POROČILO o preglednosti pri finančnih zadevah

25.1.2008 - (2007/2141(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: José Javier Pomés Ruiz

Postopek : 2007/2141(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0010/2008
Predložena besedila :
A6-0010/2008
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o preglednosti pri finančnih zadevah

(2007/2141(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o pobudi za preglednost v Evropi (KOM(2006)0194),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o nadaljnjih ukrepih po objavi Zelene knjige o pobudi za preglednost v Evropi (KOM(2007)0127),

–   ob upoštevanju člena 255 pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6–0010/2008),

A. ker se s preglednostjo omogoči, da državljani bolje sodelujejo pri sprejemanju odločitev, institucije EU pridobijo večjo zakonitost, postanejo učinkovitejše in tudi bolj odgovorne državljanu v demokratičnem sistemu,

B.  ker preglednost prispeva h krepitvi načel demokracije in spoštovanja temeljnih pravic, določenih v členu 6 pogodbe o EU in v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije[1],

C. ker bi zaradi večje preglednosti v institucijah EU javnost bolje razumela, kako so uporabljena sredstva EU, hkrati pa bi se izboljšale možnosti za ocenjevanje učinkovitosti porabe EU,

Razkritje informacij o prejemnikih sredstev EU (praktično izvrševanje)

1.  opozarja, da je v členu 30(3) finančne uredbe, sprejete 13. decembra 2006[2] (v razdelku načelo preglednosti), določeno, da

     "Komisija na ustrezen način omogoči dostop do svojih informacij, ki zadevajo upravičence sredstev, ki izhajajo iz proračuna, kadar se proračun izvršuje centralizirano in neposredno s strani njenih oddelkov, ter informacij, ki zadevajo upravičence sredstev in jih je prejela od subjektov, na katere so prenesene naloge izvrševanja proračuna v okviru drugih načinov upravljanja.";

2.  meni, da je preglednost tesno povezana z dejstvom, ali so informacije o upravičencih dostopne brez težav, zanesljive in primerne za nadaljnje raziskave, primerjave in ocenjevanje. Zato je pri uresničevanju izraza »na primeren način«, ki je navedena v finančni uredbi, treba upoštevati te potrebe;

Sredstva EU na podlagi centraliziranega upravljanja

3.  omenja, da je v povezavi s preglednostjo 20 % sredstev EU, s katerimi neposredno in na centralni ravni upravlja Komisija (nepovratna sredstva in javna naročila), na dveh spletnih straneh mogoče preveriti različne informacije, vključno s tistimi o identiteti upravičencev sredstev:

     za upravičence nepovratnih sredstev:

http://ec.europa.eu/grants/beneficiaries_en.htm

     za upravičence javnih naročil: http://ec.europa.eu/public_contracts/beneficiaries_en.htm

4.  poziva Komisijo, naj v vseh dokumentih o proračunu EU in/ali projektih in programih, ki so v njeni pristojnosti, navede naslova obeh spletnih strani, na katerih so objavljene informacije o upravičencih sredstev EU, s katerimi neposredno in na centralni ravni upravlja Komisija;

Sredstva EU na podlagi deljenega, decentraliziranega ali skupnega upravljanja

5.  ugotavlja, da v skladu s členom 53(b) finančne uredbe, ko Komisija izvršuje proračun z deljenim upravljanjem, države članice v skladu z odstavkom 2(d) istega člena:

"z ustreznimi predpisi posameznih sektorjev in v skladu s členom 30(3) zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna";

6.  poudarja tudi, da v skladu s členom 53(c) in (d) tretje države in mednarodne organizacije, "na katere se v skladu s členom 30(3) prenesejo naloge izvrševanja, zagotovijo primerne naknadne letne objave upravičencev sredstev, ki izhajajo iz proračuna.";

7.  opozarja, da se je v osnutku izjave Komisije o preglednosti, priložene rezultatom spravnega postopka o reviziji finančne uredbe, ta zavezala:

     "da bo v posebnih sektorskih izvedbenih predpisih zagotovila, da bo razkritje podatkov o prejemnikih sredstev iz kmetijskih skladov (FEADER[3] in FEAGA[4]) primerljivo s tistim, ki je opredeljeno v posebnih sektorskih izvedbenih predpisih strukturnih skladov. Zlasti bo na ustrezen način vsako leto naknadno objavila seznam upravičencev, skupaj z zneski, ki so jih prejeli od skladov, razčlenjenimi na glavne kategorije odhodkov."

