svet Evrope, neodvisne organizacije za krepitev otrokovih pravic, civilno družbo in otroke.
Komisija bo morala organizirati forum tako, da bo ob hitri in učinkoviti organizaciji zagotovljeno ustrezno sodelovanje mnogih zainteresiranih subjektov.
V ta namen bi najbrž bilo treba razmisliti o ustanovitvi majhne posvetovalne skupine strokovnjakov na visoki ravni, ki bi pomagala pri raziskavi in analizi ter pripravi dnevnega reda sestankov foruma. V tej skupini bi morali med drugimi biti tudi pravniki in strokovnjaki za otrokove pravice, ki bi lahko oblikovali dejanske predloge zakonodajnih aktov, ki bi jih bilo treba na ravni Skupnosti sprejeti za uresničitev predlogov foruma. Poleg tega bi bilo treba določiti naloge in pristojnosti foruma. Če bi bila naloga foruma, da oblikuje priporočila, bi bilo treba v nekakšnem notranjem pravilniku opredeliti način za ukrepanje na podlagi teh priporočil in določiti organe, zadolžene za njihovo uresničitev in za oceno napredka pri njihovem izvajanju. V tem smislu imajo lahko zadevni parlamentarni odbori dejavno vlogo pri "spremljanju".
Jasno je, da bo forum za svoje pravilno in učinkovito delovanje moral biti financiran iz proračuna Skupnosti.
7. Vzpostavitev mehanizma za spremljanje doseženega napredka
Pozdraviti je treba odločitev Komisije, da bo vsako leto objavila poročilo o doseženem napredku pri izvajanju predlagane strategije. Poročilo bi moral Parlament uporabiti kot orodje, zlasti v zvezi z njegovimi letnimi poročili o razmerah na področju človekovih pravic, na notranji in zunanji ravni, ki bi mu omogočilo izvajanje sistematičnega in natančnega nadzora nad spoštovanjem otrokovih pravic na ravni Skupnosti.
Evropski parlament mora v skladu s predlogom Unicefa[17] zagotoviti nadzor nad pridobljenimi rezultati z redno organizacijo obravnav, namenjenih določenim vidikom spodbujanja otrokovih pravic.
Tudi tu bo imela Agencija za temeljne pravice ključno vlogo, saj bo morala skrbeti, da bo imel nadzor nad spoštovanjem otrokovih pravic pomembno mesto v večletnem delovnem programu, ki ga bo morala Agencija pripraviti na začetku dejavnosti in o katerem bodo kmalu potekala posvetovanja z Evropskim parlamentom[18].
III. NEKAJ PREDNOSTNIH PODROČIJ, S KATERIMI BI MORALA BITI STRATEGIJA POVEZANA
1. Boj proti vsem oblikam nasilja
Nasilje nad otroki je neopravičljivo, ne glede na to, v kakšnih oblikah se kaže. To je temeljna misel v poročilu profesorja Pinheira, predstavljenem na predstavitvi 17. aprila, s katero se popolnoma strinja tudi to poročilo[19].
Zato je treba ne samo kaznovati storilce nasilja, ampak tudi oblikovati strategijo za preprečevanje nasilja nad otroki.
Evropska unija je že vzpostavila številne instrumente za boj proti nasilju, katerega žrtve so otroci: programa DAPHNE in AGIS[20]; akcijski načrt za preprečevanje trgovine z ljudmi[21]; okvirni sklep Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi[22]; sklep Sveta z dne 29. maja 2000 o boju proti otroški pornografiji na internetu[23]; okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji;[24], in različni ukrepi za boj proti spolnem turizmu, ki vključuje otroke.
V zvezi s tem je komisar Frattini na predstavitvi 17. aprila povedal, da si Komisija v sodelovanju z organizatorji turističnih potovanj prizadeva za okrepitev ukrepov, ki bi zmanjšali tokove spolnega turizma iz držav članic, kar poročevalka pozdravlja ter želi, da bi se vzpostavili postopki, ki bi omogočali bolj usklajen pregon zunaj ozemlja EU. Komisar Frattini je med drugim napovedal objavo sporočila o kriminalu na internetu, ki je bilo sprejeto 22. maja 2007.
Kar zadeva spolno izkoriščanje otrok, je treba opozoriti, da je na Svetu Evrope v postopku sprejemanja konvencija o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnimi zlorabami, v zvezi s katero so države članice EU uskladile svoje stališče v okviru odbora iz člena 36. V zvezi s tem je bil omenjen pristop Skupnosti in/ali EU k navedeni konvenciji. Poročevalka spodbuja pristop h konvenciji in upa, da se bo sprejelo načelno stališče, da se EU omogoči sodelovanje pri pogajanjih glede prihodnjih konvencij o vidikih kazenskega prava, zlasti konvencij o zaščiti otrok, ter njihova ratifikacija.
Poleg tega je treba nujno vzpostaviti sistem za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem, ki naj predvideva usklajene in učinkovite mehanizme nadzora, da se osebe po obsodbi obravnavajo kot neprimerne za delo z otroki in se jim dejansko onemogoči opravljanje nekaterih poklicev. Poročevalka upa, da bo Svet okrepil sodelovanje med državami članicami na področju pravosodja v primerih spolnega izkoriščanja otrok in otroške pornografije ter da bo izboljšal sodelovanje pri izmenjavi informacij na ravni EU o predkaznovanosti in od držav članic zahteval vrsto minimalnih obveznosti. Le tako se lahko zagotovi, da bo prepoved opravljanja dejavnosti v stiku z otroki za osebo, obsojeno v eni državi članici, pravno veljavna tudi v drugih državah članicah.
V zvezi z otroško pornografijo na internetu Evropska komisija skupaj z nekaterimi bankami in glavnimi družbami, ki izdajajo kreditne kartice, preučuje možnosti za izključitev spletnih strani, ki prodajajo material z otroško pornografijo, iz spletnega plačilnega sistema. To je hvalevredna pobuda, ki zasluži vso našo pozornost in poglobljeno razpravo. Natančneje, banka, ki pogosto po opozorilu družbe, ki izdaja kreditne kartice in ki je izvedla nadzor, prekine pogodbo s trgovcem, ki na spletnih straneh prodaja material z otroško pornografijo, bi morala imeti dovoljenje, da za zaščito"višjega otrokovega interesa" posreduje informacijo drugim bankam. Tako bi se oblikovala baza podatkov, v kateri bi se nenehno posodabljal seznam trgovcev, ki prodajajo otroško pornografijo. Informacije o tovrstnih trgovcih bi morale biti nemudoma posredovane policiji pristojne države članice, Europolu in Interpolu. Prav tako je treba v okviru boja proti otroški pornografiji organizirati informativne kampanje in kampanje ozaveščanja javnosti za zaščito otrok in obsojanje storilcev kaznivih dejanj.
Zaradi nasilja, ki se širi prek medmrežja, je treba vzpostaviti strog samoureditveni sistem spletnih strani, ki predvajajo slike ali posnetke o vrstniškem nasilju. Upravljavci spletnih strani bi morali nadzorovati vsebino gradiva na svojih spletnih straneh ter prepovedati tako imenovano "računalniško vrstniško nasilje", ki spodbuja nasilje med otroki ter poniževanje učencev in učiteljev. S tem v zvezi poročevalka ceni program Skupnosti "Safer Internet Plus (2005–2008)", ki naj spodbudi varnejšo uporabo interneta in novih spletnih tehnologij in s katerim so bile vzpostavljene posebne telefonske številke in posebne linije za pomoč otrokom, ki pridejo v stik s prepovedanimi in škodljivimi vsebinami.
Enako pozornost je treba nameniti drugim sredstvom komuniciranja, zlasti televiziji, da se nadzoruje in omeji oddajanje nasilnih ali otrokom neprimernih podob in vsebin.
Druga huda oblika nasilja nad otroki, zoper katero se je treba boriti, je pohabljanje spolnih organov. Ta pojav je v vrtoglavem naraščanju tudi v Evropski uniji zaradi vse večjega priseljevanja, ki poteka brez pravega socialnega vključevanja. Pogosto ustrežljivi zdravniki opravijo te posege na skrivaj. Še pogosteje pa so otroci prepeljani v izvorno državo, kjer jih pohabijo brez ustreznih informacij ali posebne zdravstvene nege. Poškodbe, ki kratijo njihove pravice, so trajne, s hudimi posledicami za telesno in duševno zdravje žrtve. Za rešitev tega problema bi bilo potrebno sodelovanje z izvornimi državami.
Na področju boja proti trgovini z ljudmi[25] želi poročevalka opozoriti na dodano vrednost, ki jo prinaša sodelovanje z Europolom in Eurojustom, in meni, da je treba uporabiti vsa sredstva za okrepitev njunih dejavnosti za zaščito otrok pred tem pojavom ter pred kakršno koli obliko nasilja in izkoriščanja, ne le spolnega. Izkoriščanje otrok se pojavlja v različnih oblikah, na primer izkoriščanje otrok za beračenje, kar nedvomno škodi otrokovemu dostojanstvu in ima hude psihološke posledice, zato bi moralo biti prepovedano v vseh državah članicah. Poročevalka upa, da bodo države članice Europolu in Eurojustu priskrbele vse koristne informacije, potrebne za izboljšanje njune učinkovitosti, ter da bo Europol okrepil sodelovanje z Interpolom in agencijo Frontex.
Med predstavitvijo 17. aprila je komisar Frattini ponovno poudaril svoje prizadevanje za boj proti nasilnim videoigram v tesnem sodelovanju z industrijo, kar poročevalka močno podpira.
V vseh primerih je treba posebno pozornost nameniti spodbujanju otrokovih pravic in še zlasti ozaveščanju otrok, da bodo lahko začeli igrati glavno vlogo pri preprečevanju kršitev njihovih pravic in pri razvoju kulture spoštovanja človekovih pravic.
2. Boj proti revščini in diskriminaciji ter pravica do izobraževanja
Ta strategija želi postati ukrep, ki bo podprl in pripomogel k dejanskemu izvajanju razvojnih ciljev tisočletja, ki določajo splošne prednostne pravice za vse prebivalce sveta, zlasti pa za otroke. Med cilji so boj proti veliki revščini, splošna osnovna izobrazba, spodbujanje zdravja mater, zmanjšanje odstotka smrtnosti pri novorojenčkih ter kampanje za preprečevanje virusa HIV/aidsa in kampanje cepljenja.
Treba je tudi zaščititi otroke pred najhujšimi oblikami izkoriščanja, kot so delo otrok, njihovo vključevanje v spopade (otroci-vojaki) in suženjstvo doma.
Mnogokrat j e revščina razlog za socialno izključenost in diskriminacijo. Komisija je v svojem sporočilu objavila, da namerava leta 2007 ponovno zbrati podatke o dejavnostih, ki potekajo na ravni EU v boju proti revščini otrok. V tem okviru bi morala Komisija posebno pozornost nameniti resnim posledicam, ki jih ima revščina za otrokov razvoj in uživanje njegovih pravic.
Zato je bistveno, da začne EU reševati te težave v skladu z določbami konvencije o otrokovih pravicah, ki v členih 27 in 28 vsakemu otroku priznava pravico do življenjske ravni, ki mu omogoča telesni, umski, duhovni in socialni razvoj, ter pravico do izobraževanja. Pravica do izobraževanja je ponovno omenjena v členu 14 Listine o temeljnih pravicah.
EU mora tako zagotoviti, da se ne dopušča nobena vrsta diskriminacije pri dostopu do izobraževanja in pri pravici do kakovostnega izobraževanja. Na tej stopnji samo Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost določa, da morajo države članice prepovedati vse vrste diskriminacije, neposredne ali posredne, na področju izobraževanja.