8.  opaža, da so na spletni strani Komisije http://ec.europa.eu/agriculture/funding/index_sl.htm objavljene povezave do baz podatkov 14 držav članic, kjer so informacije o upravičencih plačil s področja skupne kmetijske politike na podlagi deljenega upravljanja; vendar obžaluje, da so informacije tako raznolike in razpršene, njihova kakovost pa se precej razlikuje, da so zaradi tega težko dosegljive; poziva Komisijo, naj si za vzor vzame zelo lahko dostopno spletno stran http://www.farmsubsidy.org/, ki zelo dobro deluje in je bila ustanovljena brez javnega financiranja;

9. se zaveda, da Komisija ne more jamčiti za natančnost ali popolnost teh podatkov oziroma informacij, saj povezave na njeni spletni strani temeljijo na informacijah, ki jih priskrbijo države članice in se lahko med seboj zelo razlikujejo v stopnji obsega in podrobnosti, Komisija pa tudi ne sprejema odgovornosti za kakršnokoli uporabo teh podatkov;

10. vztraja, da mora Komisija sprejeti odgovornost za zagotavljanje popolnih in zanesljivih podatkov in tudi sprejeti potrebne ukrepe, da bodo organi držav članic posredovali te podatke;

Splošne pripombe o razkritju upravičencev

11. meni, da bi morale biti spletne strani Komisije, na katerih so objavljene informacije o upravičencih sredstev EU za katerokoli kategorijo, pa naj gre za naročila, nepovratna sredstva, odhodke iz naslova kmetijskih oziroma strukturnih skladov (ali drugih skladov), po splošnem načelu urejene tako, da na njih ne najdemo le informacij o posameznih upravičencih, ampak da na podlagi posebnih meril lahko tudi poiščemo celotno sliko različnih razdelkov, ki jo lahko kasneje primerjamo s podatki o izvrševanju Komisije;

12. poziva Komisijo, naj sprejme politično odgovornost za objavljanje informacij o upravičencih sredstev EU pri vseh oblikah upravljanja;

13. poudarja, da ne zadošča le objava neobdelanih informacij, temveč da morajo biti te smotrno urejene, kategorizirane in predstavljene, če naj dobijo tudi praktično vrednost;

14. poudarja, da lahko posamezni upravičenci prejemajo sredstva EU iz več programov ali za več sektorjev dejavnosti EU; priznava, da bi bilo zato dobro omogočiti pregled vseh plačanih vsot posameznemu upravičencu za vse sektorje; poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev splošnega iskalnika, s katerim bi bil omogočen dostop do podatkov o posameznih upravičencih v povezavi z vsemi dejavnostmi EU, vključno z naročili, nepovratnimi sredstvi, subvencijami, raziskovalnimi programi, kmetijskimi ali strukturnimi skladi, centraliziranim ali decentraliziranim upravljanjem itd.;

15. poziva Komisijo, naj upošteva opombe iz te resolucije in do konca leta 2009 vzpostavi popolnoma delujoč sistem informiranja širše javnosti o vseh upravičencih subvencij EU in neizvedenih vračilih;

Izjava o finančnih interesih javnih uradnikov v institucijah EU

16. poudarja, da institucije EU izjave o finančnih interesih svojih članov urejajo na različne načine, nekatere uporabljajo javni register (Evropski parlament), v drugih pa izjave niso obvezne;

17. meni, da morajo vse institucije preučiti, ali so sedanja načela in pravila zadostna, in opaža, da bi bilo morda treba pregledati pravila Evropskega parlamenta, da bi javno razkritje finančnih interesov na internetu postalo obvezno;

18. opaža, da je Komisija v povezavi s svojo pobudo za preglednost v Evropi naročila študijo o pravilih in standardih glede poklicne etike nosilcev javnih funkcij v institucijah EU in v nacionalnih parlamentih, nacionalnih vladah, ustavnih sodiščih (vrhovnih sodiščih), računskih sodiščih in centralnih oziroma nacionalnih bankah 27 držav članic EU ter v Kanadi in Združenih državah Amerike. Izvajalci študije bodo za institucije EU preučili in primerjali pravila in standarde poklicne etike tudi v Evropski komisiji, Evropskem parlamentu, Evropskem računskemu sodišču, Evropskem sodišču, Evropski centralni banki in Evropski investicijski banki;

19. je seznanjen z željo Komisije po vzpostavitvi "skupnega etičnega prostora" v institucijah EU;

20. opozarja, da je Komisija v skladu s priporočili iz drugega poročila odbora neodvisnih strokovnjakov z dne 10. septembra 1999 in svojo belo knjigo o upravni reformi, oblikovala predlog za ustanovitev svetovalnega odbora o merilih v javnem življenju[5], ena izmed njegovih nalog pa naj bi bilo vnaprejšnje usmerjanje nosilcev javnih funkcij za preprečevanje razmer, ki bi lahko pripeljale do navzkrižja interesov;

21. meni, da bi bilo neprimerno ustanoviti enoten svetovalni organ za vse uradnike EU, če upoštevamo posebni položaj poslancev Evropskega parlamenta, ki jih v nasprotju z drugimi uradniki EU neposredno izvolijo državljani;

22. kljub temu meni, da bi morale vse institucije sprejeti pravila o poklicni etiki za svoje člane, ki obravnavajo naslednja vprašanja (odvisno od posebnega značaja vsake institucije):

· finančni interesi in premoženje;

· dejavnosti zakoncev;

· obvezna prijava interesa pred sodelovanjem na razpravi ali pri glasovanju;

· zunanje dejavnosti (politične dejavnosti, častne dejavnosti, konference, objave itd.);

· varovanje poslovne skrivnosti, lojalnost;

· misije, službena potovanja;

· pravila o sprejemih in poklicnem zastopanju;

· sprejemanje daril, priznanj in častnih naslovov;

· splošna pravila o nepristranskosti in navzkrižju interesov;

· posebna pravila o nezdružljivosti obveznosti uradnikov s prejšnjimi ali sočasnimi poklicnimi dejavnostmi; omejitve glede poklicnih obveznosti ali drugih nalog po končanju mandata;

23. priporoča, naj pravila o poklicni etiki vsake institucije zajemajo tudi poglavje o celotni politični, finančni in pravni odgovornosti njenih članov;

24. opozarja, da je Evropsko sodišče na podlagi nedavnih resolucij Parlamenta o razrešnici sprejelo kodeks ravnanja[6] za svoje sodnike; je seznanjen, da tudi Evropsko računsko sodišče preučuje zadevna vprašanja v okviru svojega "strokovnega pregleda" glede svoje prihodnje vloge;

25. se strinja z evropskim varuhom človekovih pravic (primer 3269/2005/TN), da je nujno treba razkriti imena posameznih lobistov, ki se sestajajo s komisarji;

Izterjatve, odpovedi izterjatev

26. ugotavlja, da pojem "izterjava" zajema štiri različne vrste postopkov:

      -   izterjava neupravičeno nakazanih zneskov, ki so jih plačale države članice kmetijskim organizacijam ali organom, ki so sodelovali pri strukturnih ukrepih iz malomarnosti ali včasih namernih napak,

      -   izterjava denarnih kazni, ki jih je določila Komisija organizacijam ali državam članicam;

      -   izterjava lastnih sredstev od držav članic v okviru običajnega postopka izterjave dolgovanih zneskov,

      -   izterjava zneskov od upravičencev financiranja Skupnosti zaradi nespoštovanja pogodbe ali sporazuma o subvencioniranju;