To pomeni, da so glede na sedanje stanje v zakonodaji Skupnosti pred diskriminacijo v zvezi z izobraževanjem zaščitene le etnične manjšine, ne pa tudi verske in jezikovne manjšine. Poročevalka meni, da bi bilo treba sprejeti nove določbe za razširitev področja uporabe zaščite pred diskriminacijo v zvezi z izobraževanjem[26]. Leto 2007 je evropsko leto enakih možnosti za vse. Poročevalka želi, da Komisija oblikuje novo direktivo, ki naj vključuje vsa področja iz direktive "o enaki obravnavi ljudi ne glede na raso in etnično pripadnost" (člen 3) ter naj razširi njeno izvajanje tudi na razloge za diskriminacijo iz člena 13 Pogodbe o ES: spol, etnično pripadnost, vero, osebno prepričanje, spolna nagnjenja in invalidnost.
Skrb za invalidne otroke bo morala postati ena od prednostnih nalog prihodnjih ukrepov Evropske unije v zvezi z varstvom otrokovih pravic. Temeljnega pomena je zaščititi njihove pravice in poskrbeti za njihov popolni razvoj in spoštovanje.
Poročevalka meni tudi, da bi bilo treba v nekaterih primerih, zlasti v primeru romskih otrok, predvideti pozitivne ukrepe za boj proti diskriminaciji. Zdi se, da je to edini način za spopadanje z socialno izključenostjo, ki jo včasih doživljajo[27].
Treba bi bilo spodbuditi tako kampanje za šolanje, ki so potrebne za boj proti slabi pismenosti, kot tudi ciljno usmerjene dejavnosti za znižanje visokega odstotka romskih otrok, ki zapustijo šolanje.
Obenem bi bilo treba spodbujati načrte za cepljenje in primerno zdravstveno oskrbo romskih novorojenčkov in otrok, ki predstavljajo skupino z visokim bolezenskim tveganjem.
Prizadevati si je treba zlasti za otroke, ki živijo ali delajo na ulici in o njih ni na voljo popolnih podatkov, za obravnavo njihovega težkega položaja pa so potrebni ciljno usmerjeni ukrepi.
3. Pravice otrok priseljencev
Komisija v svojem sporočilu poudarja, da je "dodaten izziv zagotoviti, da politika in predpisi EU v celoti spoštujejo pravice priseljenih otrok, otrok, ki prosijo za azil, in begunskih otrok"[28]. Poročevalka jo spodbuja k spopadanju s tem izzivom.
V zvezi z azilom mora Komisija v prihodnjih mesecih Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti nove instrumente za doseganje skupnega sistema za azil. Poročevalka opozarja na dejstvo, da bo treba pri vseh sprejetih ukrepih na tem področju bolj upoštevati poseben položaj otrok. Čeprav instrumenti, ki so že vzpostavljeni, vsebujejo določbe o zaščiti otrok, te niso vedno zadostne, pojavljajo pa se tudi težave pri njihovem izvajanju[29]. Tako bo treba na primer uradnikom, ki bodo zadolženi za različne primere, zagotoviti posebno usposabljanje, da bo otrok obravnavan v skladu s pogoji, primernimi za njegovo starost, ki mora biti čim bolj natančno določena, najti pa bo treba tudi nadomestne možnosti za pripor, ki je za otroka le še dodatna travma. Prav tako bo treba natančno opredeliti pojem "višjega otrokovega interesa", in sicer v tesnem sodelovanju zlasti z Visokim komisariatom ZN za begunce, ki je razvil formalen postopek za določanje, kaj zajema pojem višjega otrokovega interesa, to je „BID“ (Best Interests Determination).
Ta pojem namenja posebno pozornost mladoletnikom brez spremstva, katerih ranljivost je očitna[30]. Zato je pomembno zagotoviti, da so ti ustrezno seznanjeni s svojimi pravicami in kako jih lahko izkoristijo ter da se jim čim prej omogoči pomoč pravnega zastopnika.
Mnogo otrok ob rojstvu ni registriranih. To lahko pomeni, da ne bodo mogli uveljavljati pravico do identitete, državljanstva, izobrazbe in zdravstvenega varstva. Nevidnost otrok zahteva dejansko ukrepanje, ker neregistriran otrok nima pravnega statusa, kar otežuje nadzor, preprečevanje in ukrepanje v primeru kršenja njegovih pravic. Neregistrirani otroci so še posebej ranljivi in pogosto postanejo žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, suženjstva ali prisilnega dela.
IV. ZAKLJUČEK
Navedena področja, na katerih je pri pravicah otrok potrebna posebna obravnava, predstavljajo le nekaj vidikov, ki jih je treba obravnavati, da se doseže dejansko "vključevanje". Treba bo sprejeti dejanske ukrepe za rešitev tudi drugih težav, kot so na primer vprašanja prehrambene vzgoje, zlorabe alkohola in razširjenosti drog, ki so glede na anketo organizacije Save the Children med največjimi problemi, s katerimi se spopadajo otroci. Mnogokrat so kršene pravice otrok ali se jih ne upošteva ustrezno.
Mnogo je še drugih odprtih vprašanj, ki zadevajo otroke in ki zahtevajo nujno rešitev. Samo nekaj primerov: vrtoglavo naraščanje primerov mednarodnih ugrabitev otrok, zapletena birokracija, ki otežuje mednarodne posvojitve, pretresljivost vsiljenih porok, zastrašujoče visoko število izginulih otrok, o katerih ni več novic.
Kot je poročevalka omenila na začetku, bodo prednostna področja strategije, ki jo predlaga Komisija, v nadaljnjem obdobju predmet temeljite razprave na različnih ravneh, med drugim tudi na forumu, ki se je prvič sestal v Berlinu.
Pomembno bo tudi oceniti navodila prihodnje evropske strategije za podporo družini in rodnosti ter tako zagotoviti pravice majhnih otrok.
- [1] Kot je direktorica raziskovalnega centra Innocenti pri Unicefu Santos Pais poudarila v svojem uvodnem govoru na predstavitvi 17. aprila: "Otrokom je treba stalno namenjati posebno pozornost, pri oblikovanju politik in dodeljevanju proračunskih sredstev pa ni mogoče zanemariti ali zmanjšati pomena tega vidika".
- [2] Taylorjeva je dejala: "Zelo bi bili veseli, če bi Evropska unija sprejela ustrezne konvencije in tako okrepila naše politično in praktično sodelovanje na tem področju ter dodatno spodbudila države članice k ratifikaciji teh konvencij". Besedilo govora je objavljeno na strani:
http://www.europarl.europa.eu/hearings/defa.ult_en.htm - [3] Člen 9 te konvencije navaja kazniva dejanja, povezana z otroško pornografijo.
- [4] Ta konvencija, katere cilj je zaščititi "višje interese" otrok, določa postopkovne ukrepe, ki otrokom omogočajo, da uveljavljajo svoje pravice, zlasti v družinskih postopkih (varstvo, pravica do obiskov, starševstvo, skrbništvo) pred sodiščem.
- [5] Zdaj poteka revizija te konvencije, ki kaže na pravne in družbene spremembe ter zadeva zlasti posvetovanje s posvojenim otrokom, če je to mogoče, najmanjšo starost posvojitelja in pravico oseb, da poznajo svojo identiteto ali izvor. Revidirana konvencija bo predložena odboru ministrov leta 2007.
- [6] Ta konvencija je zdaj v postopku sprejemanja, Svet pa preverja možnost, da jo sprejmeta Skupnost in/ali Unija.
- [7] Sporočilo Komisije o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije. Metodologija za sistematičen in strog nadzor, KOM (2005) 172 konč., 27.4.2005.
- [8] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2007 o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: metodologija za sistematičen in strog nadzor (2005/2169(INI)).
- [9] V zvezi s tem glej zbirno poročilo mreže neodvisnih strokovnjakov za temeljne pravice iz leta 2005, str. 17 in sl.
- [10] Člen 12 Konvencije o otrokovih pravicah.
- [11] Evropski parlament je v preteklosti že zahteval imenovanje predstavnika na visoki ravni, zadolženega za varstvo otrokovih pravic. Glej zlasti resolucijo Evropskega parlamenta o trgovini z otroki in o otrocih-vojakih (B-5-0320/2003), sprejeto 3. julija 2003.
- [12] http://www.childoneurope.org/_fr/index_fr.htm.
- [13] Svet Evrope ima od januarja 2006 na voljo enoto za usklajevanje, zadolženo za spodbujanje otrokovih pravic in zaščito otrok pred nasiljem:
- [14] V zvezi s tem glej zlasti brošuro "Children Rights in the EU", ki jo je objavil Euronet, str. 36.
- [15] Navedeno sporočilo, str. 13.
- [16] Člen 4(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št.°168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice.
- [17] Govor gospe Santos Pais na predstavitvi dne 17. aprila 2007, http://www.europarl.europa.eu/hearings/default_en.htm.
- [18] Člen 5(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št.°168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice.
- [19] Sérgio Paulo Pinheiro je uredil študijo OZN o nasilju nad otroki. Dokument je mogoče najti na različnih spletnih straneh, med drugim tudi na http://www.unicef.org.
- [20] Cilj tega programa je pomagati pravnikom, uslužbencem organov kazenskega pregona in predstavnikom služb za pomoč žrtvam iz držav članic EU in držav kandidatk, da vzpostavijo evropske mreže ter izmenjujejo informacije in dobre prakse.
- [21] Načrt EU o najboljših praksah, standardih in postopkih za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje, UL C 311, 9.12.2005.
- [22] UL L 203, 1.8.2002.
- [23] UL L 138, 9.6.2000.
- [24] UL L 13, 20.1.2004, str. 44.
- [25] Komisar Frattini dejal, da bi moral 17. oktober postati dan boja proti temu kaznivemu dejanju.
- [26] V zvezi s tem glej tematsko poročilo št. 4 skupine strokovnjakov za temeljne pravice z dne 25. maja 2006, str. 45.
- [27] Za primere dobre prakse na tem področju glej navedeno poročilo, str. 46 in sl.
- [28] KOM(2006)367, str.5.
- [29] Glej izjavo predstavnika Visokega komisariata ZN za begunce na predstavitvi 17. aprila 2007: http://www.europarl.europa.eu/hearings/default_en.htm.
- [30] V skladu z ocenami Visokega komisariata ZN za begunce je 4 do 5 % prosilcev za azil, ki pridejo na območje Evropske unije, mladoletnikov brez spremstva, kar je leta 2006 pomenilo od 8000 do 10000 mladoletnikov.