27. še vedno obžaluje, da so, kot je navedeno v odstavku 36 resolucije z dne 24. oktobra 2006 o izterjavi sredstev Skupnosti[7], ustrezne informacije v zvezi z izterjavo sredstev Skupnosti izključene iz pobude za preglednost v Evropi; poziva Komisijo, da proračunskemu organu in javnosti omogoči dostop do imen upravičencev in zneskov, za katere je predvidena izterjava ali ki so že vknjiženi v proračun EU, ter da pojasni dokončni namen teh sredstev;

28. opaža, da glede na letno poročilo za leto 2006 Evropskega računskega sodišča (odstavek 2.24) informacije o izterjatvah in finančnih popravkih, predstavljenih v letnih poročilih o dejavnostih, ne vsebujejo zadostnih obrazložitev; zato poziva Komisijo, naj zagotovi zanesljive in popolne informacije o popravljanju napak in dokaze o storjenih popravkih;

29. meni, da mora Komisija v rednih časovnih razmikih Parlamentu predložiti pregled še odprtih terjatev, razčlenjenih po skupnem dolgovanem znesku glede na posamezen generalni direktorat in po starosti odprtih terjatev, ter jih, če je to mogoče, objaviti na svoji spletni strani;

30. pozdravlja, da je bil povzetek odpovedi izterjatev za ugotovljene zneske terjatev za leto 2006 objavljen v prilogi sporočila Komisije (KOM(2007)274) o zbirnem poročilu o dosežkih Komisije pri upravljanju v letu 2006; ugotavlja, da je bila vsota odpovedi izterjatev (zneski višji od 100.000 EUR) 23.038.784 EUR za proračun ES in 6.549.996 EUR za proračun evropskih razvojnih skladov;

31. poudarja, da Komisija letno izda 10.000 nalogov za izterjavo in da generalni direktorat za proračun pripravlja četrtletne bilance neporavnanih terjatev, ki jih pošlje ustreznim generalnim direktoratom, da znesek izterjajo;

32. pozdravlja objavo poglavja o izterjavi odhodkov v opombah k izkazu poslovnega izida v začasnih računovodskih izkazih za leto 2006 (zvezek 1, str. 67–71); ugotavlja, da je bila leta 2006 skupna vrednost izdanih nalogov za izterjavo 634.000.000 EUR; upa, da bo Komisija v prihodnosti te vrstice še izboljšala, da bo povečala preglednost;

Sestava strokovnih skupin, ki svetujejo Komisiji

33. ugotavlja, da je Komisija vzpostavila register (http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/) strokovnih skupin, ki so opredeljene kot uradni in neuradni posvetovalni organi. Te strokovne skupine so oblikovane na podlagi sklepa Komisije ali so jih neuradno oblikovale službe Komisije, da bi bile v pomoč pri pripravi zakonodajnih predlogov in političnih pobud;

34. pozdravlja obveznosti, ki jih je na zahtevo Odbora za proračunski nadzor prevzel podpredsednik Kallas, da bodo od leta 2008 dalje:

· imena vseh članov uradnih in neuradnih skupin objavljena in na razpolago v registru strokovnih skupin Komisije,

· za vse strokovnjake in namestnike, pa tudi za opazovalce, ko udeležba vpliva na proračun, v registru strokovnih skupin objavljeni in na razpolago javnosti ime, poklic, spol, država in organ, ki ga predstavljajo, ko je to primerno, razen če so podani upravičeni razlogi,

· lahko osebni podatki, ki na tej podlagi ne bodo objavljeni, Evropskemu parlamentu predloženi za vsak posamezen primer, brez poseganja v Uredbo 45/2001[8], skladno z ustreznimi določbami priloge I okvirnega sporazuma,

· razvili napredni iskalni mehanizem, ki bo omogočil iskanje po ključnih besedah v vseh metapodatkih in na primer tudi iskanje števila strokovnjakov po državi in sestavi;

35. ugotavlja, da register strokovnih skupin ne zajema;

· neodvisnih strokovnjakov, ki Komisiji pomagajo pri izvajanju okvirnih programov za raziskave in razvoj,

· sektorskih in medsektorskih odborov za socialni dialog (leta 2005 jih je delovalo približno 70),

· "komitoloških odborov", ki Komisiji pomagajo na političnih področjih, kjer je pooblaščena za izvajanje zakonodaje (leta 2004 je bilo skupaj 250 odborov),

· skupnih subjektov, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov (leta 2004 jih je bilo dejavnih 170);

36.      se ne strinja s splošnim izbrisom teh skupin iz registra in poziva Komisijo, naj preuči načine za uporabo enakega preglednega pristopa k članstvu v teh strokovnih odborih in tako razkrije informacije, razen če so dani upravičeni in tehtni razlogi za vsak posamičen primer;

Upravljanje znotraj institucij in njihova letna poročila o delu

37. meni, da je razpoložljivost informacij o finančnem upravljanju za zainteresirane strani in širšo javnost v obliki, razumljivi povprečnemu bralcu, pomemben sestavni del dobrega upravljanja gospodarskih družb ali evropskih institucij;

38. ugotavlja, da so se razmere spremenile, ko je začela veljati finančna uredba leta 2003 in uvedla obveznost za pripravo letnega poročila o delu, ki dejansko daje podroben vpogled v notranje delovanje institucij;

39.  čestita Komisiji za objavo letnih poročil o dejavnostih (za leta 2004, 2005, 2006) svojih generalnih direktorjev in drugih služb ter njenega zbirnega poročila o dosežkih politik leta 2006 (COM(2007)0067) na svoji spletni strani http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/aar/index_en.htm;

40. ugotavlja, da je po mnenju Komisije njeno zbirno poročilo vrh ureditve Komisije glede odgovornosti, letna poročila dejavnosti pa so njeni stebri (COM(2006)0277). V teh poročilih generalni direktorji in Komisija kot kolegij prevzemajo svojo politično odgovornost za upravljanje, zato izrecno poziva Komisijo, naj sprejme stroge ukrepe za popoln vpogled v porabo 80 % sredstev EU (deljeno upravljanje), saj bo drugače njena odgovornost označena za pomanjkljivo;

41. Zato poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da izdajo nacionalne izjave o zanesljivosti, kar bi ji omogočilo, da sprejme popolno politično odgovornost za celotno finančno poslovodenje EU; prav tako jo poziva, naj se bolje opre na delo nacionalnih revizijskih služb in zunanjih revizij;

42. pozdravlja dejstvo, da Evropsko sodišče, Evropsko računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in Evropski varuh človekovih pravic organu, pristojnemu za podeljevanje razrešnice, predložijo letno poročilo o dejavnostih;

43.  meni, da je treba zaradi večje preglednosti letna poročila o dejavnostih drugih institucij, vključno s Svetom in Evropskim parlamentom, objaviti na njihovih javnih spletnih straneh;

Uvrstitev goljufov na črni seznam

44. opozarja, da je bilo eno izmed vprašanj, ki jih je Komisija obravnavala v svojem pripravljalnem delu o preglednosti (SEC(2005)1300), ali se da z večjo preglednostjo izidov preiskav učinkoviteje preprečiti goljufije in ali mora Komisija oblikovati in objaviti črni seznam potrjenih primerov goljufije, da bi goljufe imenovala in jih osramotila;

45. ugotavlja, da službe Komisije tega še vedno niso vključile v zeleno knjigo o pobudi za preglednost v Evropi ali v prihodnjem poročilu, čeprav se v svojem delovnem dokumentu (KOM(2005)1300) podrobno ukvarjajo z uvrščanjem goljufov na črni seznam;

46. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko oblikovali javni "črni seznam" potrjenih primerov goljufij in njihovih storilcev, na katerem bi bili ti poimenovani in zaznamovani ter s katerim bi javnost obveščali tudi o rezultatih boja Skupnosti proti prevaram;