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (12.9.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o strategiji EU o otrokovih pravicah
(2007/2093(INI))
Pripravljavka mnenja: Marie Panayotopoulos-Cassiotou
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori – člen 47 Poslovnika
POBUDE
Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker je družinsko okolje ugodno za zaščito otrokovih pravic, zagotavljanje njegovega zdravega osebnostnega razvoja in razvoja zmožnosti ter pridobivanja znanja, na podlagi katerega bo lahko uveljavljal svoje pravice in se zavedal lastnih dolžnosti, zato je treba družine podpirati z ustrezno javno politiko na tem področju; ker je treba v skladu s konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (UNCRC), sprejeto 20. novembra 1989, vse otroke, ki ne odraščajo v takem okolju, vključno s sirotami, brezdomci in begunci, zagotoviti zaščito na drugačen način, da v odraščanju ne bodo žrtve nobene diskriminacije,
B. ker mora strategija EU o otrokovih pravicah temeljiti na vrednotah in načelih omenjene konvencije,
C. ker dolgotrajni spori med ločenimi starši škodujejo otrokom,
D. ker je treba priznati otrokove pravice, saj je samostojen pravni subjekt, in ker so deklice ter ženske kljub nacionalnim in mednarodnim predpisom pogosto žrtve pravnih, družbenih in gospodarskih neenakosti, ki ovirajo uveljavljanje njihovih pozitivnih in temeljnih pravic, na primer enak dostop do možnosti izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva, varne hrane in čiste pitne vode, ter reproduktivnih pravic najstnikov,
E. ker morajo biti temeljne pravice in vrednote, vključno z enakostjo med spoloma, bistven sestavni del izobraževanja v otroštvu in podlaga v vseh drugih obdobjih življenja,
F. ker je treba načelo enakosti med spoloma vključiti na vsa področja politike, ki zadevajo otroke, saj se enakost med spoloma začne s priznavanjem enakih pravic moških in žensk od malih nog,
G. ker kršitev človekovih pravic žensk in deklic iz priseljenskih družin v obliki „zločinov iz časti“, prisilnih porok, pohabljanja spolnih organov, ali drugih kršitev ni mogoče upravičiti z nobenega kulturnega ali verskega stališča in se jih ne sme dopuščati v nobenih okoliščinah,
H. ker so otroci v Evropi zelo zgodaj izpostavljeni grozotam, pornografiji in nasilju, prikazanih v medijih, kar lahko katastrofalno vpliva na njihovo psihološko počutje in vključevanje v družbo ter lahko med drugim vzbuja strah in depresijo ter povzroča povečano napadalnost in težave pri učenju,
1. poudarja, da so za varstvo otrokovih pravic večinoma odgovorne nacionalne vlade; poudarja, da so otrokove pravice del človekovih pravic, ki jih morajo EU in države članice spoštovati v skladu z nacionalnim, evropskim in mednarodnim pravom;
2. poudarja, da mora strategija o otrokovih pravicah temeljiti na vrednotah in štirih temeljnih načelih konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah: a) varstvo pred vsemi oblikami diskriminacije, b) otrokove koristi kot glavno vodilo, c) pravica do življenja in razvoja, d) pravica otroka do svobodnega izražanja mnenja in da se to mnenje upošteva v kateri koli zadevi ali postopku v zvezi z njim;
3. poudarja, da je treba v prihodnji strategiji priznati pravico do izobraževanja na podlagi enakih možnosti in nediskriminacije;
4. poudarja, da nobena kultura ali vera ne upravičuje odvzema pravice do šolanja in do udeležbe v rekreativnih dejavnostih, kot je plavanje, zato se tega ne sme dopuščati;
5. je zaskrbljen zaradi večkratnih kršitev pravic deklic iz priseljenskih družin; poziva države članice, naj prepovejo nošenje naglavne rute in hidžabe vsaj v osnovnih šolah, da bi se trdneje uveljavila pravica do otroštva ter zagotovila prava in neprisiljena svobodna izbira v poznejšem obdobju življenja;
6. opozarja na pravico otrok do zdravja, zlasti pravico najstnikov do spolnega in reproduktivnega zdravja, ter poudarja, da je treba varovanje zdravja mater vključiti v prihodnjo strategijo o otrokovih pravicah za spodbujanje ustreznih življenjskih in delovnih razmer za nosečnice in doječe matere, pri čemer je treba vztrajati na spoštovanju veljavne zakonodaje o varstvu pravic delavk ter spodbujati enak in splošen dostop vseh žensk do kakovostne pred- in poporodne zdravstvene oskrbe v javnem sektorju, da bi se zmanjšala stopnja smrtnosti mater in otrok ter prenos bolezni z matere na otroka; poudarja, da je porodniški dopust bistven za razvoj otroka, zlasti zato, ker se otrok na mater naveže ne le v prvih mesecih po rojstvu, temveč tudi v prvih letih življenja;
7. poudarja, da Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo[1] določa pravice iz delovnega razmerja za noseče in doječe ženske ter zahteva od delodajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ženska in nerojeni otrok nista izpostavljena zdravstvenim tveganjem na delovnem mestu;
8. poziva Komisijo in države članice, naj mladim dekletom omogočijo dostop do informacij in izobraževanja o reproduktivnem zdravju in storitvah na področju reproduktivnega zdravstvenega varstva;
9. poudarja, da je treba v prihodnji strategiji EU priznati pomembno vlogo družine kot osnovne družbene ustanove, ki omogoča preživetje, varstvo in razvoj otroka; meni, da je treba pri vprašanjih v zvezi z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja ter delovnega časa v celoti upoštevati otrokove pravice, pri čemer se je treba zlasti osredotočiti na položaj invalidnih žensk in mater invalidnih otrok, pa tudi pri oblikovanju politike zagotavljanja javne in/ali zasebne podpore otrokom in njihovim staršem, da bosta lahko oba starša prevzela vzgojo otrok in skrb zanje ter si to nalogo delila; meni, da je treba priznati, da vse več ljudi živi v alternativnih družinskih strukturah, ki se razlikujejo od tradicionalne jedrne družine, v kateri živijo mati in oče ter njuni biološki otroci;
10. priporoča vzpostavitev in razširitev lokalnih ter regionalnih mrež s sodelovanjem državnih in lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in organizacij za zaščito otrokovih pravic, da se otrokom in njihovim družinam zagotovijo storitve, ki zajemajo preventivo, zaščito in pomoč;
11. podpira vzpostavitev ustreznih struktur v državah članicah, ki bi bile otrokom in staršem v pomoč pri prilagajanju na spremenjene družinske okoliščine;
12. obsoja vse oblike nasilja nad otroki, vključno z duševnim, psihičnim in spolnim nasiljem, kot so mučenje, zloraba in izkoriščanje, ugrabitev, trgovina ali prodaja otrok in njihovih organov, nasilje v družini, otroška pornografija, otroška prostitucija, pedofilija ali škodljive tradicionalne prakse, na primer pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke in zločini iz časti;
13. poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite zakonodajne in druge ukrepe za preprečitev in odpravo vseh oblik nasilja na njihovem ozemlju, tako v zasebnem kot v javnem življenju, vključno z zbiranjem podatkov, ločenih glede na starost in spol,
14. poziva države članice, naj zdravnike opozorijo na škodljive tradicionalne prakse in zagotovijo dosledni sodni pregon zločinov v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, to je dekletom in ženskam iz priseljenskih družin, pripadnicam narodnostnih manjšin in invalidnim dekletom;
15. poziva države članice, naj izvajajo posebne pravne določbe o pohabljanju ženskih spolnih organov ali sprejmejo zakone o kazenskem pregonu storilcev pohabljanja spolnih organov;
16. poziva države članice, naj uvedejo obvezno evidentiranje vseh primerov pohabljanja ženskih spolnih organov v zavodih za zdravstveno varstvo, vključno s primeri, ko obstaja sum o možnosti pohabljanja spolnih organov;
17. poziva države članice, naj obsodijo nasilje nad ženskami na podlagi tradicije in kršenje človekovih pravic mladih priseljenk v njihovih družinah ter preučijo, katere zakone je mogoče uporabiti pri kazenskem pregonu družinskih članov, zlasti v primeru „zločinov iz časti“;
18. vztraja, da je treba za zgodnje odkritje in odpravo nasilja in zlorabo nad otroki uvesti poseben postopkovni protokol za evidentiranje in obravnavo takih primerov ter sprejeti ukrepe za usposabljanje zdravniškega in zdravstvenega osebja, ki deluje na področju telesnega in duševnega zdravja otrok;
19. poudarja, da imajo otroci in mladi ne glede na starost pravico do svobodnega izražanja mnenja; meni, da imajo deklice in dečki pravico do izražanja svojega mnenja ter da je treba to pravico zagotoviti pri oblikovanju strategije EU o otrokovih pravicah, pri tem pa tudi zagotoviti enako sodelovanje deklic in dečkov;
20. spodbuja države članice, naj vzpostavijo zakonodajni okvir za kaznovanje oseb, ki se poslužujejo otroškega spolnega turizma, ter poziva države članice in Evropsko komisijo, naj preučijo možnost sprejetja strategije EU za boj proti otroškemu spolnemu turizmu ter naj sprejmejo in spodbujajo kodekse obnašanja v hotelski in turistični industriji, na primer kodeks ECPAT[2] za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem v turizmu, sprejet 21. aprila 2004;
21. poudarja, da je velika večina otrok, ki so žrtve trgovine in spolne zlorabe za komercialne namene, na primer prostitucija in proizvajanje otroške pornografije, kot tudi prisilnih porok, najstnic, zaradi česar je trgovina z ljudmi tudi pereč problem, povezan z enakostjo med spoloma; poleg tega poudarja, da so celo v skupinah, ki delujejo na področju nadzora in odprave trgovine z ljudmi, še vedno prisotni konvencionalni pristopi do odnosov med spoloma in tradicionalni pogledi na vlogo žensk in deklic;
22. poziva vse države članice, ki še niso ratificirale Protokola Združenih narodov za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki, sprejetega v Palermu leta 2000, naj to storijo in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, med drugim s tem, da se žrtvam trgovine z ljudmi dodeli pravico do začasnega ali stalnega bivanja na njihovem ozemlju;
23. poziva Komisijo, naj nemudoma nadaljuje z oceno nacionalnih izvedbenih ukrepov v zvezi z Okvirnim sklepom Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji[3] , da se sprejme predlog o takojšnji spremembi nacionalnih določb, ki so v nasprotju s tem sklepom, ter da vse države članice ratificirajo izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, ki ga je varnostni svet Združenih narodov sprejel 25. maja 2000; meni, da mora biti ena od temeljnih prednostnih nalog Komisije krepitev čezmejnih ukrepov proti otroški pornografiji na internetu ter izboljšanje sodelovanja med javnimi organi in organi zasebnega sektorja s ciljem odstraniti nezakonite spletne strani;
24. poziva Komisijo in države članice k uporabi vse razpoložljivih sredstev, vključno z informativnimi in preventivnimi kampanjami, v boju proti nezaželeni uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij za namene trgovine z otroki in otroške pornografije, pri tem pa poudarja, da je zločin tudi zločin, storjen na spletu;
25. poziva države članice, naj preučijo možnosti za boljšo zaščito mladih pred nasiljem v medijih in morebitno poostritev kazni zaradi nezagotavljanja takšne zaščite;
26. poudarja, da je treba v prihodnjo strategijo in ukrepe držav članic vključiti ukrepe za preprečevanje ter boj proti nasilju med otroki, zlasti v šolah, pa tudi drugod, z uporabo kampanj državljanske vzgoje, spodbujanjem ter predavanjem o etničnih in moralnih načel v šolah ter ustreznim opozarjanjem staršev in vzgojiteljev na to problematiko;
27. poziva države članice, naj v boju proti različnim oblikam nasilja nad otroki obeh spolov bolj poudarjajo odgovornost medijev in ponudnikov internetnih storitev, zlasti z bojem proti razširjanju otroške pornografije po spletu ter z identificiranjem in kaznovanjem kupcev otroške pornografije ter s spodbujanjem medijskih vsebin, ki spoštujejo otrokove pravice in dostojanstvo;
28. opozarja države članice, da se morajo nemudoma uskladiti z evropskimi in mednarodnimi podjetji glede varstva pravic otrok;
29. priporoča, naj se v prihodnji strategiji posebno pozornost nameni zdravstvenem, psihološkem in socialnem varstvu otrok, ki so žrtve zanemarjanja, zlorabe, slabega ravnanja, izkoriščanja in neposrednega in/ali posrednega nasilja, pri čemer je treba spoštovati otrokov interes in načelo enakosti med spoloma; opozarja, da mora Komisija v ukrepe vključiti posledice posrednega nasilja na dobrobit otrok in preprečevanje takega nasilja; poudarja, da so ta vprašanja pogosto povezana z revščino in socialno izključenostjo družin ter da je treba oblikovati novo socialno politiko z večjim poudarkom na solidarnosti;
30. poziva, naj se v prihodnjo strategijo vključijo ukrepi za preprečevanje nasilja na podlagi spola, s poudarkom med drugim na kampanjah za ozaveščanje o enakosti med moškimi in ženskami, ciljne skupine pa bi bile deklice in dečki, starši, vzgojitelji in ranljive skupnosti, da bi na ta način omogočili emancipacijo deklic in zagotovili boljšo zaščito njihovih pravic; zahteva, da se spodbuja dejavno sodelovanje dečkov in moških v omenjenih ukrepih; poziva Komisijo, naj kot pogoj za dodelitev razvojne pomoči in sklenitev trgovinskih sporazumov določi izvajanje zakonodaje, ki zagotavlja enakost med spoloma in odpravo vseh oblik nasilja nad ženskami in otroci;
31. spodbuja države članice in Komisijo, naj v Uniji in prek njenih meja spodbujajo enak dostop otrok obeh spolov do zdravstvenega varstva, pri čemer so najbolj ranljivi otroci iz revnih družin in otroci iz etničnih ali družbenih manjšin;
32. poziva Komisijo, naj v okviru odnosov s tretjimi državami spodbuja ratifikacijo mednarodnih pogodb o odpravi diskriminacije žensk in podpira sodelovanje žensk v ekonomskem, družbenem in političnem življenju, saj s tem krepi dobro počutje njihovih otrok;
33. spodbuja države članice, naj kot prednostno nalogo obravnavajo vključitev gradiva s področja človekovih pravic in skupnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, v izobraževalne programe;
34. poziva Komisijo, naj izvede ločeno obdelavo podatkov glede na spol in starost o vseh oblikah diskriminacije otrok in nasilja nad njimi, vključi načelo enakosti med spoloma na vsa področja politike in instrumente prihodnje strategije, vključno z dejavnostmi foruma za otrokove pravice, ter zagotovi spremljanje in oceno teh politik, med drugim z vključitvijo načela enakosti med spoloma v pripravo proračuna;
35. poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o mladih v Evropski uniji;
36. opozarja, da uspeh prihodnje strategije zahteva dolgoročno zavezanost in sprejetje ukrepov, okrepljeno in učinkovito spremljanje uveljavljanja otrokovih pravic z razvojem kazalnikov in vključitvijo nevladnih organizacij, starševskih in učiteljskih združenj ter usklajevanjem z nacionalnimi in mednarodnimi pobudami in politiko za otrokove pravice;
37. poziva države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovosti otroškega varstva, kar otrokom omogoči močan temelj za njihovo prihodnost in je hkrati v pomoč staršem, zlasti kar delo mater – zmanjšanje revščine mater in posledično tudi otrok.
38. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti škodljivosti alkohola za ženske in otroke:
a) z zagotavljanjem boljših informacij ženskam o motnjah razvoja zarodka zaradi uživanja alkohola,
b) z ustreznimi zdravstvenimi in svetovalnimi storitvami za ženske, ki imajo težave z alkoholom med nosečnostjo in po njej, ter za ženske in otroke družin s težavami z alkoholom in uporabo prepovedanih snovi,
c) s sprejetjem strožjih predpisov o oglaševanju alkoholnih pijač in sponzoriranju športnih prireditev s strani industrije alkohola v obliki prepovedi oglaševanja med 6. in 21. uro ter s prepovedjo alkoholnih oglasov otroško vsebino (računalniške igrice, risanke), da otroci ne bi oblikovali pozitivne podobe o alkoholu, ter
d) s prepovedjo alkoholnih pijač, ki se po obliki le malo razlikujejo od sladkarij ali igrač, saj otroci ne znajo razlikovati med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami;
POSTOPEK
Naslov |
O strategiji EU o otrokovih pravicah |
||||||||||
Št. postopka |
|||||||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
FEMM 26.4.2007 |
|
|
|
|
||||||
Okrepljeno sodelovanje |
26.4.2007 |
|
|
|
|
||||||
Poročevalec(-ka) |
Marie Panayotopoulos-Cassiotou 20.12.2006 |
|
|||||||||
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
|
|
|||||||||
Obravnava v odboru |
2.5.2007 |
4.6.2007 |
25.6.2007 |
|
|
||||||
Datum sprejetja |
11.9.2007 |
||||||||||
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
26 0 1 |
|||||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Lívia Járóka, Urszula Krupa, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Amalia Sartori, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská |
||||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriela Creţu, Donata Gottardi, Anna Hedh, Christa Klaß, Marusya Ivanova Lyubcheva, Maria Petre, Zuzana Roithová |
||||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra |
||||||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||||||
MNENJE Odbora za zunanje zadeve (19.7.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti
(2007/2093(INI))
Pripravljavka mnenja: Irena Belohorská
POBUDE
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poudarja potrebo po večjem poudarku na spodbujanju otrokovih pravic v političnih dialogih EU, dialogih in posvetovanjih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter v ukrepih EU in držav članic na podlagi okvira Združenih narodov za človekove pravice;
2. poziva Komisijo, naj vključi otrokove pravice v pripravo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov ES na področju notranje in zunanje politike EU ter naj zlasti spodbuja zunanje projekte in ukrepe za boj proti trgovini z otroki ter nasilju nad otroki in spolni zlorabi otrok, za odpravo dela otrok in uporabe otrok v oboroženih spopadih ter za ukrepe boja proti revščini otrok in spodbujanje splošnega dostopa do izobraževanja in osnovnih zdravstvenih storitev;
3. pozdravlja predlog Nemčije v zvezi z novimi smernicami EU za varstvo in spodbujanje otrokovih pravic; poudarja pomen usklajevanja prihodnjih smernic, ki jih bo izdal Svet, in strategije, ki jo je predlagala Komisija, ter spodbuja obe instituciji, naj sprejmeta dopolnilni pristop k varstvu otrokovih pravic;
Registracija rojstva
4. priznava pravico vsakega otroka do registracije rojstva kot pravnega priznanja njegovega/njenega obstoja in pravice do pridobitve državljanstva in identitete, ne glede na njegov/njen spol ali etnično poteklo ter narodnost ali status beguncev, priseljencev ali prosilcev za azil njihovih staršev;
5. priznava, da rojstni listi prispevajo k varstvu otrok pred kršitvami njihovih pravic; meni, da zanesljivi sistemi za registracijo rojstev ovirajo trgovino z otroki in njihovimi organi, omejujejo nezakonite posvojitve in preprečujejo precenjevanje starosti otrok za prezgodnje poroke, vojaško usposabljanje mladoletnikov, spolno zlorabo, delo otrok[1] in sodno obravnavo mladoletnikov kot odraslih oseb;
6. poudarja dejstvo, da „nevidnost“ neregistriranih otrok povečuje njihovo ranljivost in verjetnost, da bodo kršitve njihovih pravic ostale neopažene;
7. obžaluje obstoj spolne diskriminacije pri registraciji rojstev ter zakonov in praks, ki nasprotujejo Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, vključno z zavrnitvijo registracije za matere samohranilke, nepriznavanjem narodnosti matere in diskriminacijo pri registraciji deklic brez šolske izobrazbe, če dostop do registracije temelji na izobraževalnem sistemu;
8. poziva Komisijo ter organizacije za otrokove pravice in humanitarno pomoč, da sodelujejo pri spodbujanju ozaveščenosti glede potrebe po registraciji rojstva med prebivalci tretjih držav; opominja, da otroci brez rojstnega lista morda ne bodo imeli priznanih možnih pravic do dedovanja in dostopa do izobraževanja, zdravstvenih storitev in materialne pomoči države; poziva k spodbujanju ukrepov za zagotovitev, da se te storitve splošno uporabljajo, dokler se ne zaključi uradni postopek registracije;
9. poziva Komisijo, naj od držav zahteva vzpostavitev trajnostnih in stalnih registracijskih sistemov/delovnih skupin, ki delujejo vse od državne do vaške ravni, ki bodo brezplačno na voljo vsem državljanom, tudi tistim z odročnih območij, med drugim z zagotovitvijo mobilnih registracijskih enot, če je potrebno, ustreznim usposabljanjem matičnih uradnikov in dodelitvijo potrebnih virov financiranja teh pobud;
10. poziva Komisijo, naj izvede raziskavo ter zbere podatke v zvezi s spolom in starostjo, da se omogoči spremljanje;
11. poziva institucije Skupnosti in države članice, naj okrepijo svoje prizadevanje za zagotovitev učinkovitega usklajevanja politik, da se spodbudi registracija rojstev, zlasti s pomočjo Združenih narodov in odvisnih agencij, in se doseže dogovor o skupnem programu, ki bo sprožil učinkovit odziv po vsem svetu;
Otroci v oboroženih spopadih
12. poudarja bistveno potrebo po izvajanju smernic EU o otrocih v oboroženih spopadih;
13. poziva vse države članice, ki še niso ratificirale Konvencije o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov h Konvenciji, naj to nemudoma storijo;
14. poziva institucije Skupnosti in države članice, da spodbujajo sprejetje ukrepov za preprečevanje sodelovanja otrok v oboroženih spopadih, ter poziva organizacije za človekove pravice in humanitarno pomoč, naj organizirajo kampanjo obveščanja o otrokovih pravicah in pomagajo otrokom, da se vrnejo v šole/nadaljujejo izobraževanje; poudarja, je glavni razlog za prisilen ali prostovoljen vstop otrok v oborožene skupine predvsem ta, da je to edini način za njihovo preživetje, zato poziva države članice, da spodbujajo ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev populacije otrok;
15. poziva države članice k sprejetju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v svojo nacionalno zakonodajo ter k preiskovanju, pregonu in kaznovanju tistih, ki so nezakonito usposabljali otroke za potrebe oboroženih sil ali skupin ali jih izkoriščali za dejavno sodelovanje v sporih, pri tem pa naj vložijo ves trud v odpravo kulture, ki dopušča, da ostajajo ti zločini nekaznovani;
16. pozdravlja sprejetje pariških zavez za varstvo otrok pred nezakonitim izkoriščanjem otrok v oboroženih spopadih ali skupinah, ki so posodobitev načel sprejetih leta 1997 v Cape Townu, ter poziva vse države k njihovemu sprejetju;
17. poziva Komisijo k okrepitvi nadzora nad trgovino z orožjem, zlasti lahkim strelnim orožjem, ki ga lahko uporabljajo otroci;
18. poziva k takojšnjemu umiku otrok iz oboroženih skupin/sil, tudi na območjih, na katerih ni uradno razglašen mir;
19. ugotavlja, da nekatere nevladne organizacije razvijajo zgodnje preventivne ukrepe za nasprotujoče si strani, vključno z nedržavljani, da jim preprečijo izkoriščanje otrok kot vojakov; ugotavlja, da so ti ukrepi dokaj uspešni, in poziva Komisijo, naj jih podpira;
20. meni, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo otroci, ki jim je odvzeta prostost, obravnavani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah ob upoštevanju posebnega statusa otrok, ter za prepoved pripora otrok skupaj z odraslimi osebami, razen staršev z majhnimi otroki; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju programov usposabljanja za povečanje ozaveščenosti zastopnikov in osebja pravnih ter policijskih sistemov držav, v katerih se dečki ali dekleta izkoriščajo kot otroci vojaki;
21. poudarja, da je treba z otroki ravnati v skladu s predpisi pravnimi predpisi za obravnavo mladoletnikov in iskati drugačne možnosti namesto sodnih postopkov; poziva posebne tožilce za mladoletnike in odvetnike, dejavne na področju socialnega prava, naj zastopajo otroke na sodišču; poziva k ustanovitvi komisij za resnico in spravo;
22. poziva k ponovnemu vključevanju v družbo ter fizični, socialni in psihični rehabilitaciji nekdanjih otrok vojakov in drugih otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom, k ponovnemu združevanju otrok z njihovimi družinami, iskanju drugih možnosti oskrbe za tiste, ki so ostali brez družin, naknadnemu izobraževanju ter razširjanju informacij o virusu HIV in aidsu; poudarja potrebo po izboljšanju pomanjkljivosti pri ponovnem vključevanju deklet vojakinj, ki so včasih socialno izključene in marginalizirane, z dodeljevanjem posebnih sredstev za vzpostavitev programov za izobraževanje, spolno zdravje, psihološko podporo in družinsko mediacijo;
23. je zaskrbljen zaradi težav, ki nastajajo v programih za socialno vključevanje otrok vojakov, ter poziva k zgodnjim in preventivnim ukrepom;
24. poudarja potrebo po tem, da države članice sprejmejo skupne diplomatske ukrepe, kadar se poroča o naboru otrok za vojaške enote ali oborožene skupine;
Priseljeni, begunski in notranje razseljeni otroci
25. poudarja pomen ponovnega vzpostavljanja osnovnih storitev socialne varnosti za učinkovito oskrbo razseljenih mladoletnikov, vključno z dostopom do vode in hrane ter dostopom do zdravstvene oskrbe za mladoletnike in matere, vključno z zagotavljanjem osnovnih služb za spolno in reproduktivno zdravje;
26. poudarja vlogo izobraževanja, ki mora biti enakopravno in ne sme vključevati nasilja ali telesnega kaznovanja; poziva Komisijo, naj dodeli sredstva, potrebna za preprečevanje kakršnega koli nasilja v begunskih skupnostih, zlasti seksističnega nasilja in spolnega izkoriščanja, z vzpostavitvijo programov za izobraževanje in povečanje ozaveščenosti o vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov, človekovimi pravicami, spolnim in reproduktivnim zdravjem, pohabljanjem ženskih spolnih organov ter virusom HIV in aidsom, usmerjenih k mladoletnikom obeh spolov;
27. poudarja, da pri izvajanju evropskih instrumentov na področju azila obstaja razkorak med zakonodajo in prakso ter da ostajajo velike razlike glede načina, kako so otroci s statusom begunca obravnavani v različnih državah članicah;
28. poudarja dejstvo, da je 5 % prosilcev za azil mladoletnikov brez spremstva, kar kaže na potrebo po imenovanju usposobljenih zakonitih skrbnikov za otroke brez spremstva po njihovem prihodu v gostujočo državo; poziva k izboljšanju življenjskih pogojev otrok v sprejemnih ustanovah; je razočaran, ker ne obstajajo azilni postopki, ki bi upoštevali občutljivost otrok;
29. opozarja, da se otroci, ki so razseljeni znotraj svoje države, soočajo s podobnimi nevarnostmi kot begunski otroci;
30. vztraja, da je treba otrokom pred vrnitvijo v matično državo zagotoviti varnost in zaščito, ter poudarja potrebo po iskanju družin in ponovnem združenju družinskih članov; poudarja, da je treba preprečiti vrnitev otrok v domovino, kadar obstaja nevarnost, da bodo ob vrnitvi utrpeli hude poškodbe, na primer zaradi dela otrok, spolnega izkoriščanja, nasilja ali pohabitve ženskih spolnih organov, socialne izključenosti ali sodelovanja v oboroženih sporih;
31. poudarja potrebo po boljšem zbiranju informacij o otrocih, ki prosijo za status begunca, o otrocih, ki nezakonito bivajo na območju tuje države, vendar ne prosijo za status begunca, in rezultatih azilnih postopkov ter prihodnosti teh otrok po odobritvi ali zavrnitvi prošnje za azil za zagotovitev, da ti otroci ne potonejo v pozabo ali postanejo žrtve kaznivih dejanj;
32. poudarja negativne posledice izseljevanja in negotovega položaja otrok, ki jih v državi zapustijo izseljeni starši; poudarja potrebo po zagotovitvi splošnega varstva, vključevanja in izobraževanja teh otrok ter ponovnega združevanja družinskih članov, kadar je to mogoče;
33. poziva države članice k sprejetju nujnih ukrepov proti organiziranim kriminalnim skupinam tihotapcev ljudi in tistim, ki so odgovorni za trgovino z otroki;
34. poziva Komisijo in države članice, naj več tisoč otrok, ki živijo na ulici, in otrok, ki so prisiljeni v beračenje, priznajo kot resno socialno vprašanje in vprašanje človekovih pravic, ter poziva k ukrepom za rešitev tega vprašanja; poziva države članice, naj uvedejo sankcije za tiste, ki so odgovorni za razvrednotenje otrok, prisiljenih v beračenje;
Otroci v izrednih razmerah in razmerah po krizi ter otroci, ki so žrtve dela otrok
35. poziva, da humanitarna pomoč ES v izrednih razmerah, krizah in razmerah po krizi upošteva posebne potrebe in njihovih družin ter pravice otrok, zlasti potrebe mladoletnikov, ki so v takih razmerah najbolj ogroženi, kot so invalidni otroci, žrtve seksističnega nasilja, sirote in mladoletniki brez spremstva;
36. poziva Komisijo, naj spodbuja mehanizme za preventivne ukrepe in obveščanje o tem, kako se odzvati v izrednih razmerah na tveganih območjih, s posebnim poudarkom na usposabljanju mladoletnikov in organov, pristojnih za njihovo varstvo;
37. poudarja potrebo po neprekinjenosti nujnih ukrepov ter vzpostavljanju podlage za obnovo in razvoj prizadetih območij s posebnim poudarkom na varstvu mladoletnikov in žensk;
38. poudarja, da neuspešna dokončna rešitev zamrznjenih sporov ustvarja razmere, v katerih se zanemarja pravna država in pojavljajo kršitve človekovih pravic na zadevnih območjih, ter da je to glavna ovira pri zagotavljanju in spoštovanju vseh otrokovih pravic; poziva k sprejetju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb otrok in njihovih družin na območjih zamrznjenih sporov;
39. poziva Komisijo, naj izboljša vključevanje izobraževalnih ukrepov v svojo humanitarno politiko in odzivne postopke, vključno s politiko razvojnega sodelovanja;
40. poziva Komisijo in Svet, naj v svojo humanitarno in trgovinsko politiko vključita prizadevanje za boj proti prisilnemu delu otrok;
41. poziva Komisijo, naj pri svojih ukrepih humanitarne pomoči v izrednih razmerah upošteva primerno vlogo žensk ter njihovo sposobnost organiziranja in razvijanja nalog za obnovo in pomoč prizadetim s posebnim poudarkom na otrocih;
Otroci in demokracija
42. poudarja pravico otrok do odraščanja v svobodni in odprti družbi, v kateri se spoštujejo človekove pravice in svoboda izražanja ter v kateri se smrtna kazen ne izvaja več, zlasti za mladoletne posameznike;
43. poudarja, da je položaj otrok v nedemokratičnih državah zelo izpostavljen, in poziva Komisijo, naj upošteva to skupino ljudi;
44. poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje povečanja politične ozaveščenosti otrok in mladih ljudi v tretjih državah, v katerih je demokracija omejena, da se lahko ti mladi ljudje razvijejo v politično ozaveščene državljane;
45. poziva Komisijo, naj poudari pomen sposobnosti mladih ljudi, da prostovoljno izrazijo svoje mnenje prek (političnih) mladinskih organizacij;
Otroci in kriminal
46. poudarja potrebo po tem, da države varujejo otroke pred izkoriščanjem za kriminalne dejavnosti in sprejmejo učinkovite sodne ukrepe proti tistim, ki uporabljajo ali izkoriščajo otroke za kriminalne namene;
47. poziva Komisijo, naj vsem državam zagotovi pomoč, potrebno za zagotovitev, da se boj proti vsem vrstam pedofilije izvaja čim hitreje in uspešno;
48. poziva države, naj si čim bolj prizadevajo za izboljšanje mehanizmov za učinkovito obravnavanje nasilja ter zlorabe v družinah in šoli.
POSTOPEK
Naslov |
Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti |
||||||
Št. postopka |
|||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||
Mnenje pripravil |
AFET 26.4.2007 |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Irena Belohorská 17.10.2006 |
||||||
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
28.2.2007 |
27.6.2007 |
16.7.2007 |
|
|
||
Datum sprejetja |
17.7.2007 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
43 0 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Roberta Alma Anastase, Christopher Beazley, Elmar Brok, Colm Burke, Michael Gahler, Jas Gawronski, Vytautas Landsbergis, Francisco José Millán Mon, Ria Oomen-Ruijten, João de Deus Pinheiro, Hubert Pirker, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Antonio Tajani, Geoffrey Van Orden, Josef Zieleniec, Véronique De Keyser, Ana Maria Gomes, Emilio Menéndez del Valle, Pasqualina Napoletano, Ioan Mircea Paşcu, Libor Rouček, Cristian Silviu Buşoi, Marco Cappato, Metin Kazak, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Samuli Pohjamo, István Szent-Iványi, Hanna Foltyn-Kubicka, Angelika Beer, Hélène Flautre, Tobias Pflüger, Maciej Marian Giertych, |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Árpád Duka-Zólyomi, Jean Spautz, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Aloyzas Sakalas, Mariela Velichkova Baeva, Milan Horáček, Marie Anne Isler Béguin, Miguel Portas, |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
- [1] Opredeljeno v členu 32(1) Konvencije o otrokovih pravicah.
MNENJE Odbora za razvoj (7.6.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti
(2007/2093(INI))
Pripravljavka mnenja: Glenys Kinnock
POBUDE
Odbor za razvoj poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja razvoj akcijskega načrta Komisije o otrocih v zunanjih odnosih, ki bo vključen v odobren okvir in zaveze strategije EU o otrokovih pravicah;
2. poudarja, da mora postopek za sprejetje strategije o otrokovih pravicah vključevati temeljito in obsežno posvetovanje, pri katerem sodelujejo nacionalne institucije za otrokove pravice (kot so varuhi otrokovih pravic), agencije Združenih narodov, vključno z Unicefom in Odborom za otrokove pravice, organizacije civilne družbe in zlasti otroci;
3. poziva Komisijo, da sprejme pristop, ki temelji na otrokovih pravicah in v vseh pomembnih ukrepih in pri zbiranju ustreznih sredstev izraža načela in določbe Konvencije ZN o otrokovih pravicah, od razvoja politike in načrtovanja programov do vrednotenja;
4. priznava, da so nujno potrebne politične smernice in smernice za izvajanje, namenjene osebju Komisije, ter poziva k uporabi orodij in usposabljanju na sedežu Komisije in v njenih delegacijah v zvezi z uporabo pristopa, ki temelji na človekovih pravicah, k razvojni politiki na splošno in zlasti poziva k pristopu, ki temelji na otrokovih pravicah;
5. poziva Komisijo in države članice, da s temeljitim ocenjevanjem razmer, v katerih živijo otroci v partnerskih državah, podpirajo ustrezno in z dokazi podprto oblikovanje politike ter strategije držav, pri čemer uporabljajo kakovostne raziskave in analize o izvajanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih sporazumov o človekovih pravicah v zvezi z otroki, ki jih izvede na primer Unicef, ter mednarodno sprejete podatke in pristope, ki jih že rutinsko uporabljajo na primer ZN;
6. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo posvetovanja odborov za človekove pravice in podskupin, oblikovanih v okviru sporazumov o trgovini in sodelovanju, osredotočena na problematiko dela otrok in njihovo zaščito pred vsemi oblikami zlorabe, izkoriščanja in diskriminacije;
7. poudarja, da se je treba spoprijeti s problematiko otrok vojakov in z velikim vplivom, ki ga lahko ima pri tem vprašanju javno mnenje; ·
8. poziva Komisijo, da podvoji prizadevanje za pomoč državam v razvoju pri prenosu določb iz Konvencije ZN o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov v njihovo nacionalno zakonodajo;
9. poudarja, da morajo biti za trajni prispevek k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja otroci, njihovo preživetje, razvoj in varnost v središču vseh politik in dejavnosti EU;
10. priznava, da sta oskrba in izobraževanje v zgodnjem otroštvu, vključno z imunizacijo, prijavo rojstev, dobrim starševstvom, otroškimi vrtci in jaslicami, otrokovi pravici ter nadalje priznava, da je zgodnje otroštvo čas pomembnega razvoja ter da slaba prehrana in pomanjkanje oskrbe lahko povzročita fizično in intelektualno prizadetost ter ogrozita zmožnost otrok, da kar najbolje razvijejo svoj potencial in se osvobodijo revščine;
11. poziva Svet in Komisijo, naj v politiko razvojnega sodelovanja vključita uradno prijavo rojstev kot temeljno pravico in pomemben način zaščite otrokovih pravic;
12. poziva Komisijo in države članice, da si skupaj prizadevajo za pomoč partnerskim državam pri zagotavljanju brezplačnega osnovnega izobraževanja (razvojni cilj novega tisočletja št. 2), ter poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo potrebna sredstva za pospešeno pobudo „Izobraževanje za vse”;
13. ugotavlja, da se nujni ukrepi za otroke v državah, ki jih je prizadela vojna, redko razširijo na ustrezno izobraževanje ter poziva Komisijo, da podpira dejavnosti izobraževanja, vključno z izvajanjem najmanjših standardov, ki jih je opredelila medagencijska mreža za izobraževanje v izrednih razmerah (Inter-Agency Network for Education in Emergencies), v primeru izrednih razmer in prehodnega obdobja od krize k razvoju;
14. poudarja potrebo po posebni pozornosti, ki jo je treba nameniti razvojnemu cilju novega tisočletja št. 3 za enakost med spoloma, ter po izobraževanju deklic, zaposlovanju in usposabljanju lokalnih učiteljic, odpravi moške pristranskosti v učnih načrtih in lokacijah šol, ki so bližje skupnostim, katerim so namenjene, ter potrebo po zagotovitvi ustrezne zmogljivosti javne higiene; poudarja, da morajo biti šole varna območja, kjer se otrokove pravice spoštujejo, ter da je treba obravnavati spolno nadlegovanje in nasilje v šolah in v njihovi bližini ter ga učinkovito preprečevati;
15. poziva Komisijo, naj prizna, da so za zagotovitev osnovnega izobraževanja za vse potrebne večje zmogljivosti, zlasti za invalidne otroke; zato poziva, da se razvijejo nacionalni izobraževalni programi, s katerimi bi se spoprijeli z izključenostjo marginaliziranih otrok, da se podpre posebno usposabljanje strokovnjakov na področju izobraževanja o vključevanju invalidnih otrok ter za spodbujanje in razvoj šolske infrastrukture, dostopne invalidnim otrokom;
16. poziva, da se nameni posebna pozornost sirotam in otrokom s posebnimi potrebami ter otrokom, ki so zlorabljeni, diskriminirani in socialno izključeni, vključno z invalidnimi otroki, ob upoštevanju, da otroke iz marginaliziranih skupin najpogosteje nesorazmerno močno prizadenejo diskriminacija, trgovina z ljudmi ter druge oblike izkoriščanja in zlorabe in nezadosten dostop do osnovnih socialnih storitev, izobraževanja in zdravstva;
17. obžaluje pritiske, ki ogrožajo politike o pravicah v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, kar povzroča porast spolno prenosljivih okužb (tudi HIV/Aids-a) in pri mladih premajhno razumevanje svojih potreb v zvezi z reproduktivnim zdravjem, česar posledica je porast neželenih nosečnosti, ter nevarnih in ponekod nezakonitih splavov; poziva Komisijo in države članice, da za izpolnitev razvojnega cilja novega tisočletja št. 5 (izboljšanje zdravja mater) ohranijo ravni financiranja za vse službe za spolno in reproduktivno zdravje;
18. poudarja pomembnost in potrebo po celovitih storitvah na področju spolnega in reproduktivnega zdravja za begunce in notranje razseljene otroke, saj so celoviti programi reproduktivnega zdravja, namenjeni mladostnikom, bistveni za zagotovitev zaščite, varstva in razvoja mladih razseljenih oseb v kritičnih razmerah;
19. poudarja razvojna cilja novega tisočletja št. 4 (zmanjšanje smrtnosti otrok) in št. 6 (boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim) ter poziva k naložbam v raziskave in razvoj pediatričnih protiretrovirusnih oblik, v zagotavljanje posteljnih mrež proti komarjem, ki prenašajo malarijo, in spodbujanje imunizacije prek zveze GAVI (v preteklosti imenovana Globalna zveza za cepljenje in imunizacijo).
POSTOPEK
Naslov |
Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti |
||||||
Št. postopka |
|||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||
Mnenje pripravil |
DEVE |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Glenys Kinnock |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
26.3.2007 |
5.6.2007 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
5.6.2007 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
18 0 10 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Margrietus van den Berg, Gabriela Creţu, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Fernando Fernández Martín, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Miguel Portas, Horst Posdorf, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Johan Van Hecke, Luis Yañez-Barnuevo García, Anna Záborská |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Pasqualina Napoletano, Anne Van Lancker, Ralf Walter |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (12.6.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o strategiji EU o otrokovih pravicah
(2007/2093(INI))
Pripravljavec mnenja: Dimitrios Papadimoulis
POBUDE
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje pobude:
A. ker člen 24 Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah določa, da ima „vsak otrok [ima] pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi“,
1. pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju evropske strategije za učinkovito podporo in zaščito otrokovih pravic; pozdravlja zagotovilo v sporočilu Komisije, da so vprašanja otrokovih pravic prednostna naloga Evrope unije; obžaluje, da sporočilo ne navaja minimalnih standardov, jasno opredeljenih političnih področij, jasnih ciljev ali časovnih načrtov, katerim bi se morala zavezati Evropska unija;
2. poudarja, da so politike, ki podpirajo otrokove pravice, temelj družbe prihodnosti; varstvo otrokovih pravic je najboljši način, da se med tistimi, ki bodo jutri odrasli, širi kultura spoštovanja pravic posameznika in kolektivnih pravic;
3. opozarja, da vrednote Evropske unije temeljijo na spoštovanju posameznika in enakih možnostih ter da je vloga družbe pomagati svojim članom, da zlasti z izobraževanjem v celoti razvijejo svoje potenciale;
4. obžaluje, da ne obstaja program financiranja, saj mora biti v predlogu finančna zaveza, če naj se otrokom omogoči uveljavljanje svojih človekovih pravic;
5. pozdravlja predlagano vzpostavitev novih struktur za izboljšanje sodelovanja na evropski ravni – kot so enota za otrokove pravice pri Komisiji, koordinator za otrokove pravice, medresorska skupina Komisije, evropski forum za otrokove pravice ter medmrežna platforma za razprave in delo – kar bo pripeljalo do celostnega in doslednega pristopa;
6. poudarja, da je pomembno, da države članice in države kandidatke v celoti izvajajo obstoječe mednarodne obveznosti, zlasti tiste iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki vsebuje posebne določbe glede invalidnih otrok, in konvencije Mednarodne organizacije dela o delu otrok;
7. ugotavlja, da je pravica do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja, sodobnega znanja in dostopa do novih tehnologij temeljna socialna pravica; poziva vse države članice in države kandidatke, naj vsakemu otroku zagotovijo to pravico, ne glede na njegovo družbeno, gospodarsko in etnično okolje ter geografski položaj, starost, spol, vero, kulturo, jezik, fizične razmere, sestavo njegove družine ali pravni položaj otroka ali njegovih oziroma njenih staršev;
8. obsoja vse ideologije in teorije, ki temeljijo na prepričanju, da genetski ali socialni dejavniki vnaprej določajo kriminaliteto ali kakršno koli obliko družbene odklonskosti; obtožuje kršenja otrokovih pravic vsako politiko, ki je na podlagi teh dejavnikov usmerjena v zgodnje prepoznavanje otrok, za katere naj bi obstajalo tveganje, da bodo postali prestopniki ali družbeno odklonski;
9. poudarja potrebo po zagotavljanju, da bi morale vse politike, tako notranje kot zunanje, tako na ravni držav članic kot na ravni EU, posvečati pozornost odpravljanju vseh oblik otroškega dela; meni, da je redno izobraževanje najboljše sredstvo za odpravljanje te težave, tako pri dekletih kot pri fantih, v smislu preprečevanja tovrstnih zlorab, pa tudi, da se prekine ohranjanje nepismenosti in revščine v prihodnosti;
10. opozarja na dejstvo, da utegnejo biti izdelki, ki se prodajajo v Evropski uniji, proizvod otroškega dela; poziva Komisijo, naj uveljavi mehanizem, s katerim lahko žrtve otroškega dela zahtevajo odškodnino od evropskih podjetij pred nacionalnimi sodišči v državah članicah; poziva Komisijo, naj uveljavi spoštovanje obveznosti v dobavni verigi in naj zlasti predlaga mehanizme, po katerih bo v Evropi glavni pogodbenik odgovoren v primerih kršitev konvencij Združenih narodov o otroškem delu v dobavni verigi; s tem namenom poziva EU, naj uporabi postopek splošnega sistema preferencialov (GSP) kot način za učinkovitejši boj proti izkoriščanju otroškega dela, do katerega prihaja v različnih regijah sveta, s posebnimi ukrepi za nevarno delo, ki ga je prisiljeno opravljati veliko število otrok;
11. poziva EU, naj v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi oblastmi in zadevnimi mednarodnimi organizacijami prevzame mednarodno pobudo za izkoreninjenje pojava vpoklica otrok ter njihovega vojaškega usposabljanja in vključevanja v vojaške operacije v notranjih ali mednarodnih konfliktih v različnih regijah sveta;
12. meni, da je za uspeh te evropske strategije najpomembnejša vključitev otrokovih pravic v politike EU; poziva Komisijo, naj v presoje vplivov o zadevnih političnih vprašanjih vključi posebne določbe v zvezi z otrokovimi pravicami; poudarja, da bi morale Evropska unija in države članice pri razvoju svojih zakonodaj in politik upoštevati različnost otrok in njihove različne potrebe, ki so odvisne od tega, kje se nahajajo, od njihove starosti, spola, etnične pripadnosti, socialnega in pravnega položaja, vere, kulture, jezika, invalidnosti ali sestave njihove družine, ter zagotoviti, da vsi otroci v celoti in enakopravno uživajo vse svoje človekove pravice in temeljne svoboščine; poudarja potrebo po pozitivnih ukrepih v zvezi z najbolj ranljivimi skupinami otrok;
13. poudarja pomen dejavnega sodelovanja otrok v vsakem postopku, v katerem so ogrožene njihove pravice; meni, da mora biti sodelovanje odprto za vse otroke, ne glede na etnično pripadnost, socialni in pravni položaj ali invalidnost; poziva države članice, naj zagotovijo, da je za vse otroke na voljo letom primerna podpora in podpora za invalide, da uživajo svoje pravice do sodelovanja in svobodnega izražanja; pozdravlja sklicevanje na pravico otroka „do izobraževanja in [...] do vzdrževanja osebnih stikov z obema staršema“; zato poudarja potrebo po sodelovanju starševskih in družinskih združenj v evropskem forumu za otrokove pravice;
14. priznava, da je dejavno sodelovanje tesno povezano z obveščanjem; pozdravlja oblikovanje komunikacijske in informacijske strategije za objavljanje ukrepov EU na otrokom prijazen način, ki bo dostopen vsem;
15. priznava, da sedanja tehnološka revolucija v informatiki in komunikacijah, četudi ponuja edinstvene prednosti, istočasno lahko predstavlja tudi nevarnost za otroke, ki jih ogroža na številnih ravneh; zato podpira oblikovanje varnostnega filtra za otroke, zlasti za tiste, ki uporabljajo medmrežje, pa tudi druge nove tehnologije, kar bi odpravilo vse oblike izkoriščanja otroštva (obravnavanje otrok kot dovzetnih za kulturne vzorce in predvsem kot potrošnikov) in tudi samih otrok (kot spolnih objektov ali žrtev nasilja in pornografije);
16. poudarja, da tisti, ki poklicno skrbijo za otroke, potrebujejo nenehno visokokakovostno usposabljanje, dobre delovne pogoje in razumno plačo, da se spodbuja kontinuiteta varstva in visoki standardi;
17. obžaluje, da sporočilo ne navaja posebnih ukrepov v zvezi s položajem invalidnih otrok; poudarja, da je treba invalidnost vključiti v strategijo Komisije, da se zagotovi polno in enako sodelovanje ter vključevanje invalidnih otrok na vseh področjih dejavnosti, še posebej v izobraževanju in usposabljanju, kulturnem življenju, športu in dejavnostih za prosti čas;
18. ugotavlja, da bi morali biti otroci, ki skrbijo za svoje starše ali brate oziroma sestre s posebnimi potrebami, upravičeni do posebne namenske podpore;
19. poudarja, da glede na nedavne študije vsakemu petemu otroku v Evropski uniji grozi revščina ter da so otroci in mladi, zlasti pripadniki etničnih manjšin, še posebej občutljivi za socialno izključenost; meni, da je ta grožnja še bolj očitna v večini novih držav članic, ki so pristopile v letih 2004 in 2007, zlasti v zvezi z otroci in mladimi ljudmi, ki živijo na družbeno in gospodarsko zapostavljenih območjih; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo prilagojene storitve, kot so varstvo in socialne službe, v boju proti socialni izključenosti; pozdravlja nujne ukrepe proti revščini otrok, ki so predlagani v sporočilu, in poudarja dejstvo, da je revščina otrok nenehna težava; meni, da je treba pozornost na ravni EU in držav članic prednostno nameniti preprečevanju in odpravljanju revščine otrok, še posebej v zvezi z otroci iz enostarševskih in priseljenskih družin; obžaluje, da sporočilo ne določa jasnih kvantitativnih ciljev o odpravljanju revščine otrok;
20. poudarja, da morajo države članice okrepiti svoja prizadevanja za varstvo otrok, ki trpijo številna pomanjkanja ali so še posebej ranljivi, poleg drugih ukrepov tudi z zagotavljanjem dostopnih visokokakovostnih storitev, ki si jih bo mogoče privoščiti; poziva k oblikovanju ustreznih spremljevalnih mehanizmov za prepoznavanje in podporo ogroženih otrok;
21. opozarja države članice na njihovo dolžnost podpirati in varovati otroštvo, da bi zaščitile vse otroke pred tveganjem podhranjenosti, bolezni ali trpinčenja, ne glede na socialni ali pravni položaj otrok ali njihovih staršev;
22. obžaluje, da sporočilo ne poudarja še posebej položaja otrok kot priseljencev, prosilcev za azil in beguncev ter otrok iz enostarševskih družin; meni, da je treba posebej omeniti te skupine, ki so še bolj občutljive za revščino, socialno izključenost in različne oblike izkoriščanja; zato poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zaščito in zavarovanje družin z nizkimi dohodki, saj otroci iz teh družin pogosto postanejo žrtve trgovcev z ljudmi;
23. poudarja, da je bistvenega pomena zagotoviti, da dobijo otroci, ki so po zakonu dovolj stari za zaposlitev, plačilo na podlagi načela enakega plačila za enako delo;
24. poziva k celovitejšemu pristopu k merjenju večdimenzionalne narave revščine otrok, ki upošteva blaginjo otrok in ne le analizo na podlagi dohodka;
25. opozarja na vprašanje otrok z ulice ter poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe, kot je izboljšanje spremljanja in aktiviranja pristojnih služb, da se za te otroke zagotovi hrana, zatočišče, izobraževanje in zdravstveno varstvo;
26. pozdravlja načrt Komisije, da uvede vseevropsko telefonsko številko za pomoč otrokom v stiski, in poudarja, da mora biti ta storitev brezplačna ter jo je treba široko oglaševati, da se zagotovi seznanjenost vseh otrok z njo, zlasti tistih, ki so izpostavljeni večjim nevarnostim;
27. poudarja dejstvo, da morajo imeti vsi otroci zajamčen dostop do socialnega varstva in zdravstvene oskrbe, kar še zlasti velja za izpostavljene otroke, in meni, da mora biti dostop do teh sistemov preprost;
28. predlaga, da Evropska unija opredeli pojem „ogroženih otrok“, tj. otrok, ki so žrtve socialnih razmer, zaradi katerih sta ogroženi njihova psihološka in fizična dobrobit in varnost oziroma zaradi katerih so izpostavljeni nevarnosti, da zapadejo v kriminal, bodisi kot žrtve bodisi kot storilci;
29. poziva Komisijo in države članice, naj sprožijo pobude (denimo oglaševalske akcije in izmenjave dobrih praks) za zmanjšanje pojava „ogroženih otrok“, vključno z ukrepi za preprečevanje mladostniškega prestopništva;
30. predlaga, naj se za preprečevanje spolnega izkoriščanja otrok vzpostavi tesnejše sodelovanje med EU in ustreznimi organi v posameznih državah članicah, in meni, da je treba sprejeti strožje ukrepe proti evropskim državljanom, ki se vdajajo spolnemu turizmu z otroci kot žrtvami;
31. meni, da je treba v celoti upoštevati pravice otrok pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter pri vprašanjih delovnega časa;
32. ugotavlja, da je zagotovljeno varstvo majhnih otrok v ustanovah za kolektivno varstvo (jasli, vrtci) eden najboljših načinov za odgovor na vprašanje, kako uravnotežiti delo in družinsko življenje, je pa tudi način, da otroci že v zelo zgodnji razvojni fazi uživajo enake možnosti in se socializirajo;
33. poudarja potrebo po reševanju problematike trgovine z otroki, ki ni le notranji evropski, pač pa širši mednarodni problem;
34. odločno obsoja vse oblike otroške pornografije; države članice, Komisijo in Svet izrecno poziva, naj sprožijo akcijo za zatrtje otroške pornografije v Evropi; pri tem bi moralo biti v ospredju sodelovanje med nacionalnimi policijskimi organi ob podpori evropskega policijskega organa Europol; v tem okviru bi moral Europol imeti pooblastila, da svoje delovanje poleg preiskovanja organiziranega kriminala razširi tudi posameznike, ki pri tej kriminalni dejavnosti delujejo preko meja, še zlasti preko svetovnega spleta;
35. odločno obsoja vse oblike otroškega dela, suženjstva in prisilnega dela ter drugih oblik dela, ki škodujejo zdravju in varnosti otrok; poziva Komisijo in Svet, naj trgovino Evropske unije s tretjimi državami in njeno razvojno pomoč tem državam tesneje povezuje z njihovim izvajanjem konvencije ILO o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;
36. odločno obsoja vse oblike otroške prostitucije in spolnega turizma; države članice, Komisijo in Svet poziva, naj zagotovijo, da bodo krivci kazensko preganjani, ne glede na to, ali delujejo zunaj ali izven EU; poziva še k temu, da se v sodelovanju s turistično industrijo sprejmejo in promovirajo ukrepi za učinkovit boj proti otroški prostituciji in spolnemu turizmu, kot so priprava kodeksov obnašanja, prostovoljne obveze in dodatna določila v pogodbah, ki jih turistične agencije sklepajo s hoteli;
37. poudarja, kako zelo pomembno je dati prednost pravicam otrok, zapisanim v konvenciji OZN o otrokovih pravicah, pred interesom družbe za optimalno izrabo človeških virov; pravica do svobodnega razvoja posameznika mora imeti absolutno prednost pred družbeno selektivno ali vodeno promocijo otrok, npr. osredotočanje na prihodnje možnosti na trgu delovne sile;
38. poudarja, da je nujna razlikovalno obravnavanje in vključevanje potreb otrok; dober primer takšne razlikovalne obravnave je 7. poročilo raziskovalnega centra Unicefa INNOCENTI, v katerem je navedenih šest razsežnosti dobrobiti otroka: materialna dobrobit, zdravje in varnost, izobraževalna dobrobit, družina in odnos s sovrstniki, obnašanje in nevarnosti ter subjektivna dobrobit;
39. obžaluje, da je bilo doslej kljub dejstvu, da morajo mnogoštevilni otroci v Uniji in izven nje zaradi težkega gospodarskega položaja njihovih družin delati, le malo pozornosti namenjene izvajanju zakonodaje s področja otroškega dela; meni, da bi bilo treba nameniti večji poudarek izvajanju te zakonodaje, zlasti v pripravah na pristop;
40. poudarja, da je pomembno, da bo z novo evropsko strategijo zagotovljeno boljše delo in usklajevanje vseh udeležencev, tudi civilne družbe in še zlasti otrok, z boljšo finančno pomočjo, osredotočeno neposredno na ukrepe za ukrepe v dobrobit otrok, kot so ukrepi za kakovostno otroško nego, infrastrukturo in ustvarjalne dejavnosti; dejavno sodelovanje otroka pri sprejemanju odločitev v zvezi z njim bi se moralo razvijati stalno in skladno s starostjo otroka (kot to določa člen 12 konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah);
41. poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebno zato, da bi otroci lahko uživali otroška leta in se udeleževali otroških dejavnosti, brez da bi trpeli družbeno diskriminacijo ali izključenost;
42. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zaščito otrok pred pretepanjem, rasizmom in spolnim nadlegovanjem v šoli;
43. izraža prepričanje, da bi bilo treba ustvariti nujne pogoje zato, da se sirote, ki so izgubile enega ali oba starša, brez težav vključijo v širšo družbo, ne trpijo diskriminacije, so deležni primerne izobrazbe, zdravstvene oskrbe in enakih možnosti v različnih dejavnosti brez vsakršne socialne izključenosti;
44. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zaščito otrok, katerih starši so oboleli za aidsom, saj to stanje lahko vodi v njihovo izključitev iz nekaterih dejavnosti in v njihovo socialno osamitev;
45. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za prepoved telesnega kaznovanja kot disciplinskega ukrepa za sirote, ki živijo v ustanovah;
46. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za prepoved pohabljanja spolnih organov pri dekletih in prisilnih porok ter naj ukrepa v zvezi z uboji iz časti.
POSTOPEK
Naslov |
Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti |
||||||
Št. postopka |
|||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||
Mnenje pripravil |
EMPL |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Dimitrios Papadimoulis |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
12.4.2007 |
5.6.2007 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
7.6.2007 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 0 1 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Andersson, Alexandru Athanasiu, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Proinsias De Rossa, Harald Ettl, Richard Falbr, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Stephen Hughes, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Jean Lambert, Raymond Langendries, Elizabeth Lynne, Mary Lou McDonald, Thomas Mann, Ana Mato Adrover, Elisabeth Morin, Csaba Őry, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Anne Van Lancker |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Udo Bullmann, Françoise Castex, Monica Maria Iacob-Ridzi, Sepp Kusstatscher, Mario Mantovani, Dimitrios Papadimoulis, Evangelia Tzampazi |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Bilyana Ilieva Raeva |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (26.6.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti
(2007/2093(INI))
Pripravljavka mnenja: Lissy Gröner
POBUDE
Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ker otrok dostojanstvo pridobi tudi s pravico do izobraževanja in kulture,
B. ker je treba spoštovati pravice otrok in zagotoviti njihovo spoštovanje na vseh področjih izobraževanja, kulture in združevanja, na katerih se razvijajo,
C. ker šola ni le izobraževalna ustanova, temveč tudi ustanova za pridobivanje znanja in učenje kulture,
D. ker je neomejeno uresničevanje otrokovih pravic vrhunec postopnega razvoja, ki jim omogoča, da postanejo samostojni in odgovorni posamezniki,
E. ker je treba upoštevati pravice otrok, ki imajo v šoli težave, zlasti z uvedbo pedagoških metod, prilagojenih njihovim potrebam,
F. ker je treba nujno okrepiti ukrepe za spodbujanje šolanja invalidnih otrok in jim s tem olajšati vključitev v družbo,
1. pozdravlja strategijo za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic v ukrepih EU, ki zagotavlja učinkovito varstvo otrokovih pravic, preprečuje gospodarsko izkoriščanje in vse oblike zlorabe otrok, v okviru česar se je EU zavezala k spoštovanju temeljnih pravic, vključno z otrokovimi pravicami;
2. poudarja, da je treba preprečiti vse oblike izključenosti in diskriminacije otrok ter nasilja nad njimi;
3. meni, da je treba vzpostaviti konkretne projekte, kot so telefonske linije za pomoč otrokom, ki zagotavljajo brezplačen dostop do pomoči v vseh uradnih jezikih;
4. meni, da je treba okrepiti evropski forum za otrokove pravice, spletno platformo za razpravo in delo, medresorsko skupino Komisije in imenovanje koordinatorja za otrokove pravice, da se izboljša položaj otrok po vsem svetu;
5. poziva EU, naj s pojasnitvami in priporočili aktivno sodeluje pri spodbujanju poznavanja konvencije o otrokovih pravicah in njenem razširjanju v Uniji in izven nje;
6. poudarja, da je pravica do izobraževanja osnovni pogoj za družbeni razvoj otrok, ki ga je treba zagotoviti vsem otrokom na podlagi njihovih osebnih sposobnosti in ne glede na njihovo narodnost, družbeno pripadnost ali družinski status;
7. spodbuja države članice, naj predložijo programe izmenjav za učitelje in učence z državami izven Evropske unije, zlasti z državami na Bližnjem vzhodu in državami v razvoju, in naj spodbujajo in razširjajo otrokove pravice s poudarkom na pravici do izobraževanja in enakih možnosti;
8. meni, da morajo imeti otroci dostop do izobraževanja ne glede na njihov položaj ali položaj njihovih staršev; poudarja, da je treba ta dostop omogočiti otrokom migrantov in/ali beguncev;
9. opozarja na cilje barcelonskega procesa za razvoj vseh otrok po načelu enakih možnosti in zadostne možnosti oskrbe;
10. poudarja, da bi bilo treba otrokom, ki skrbijo za svoje starše ali brate oziroma sestre s posebnimi potrebami, dodeliti ustrezno ciljno naravnano pomoč;
11. poudarja, da potrebujejo osebe, ki poklicno skrbijo za otroke, nenehno visokokakovostno usposabljanje, dobre delovne razmere in razumno plačo, da se spodbuja trajno varstvo in visoki standardi;
12. opozarja, da je treba v družbo, zlasti starše in vzgojitelje, vključiti v spodbujanje poznavanja in uresničevanja otrokovih pravic;
13. opozarja na izkoriščanje otrok in mladoletnikov v svetu mode, glasbe, filma in športa;
14. poziva Svet in Komisijo, da sprejmeta ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezno zaščito pred nasiljem na internetu in v avdiovizualnih medijih;
15. poudarja, da je treba spodbujanje „otroške kulture“ okrepiti prek evropskih programov Media in Kultura, ter poziva Svet in Komisijo, naj v otrocih vzbudita veselje do evropske kulture in evropskih jezikov z njim prilagojenimi inovativnimi projekti ter jim tako pravočasno vzbudita tudi voljo do učenja; hkrati poudarja pomen vzgoje o medijih, da bi z uvedbo pedagoških vsebin spodbudili ozaveščenost glede različnih medijev;
16. podpira vzpostavitev enotnega sistema razvrščanja ter označevanja za prodajo in razširjanje avdiovizualnih vsebin in video iger za mladoletnike, da bo lahko evropski standard zgled za države izven Evropske unije;
17. poudarja, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za varstvo otrok, ki so v več pogledih prikrajšani ali so posebej ranljivi, vključno z ukrepi, kot je zagotavljanje cenovno dostopnih visokokakovostnih storitev; poziva k oblikovanju ustreznih spremljevalnih mehanizmov za prepoznavanje in podporo ogroženih otrok;
18. v zvezi s sprejetjem nove direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah[1] poziva Svet in Komisijo k prepovedi otroške pornografije in nasilja nad otroki v vseh avdiovizualnih medijskih storitvah;
19. poziva Svet in države članice, da uvedejo vse potrebne ukrepe za zaščito mladoletnikov pred škodljivimi vplivi alkohola in prepovedanih drog;
20. poziva Svet in države članice, naj združijo sredstva in projekte za izvedbo te strategije;
21. poziva države članice, naj ob podpori evropskih programov hitro in v velikem obsegu zmanjšajo revščino otrok in določijo merila, hkrati pa vsem otrokom zagotovijo enake možnosti ne glede na njihovo socialno okolje;
22. poziva Svet in države članice, naj vzpostavijo konkretne oblike rednih izmenjav izkušenj in v sklopu zbiranja podatkov o pravicah otrok oblikujejo ocenjevalna merila, ki bodo ob upoštevanju heterogenih struktur v različnih državah omogočala objektivno primerjavo;
23. poziva Komisijo in države članice, naj pri nadgrajevanju komunikacijske strategije o otrokovih pravicah in podpiranju informacijskih mrež za otroke zagotovijo izoblikovanje opreme, ki bo otrokom na kraju samem in z osebnim stikom omogočila prejem visoko standardnih, posebej zanje obdelanih podatkov;
24. poudarja, da je pravica do zdravstvene oskrbe otrok in mladine bistvena za zdravo odraščanje;
25. opozarja, da so izobraževalne in kulturne ustanove kraj, kjer mora biti otrokom zagotovljeno, da ob upoštevanju svojih obveznosti v celoti uresničujejo svoje pravice;
26. poudarja, da šolsko in kulturno izobraževanje otroka pripravi na to, da kot svoboden in odgovoren državljan zavzame svoje mesto v družbi;
27. poudarja, da sta kultura in izobraževanje bistvena dejavnika otrokovega razvoja, saj krepita njegovo osebnost, ostrita njegovo občutljivost ter razvijata njegovo domišljijo in ustvarjalnost;
28. priporoča Komisiji in državam članicam, naj si še naprej prizadevajo za otroke, ki v šoli niso uspešni, in sicer z inovacijami in oblikovanjem prilagojenih pedagoških metod;
29. Komisiji in državam članicam tudi priporoča, naj preučijo posebne potrebe invalidnih otrok in uvedejo prilagojen šolski program, ki bo spodbudil njihovo vključevanje v družbo.
- [1] Stališče Evropskega parlamenta iz prve obravnave 13. decembra 2006 v zvezi s spremembo Direktive Sveta št. 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (P6_TA(2006)0559).
MNENJE Odbora za pravne zadeve (12.9.2007)
za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
o evropski strategiji o otrokovih pravicah
(2007/2093(INI))
Pripravljavec mnenja: Antonio López-Istúriz White
POBUDE
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo oba izbirna protokola h konvenciji o otrokovih pravicah;
2. poziva Svet, naj državam članicam, ki tega še niso storile dovoli ratifikacijo Haaške konvencijo z dne 19. oktobra 1996 o sodni pristojnosti, uporabnem pravu, priznavanju, izvrševanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepih za zaščito otrok; poziva institucije Evropske unije, naj v tretjih državah spodbudijo ratifikacijo glavnih mednarodnih instrumentov za zaščito otrokovih pravic, še posebej tistih, s katerimi bi se izboljšal položaj mladoletnih priseljencev;
3. poziva Komisijo, naj za nacionalne oblasti oblikuje smernice in skupek najboljših praks za razjasnitev in olajšanje izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, saj se uredba sedaj različno razlaga;
4. poziva Komisijo in Svet, naj ob sprejemanju zakonodaje spoštujeta Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (zlasti člen 24), in tako v vseh zakonodajnih predlogih zajamčita sistematično upoštevanje pravic otrok, še posebej tistih, ki so v neugodnem, negotovem ali ranljivem položaju, ali so pripadniki priseljeniške skupnosti in etnične manjšine, še zlasti romske skupnosti;
5. opozarja, da bi bil pristop Evropske skupnosti h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope ustrezna rešitev za večjo zaščito otrok v EU, ter poziva Svet, naj čim prej podpiše pristop k tej konvenciji;
6. poziva Svet, naj čim prej sprejme predlog za okvirni sklep o organizacijskih in vsebinskih vidikih izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami (KOM(2005)0690);
7. poziva Svet, naj izboljša pristojnosti Europola v boju proti čezmejnemu kriminalu, katerega žrtve so otroci, zlasti kar zadeva širjenje otroške pornografije po medmrežju, in naj razmisli o možnosti, da bi predstavnik Europola vodil preiskovalne skupine na tem področju;
8. poudarja, da se mednarodni predpisi o zaščiti otrok nanašajo tudi na mladoletnike brez spremstva, ki so vstopili v Evropsko unijo po poteh nezakonitega priseljevanja; od vseh lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter od institucij Evropske unije zahteva, da pri zaščiti mladoletnikov brez spremstva sodelujejo v največji možni meri; od Komisije zahteva, da skupaj s tretjimi državami izvora oblikuje postopke mednarodnega sodelovanja za nudenje pomoči, s katero bi se zagotovilo vračanje teh mladoletnikov v njihove države izvora v ustreznih pogojih in vzpostavilo mehanizme za njihovo zaščito, tako da bi se vrnili k svojim biološkim družinam ali pa bi za njih poskrbeli v okviru ustreznih mehanizmov ali institucij;
9. poziva Komisijo, naj predstavi poročilo o možnosti, da se v vse mednarodne sporazume med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami vključi posebna in pravno zavezujoča klavzula o spoštovanju otrokovih pravic, določenih na mednarodni ravni.
POSTOPEK
Naslov |
Evropska strategija o otrokovih pravicah |
||||||||
Št. postopka |
|||||||||
Pristojni odbor |
LIBE |
||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
JURI |
|
|
|
|
||||
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
||||
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Antonio López-Istúriz White |
|
|||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec(-ka) mnenja |
|
|
|||||||
Obravnava v odboru |
19.3.2007 |
11.6.2007 |
|
|
|
||||
Datum sprejetja |
11.9.2007 |
||||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
24 0 0 |
|||||||
Poslanci, navzoči pri glasovanju |
Marek Aleksander Czarnecki, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Alain Lipietz, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Daniel Strož, Rainer Wieland |
||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Janelly Fourtou, Jean-Paul Gauzès, Barbara Kudrycka, Michel Rocard, Jacques Toubon |
||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Albert Deß, María Sornosa Martínez |
||||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||||
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
Datum sprejetja |
18.12.2007 |
||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
54 0 1 |
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Maria Carlshamre, Michael Cashman, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Armando França, Urszula Gacek, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Stavros Lambrinidis, Esther De Lange, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Jaime Mayor Oreja, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Rares-Lucian Niculescu, Bogusław Rogalski, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Søren Bo Søndergaard, Csaba Sógor, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Renate Weber, Tatjana Ždanoka |
||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Simon Busuttil, Iratxe García Pérez, Genowefa Grabowska, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Rainer Wieland |
||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Giulietto Chiesa, Ģirts Valdis Kristovskis, Manuel Medina Ortega |
||