47. poudarja, da je Komisija na zahtevo Evropskega parlamenta iz leta 1997 za varovanje finančnih interesov EU uvedla sistem zgodnjega obveščanja s petimi ovrednotenimi stopnjami obveščanja, ki službam Komisije pomagajo pri ugotavljanju subjektov, ki predstavljajo finančno in drugo tveganje; ugotavlja, da ta sistem zajema tako "centralizirano upravljanje" (pogodbe in subvencije, ki jih neposredno upravljajo službe Komisije) kot "decentralizirano upravljanje" (pogodbe in subvencije, ki jih upravljajo tretje države); vendar sistem zgodnjega obveščanja še ne vključuje skladov EU, ki se upravljajo v partnerstvu z državami članicami ("deljeno upravljanje", zlasti skupna kmetijska politika in strukturni skladi), pa tudi sklade, za katere so pooblaščene mednarodne organizacije ("skupno upravljanje");

48. ugotavlja, da so bile glede na najpomembnejše ugotovitve Evropskega računskega sodišča v letnem poročilu za 2006, glavni vzrok za nepravilnosti na področju strukturnih politik napake glede skladnosti (na primer ni bilo razpisnega postopka ali pa ta ni bil veljaven). Ker je zaščita finančnih interesov EU glavni cilj, poziva Komisijo in Evropsko računsko sodišče, naj poročata organu, ki je pristojen za podelitev razrešnice, o vrstah nepravilnosti ali prevar, ki se najpogosteje pojavljajo med razpisnimi postopki, in o njihovih vzrokih;

49. ugotavlja, da zaradi zaščite podatkov, varovanja legitimnih interesov zadevnih subjektov ter zato, ker v finančni uredbi ni določb o odobritvi objave, so vpisi v sistem zgodnjega obveščanja popolnoma zaupni;

50. opozarja, da je treba v skladu s členom 95 finančne uredbe pripraviti osrednjo podatkovno bazo o izključenih kandidatih in ponudnikih (skladno s pravili Skupnosti o varovanju osebnih podatkov) ter jo upravljati skupaj z vsemi institucijami in agencijami, delovati pa naj bi začela 1. januarja 2009;

51. ponovno poudarja, da je treba za Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) nujno pripraviti etični kodeks, ki bo zagotovil domnevo nedolžnosti za tiste upravičence, ki so udeleženi v dolgotrajnih in neugodnih preiskovalnih postopkih in jih sodišča na koncu oprostijo, a ne prejmejo nikakršne odškodnine za izgubljeni ugled ali nastalo škodo;

52. ugotavlja, da morajo države članice odgovornega odredbodajalca obveščati o izključenih kandidatih in ponudnikih; poleg tega ugotavlja, da javnost ne bo imela dostopa do podatkovnih baz, saj bo ta omejen le na institucije EU ter na izvršilne in regulativne agencije (člen 95(2) finančne uredbe);

°

° °

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu in drugim institucijam.

  • [1]  UL C 364, 18.12.00, str. 1.
  • [2]  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006, ki spreminja Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.
  • [3]  Evropski sklad za kmetijstvo in razvoj podeželja
  • [4]  Evropski kmetijski jamstveni sklad
  • [5]  Predlog za sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom, Komisijo, Evropskim sodiščem, Računskim sodiščem, Ekonomsko-socialnim odborom, Odborom regij in Evropskim varuhom človekovih pravic o ustanovitvi svetovalne skupine o merilih v javnem življenju (SEC(2000)2077).
  • [6]  UL C 223, 22.09.07, str. 1.
  • [7]  UL C 313 E, 20.12.2006, str. 125.
  • [8]  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti ter o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001. str. 1).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.1.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Herbert Bösch, Paul van Buitenen, Paulo Casaca, Jorgo Chatzimarkakis, Antonio De Blasio, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Carl Lang, Marusya Ivanova Lyubcheva, Hans-Peter Martin, Francesco Musotto, Bill Newton Dunn, Borut Pahor, Bart Staes, Alexander Stubb, Kyösti Virrankoski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Valdis Dombrovskis, Cătălin-Ioan Nechifor, Pierre Pribetich, Petya Stavreva

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju