POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/40/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)(18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

28.1.2008 - (KOM(2007)0669 – C6‑0394/2007 – 2007/0230(COD)) - ***I

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalec: Jan Andersson
(poenostavljeni postopek – člen 43(1) Poslovnika)

Postopek : 2007/0230(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0012/2008
Predložena besedila :
A6-0012/2008
Razprave :
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2004/40/ES o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)

(18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(KOM(2007)0669 – C6‑0394/2007 – 2007/0230(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0669),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 137(2) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0394/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 in člena 43(1) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6‑0137/2008),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov(elektromagnetnih sevanj)[1] je osemnajsta posamična direktiva v smislu člena 16(1) okvirne direktive 89/391/EGS.

Direktiva je del paketa štirih direktiv o izpostavljenosti delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov, kot so: hrup, vibracije, elektromagnetna in optična sevanja. V njej so predpisani ukrepi za varovanje delavcev pred tveganji, povezanimi z električnimi, magnetnimi in elektromagnetnimi polji. Ne obravnava pa dolgoročnih učinkov, tudi rakotvornih ne, ki bi jih lahko povzročila izpostavljenost električnim, magnetnim in elektromagnetnim poljem, in za katere ni prepričljivih znanstvenih podatkov, ki bi dokazovali vzročno zvezo.

Predvideni ukrepi ustvarjajo minimalno osnovo za varstvo vseh delavcev v Uniji, državam članicam pa je prepuščena možnost, da ohranijo ali sprejmejo primernejše določbe. Poleg tega izvajanje direktive ne more biti upravičen razlog za kakršno koli nazadovanje v primerjavi z (morda ugodnejšimi) zakonodajnimi določbami, ki so veljale v državi članici pred začetkom veljavnosti direktive.

Direktiva določa dve vrsti vrednosti za izpostavljenost delavcev:

· „mejne vrednosti izpostavljenosti“, ki so določene v tabeli 1 priloge k direktivi na podlagi različnih frekvenc, za katere je ugotovljeno, da so škodljive za človekovo srce in ožilje ali za osrednji živčni sistem ali pa lahko povzročijo toplotni udar na celotno telo ali prekomerno lokalizirano segrevanje tkiv;

· „opozorilne vrednosti“ oziroma presežne vrednosti, ob katerih mora delodajalec izvesti ukrepe, določene v direktivi. Upoštevanje teh vrednosti med drugim zagotavlja upoštevanje ustreznih mejnih vrednosti izpostavljenosti. Te opozorilne vrednosti so prevzete iz smernic, ki jih je določila Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnim sevanjem (ICNIRP). Natančno so določene v tabeli 2 Priloge k direktivi (13 frekvenčnih območij, ki veljajo za vsa elektromagnetna polja in temeljijo na neposredno merljivih parametrih).

Direktiva določa tudi različne vrste obveznosti, ki jih morajo izpolniti delodajalci.

Ugotavljanje izpostavljenosti in ocena tveganj

· redna ocena, meritev in izračun ravni elektromagnetnih polj, ki so jim izpostavljeni delavci, s strani ustreznih služb;

· hranjenje pridobljenih rezultatov te ocene na ustreznem mediju za shranjevanje podatkov, da so na voljo za kasnejši vpogled;

· upoštevanje posrednih vplivov, kot so motnje zaradi medicinske elektronske opreme in naprav, požari in eksplozije kot posledica vžiga vnetljivih materialov, v oceni tveganj (med drugim količine, frekvenčnega spektra, trajanja in vrste izpostavljenosti).

Določbe za preprečevanje in zmanjševanje tveganj

Ko so opozorilne vrednosti presežene, morajo delodajalci izdelati in izvajati akcijski načrt, ki vključuje tehnične in/ali organizacijske ukrepe za preprečevanje, da bi izpostavljenost presegla mejne vrednosti izpostavljenosti (sprememba delovnih metod, izbira primerne delovne opreme, boljša zasnova delovnih postaj itd.). Vendar delodajalcem tega ni treba storiti, če dokažejo, da ni tveganj za zdravje delavcev.

Če so mejne vrednosti izpostavljenosti presežene kljub ukrepom za omejitev tveganj, ki jih sprejme delodajalec, mora ta takoj ukrepati, da se izpostavljenost zmanjša na dovoljeno raven.

Zdravstveni nadzor

Direktiva določa zahteve za ustrezen nadzor zdravja izpostavljenih delavcev, da se preprečijo morebitni škodljivi vplivi zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim poljem.

Če izpostavljenost presega mejne vrednosti, je predviden zdravniški pregled. Če se izkaže, da je ta izpostavljenost škodovala zdravju delavcev, je treba izvesti ponovno oceno tveganj.

Rok za sprejetje in prenos direktive

Ta direktiva je bila sprejeta 29. aprila 2004, veljati pa je začela 30. aprila 2004, na dan objave v Uradnem listu. V členu 13 direktive je določen rok za njen prenos v nacionalno zakonodajo, ki poteče 30. aprila 2008.

Novi znanstveni dokazi, vedno več pomislekov

V preteklih mesecih so poklicne skupine in druge zainteresirane strani izrazile dvome o zanesljivosti znanstvene podlage direktive ter še posebej poudarile, da so ukrepi in mejne vrednosti, določene v direktivi, nesorazmerni in bodo negativno vplivali na izvajanje dela v nekaterih sektorjih, kot so industrija, raziskave in medicina, ter pri dejavnostih, kot je slikanje z uporabo magnetne resonance, saj bodo ogrozili normalen potek in nadaljnji razvoj njihovih dejavnosti, ne da bi zagotovili kakršno koli dodatno varstvo za zdravje delavcev, ki opremo uporabljajo.

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je želel o teh pomislekih izvedeti neposredno od predstavnikov Evropskega radiološkega združenja, zato jih je prosil, da na sestanku odbora 7. maja 2007 predstavijo svoja stališča o nevarnih posledicah direktive za medicinske in raziskovalne dejavnosti in zlasti za slikanje z uporabo magnetne resonance. Komisija, ki jo je zastopal direktor Nikolaus Van der Pas, se je zavezala, da bo te pomisleke upoštevala, naročila študije, s katerimi bo preverila, ali so ukrepi in mejne vrednosti iz direktive zares prestrogi, in da bo odbor obveščala o vseh novih ugotovitvah iz teh študij ter o možnostih za nadaljnje ukrepe. Ob upoštevanju omenjenega je Komisija tudi napovedala možnost, da se rok za izvajanje direktive preloži na kasnejši čas, če bi predhodni rezultati teh študij pokazali, da so bile trditve utemeljene.

Komisija je izpolnila svoje obveznosti in predstavlja sedanji predlog direktive, ki določa nov datum začetka izvajanja prvotne direktive 2004/40/ES, s čimer se rok podaljša za štiri leta, to je do 30. aprila 2012. V tem obdobju bo Komisija zbrala nove znanstvene dokaze o vplivih elektromagnetnega polja na zdravje delavcev, ki v različnih sektorjih in pri različnih dejavnostih uporabljajo te stroje, ter bo najverjetneje sestavila nov predlog, ki bo vseboval natančnejše ukrepe in mejne vrednosti za elektromagnetna polja, ki bi lahko zagotovili ravnovesje med preprečevanjem morebitnih tveganj za zdravje delavcev in dostopom do ugodnosti, ki jih omogoča učinkovita uporaba zadevnih tehnologij.

Nekateri ukrepi so že bili izvedeni: študija britanske vlade o oceni elektromagnetnih polj v bližini naprav za slikanje z uporabo magnetne resonance in pripombe o morebitnih omejitvah slikanja z uporabo magnetne resonance zaradi izvajanja direktive EU, ki jih je pripravil nizozemski Svet za zdravje v sodelovanju z ustreznimi belgijskimi organi, so bile objavljene junija 2007. Oba dokumenta pojasnjujeta, da so trditve medicinske stroke dejansko tehtne. Poleg tega Mednarodna komisija za zaščito pred neionizirnim sevanjem v tem času pregleduje smernice v zvezi s statičnimi magnetnimi polji in časovno spremenljivimi polji nizkih frekvenc, na katerih je prvotno temeljila direktiva. Te študije bi lahko potrdile, da je treba določiti manj stroge ukrepe in mejne vrednosti, kot so bile določeni v direktivi za polja nizkih frekvenc. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija pregleduje svoja zdravstvena merila za okolje glede elektromagnetnih polj, da bi v njih upoštevala najnovejše znanstvene študije. Nenazadnje je Komisija pričela izvajati neodvisno študijo, ki je sedaj v polnem teku. Njeni rezultati bodo predvidoma znani leta 2008.

Stališče poročevalca

Vaš poročevalec podpira cilje Komisije. Meni, da je smiselno prestaviti rok za prenos te direktive v nacionalne zakonodaje na kasnejši čas, kot je predlagala Komisija, saj se zdijo pomisleki nekaterih sektorjev dejavnosti utemeljeni, in poiskati nove znanstvene dokaze o vplivih elektromagnetnih polj na zdravje delavcev, ki te stroje uporabljajo. Poročevalec je pretehtal možnost vključitve predloga spremembe, po katerem bi Komisija morala predstaviti vmesno poročilo o razvoju dogodkov na področju izvajanih raziskav Evropskemu parlamentu, vendar se je nazadnje odločil, da tega ne bo storil, saj meni, da je bolje dati Komisiji dovolj časa, da opravi potrebne raziskave in analizira zbrane podatke, kar bo omogočilo celovit pregled nad izvedenimi študijami in drugimi ugotovitvami.

Vendar poročevalec meni, da mora biti Komisija odgovorna Evropskemu parlamentu. Zato si Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve pridržuje pravico, da od Komisijo kadar koli zahteva, naj pojasni razvoj dogodkov ob upoštevanju izvedenih študij in prvih ugotovitev, ki iz njih izhajajo.

Obenem vaš poročevalec ne dvomi, da je direktiva o zaščiti delavcev pred učinki elektromagnetnih polj potrebna. Zato meni, da Komisija ne sme odlagati začetka veljavnosti zakonskega instrumenta na tem področju. Prestavitev začetka veljavnosti sedanje direktive na leto 2012, da bi se omogočil pregled v njej določenih mejnih vrednosti izpostavljenosti, je ustrezna, in načeloma ni razloga, da bi prestavili ta rok za revizijo direktive in začetek njene veljavnosti na še kasnejši čas. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve bo stalno spremljal ukrepanje Komisije v zvezi s tem.

Zaradi vseh navedenih razlogov vaš poročevalec predlaga hitro sprejetje obravnavanega predloga Komisije brez sprememb.

  • [1]  UL L 159, 30.4.2004, str. 1. popravek: UL L 184, 24.05.2004, str. 1.

POSTOPEK

Naslov

Izpostavljenost delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj)

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0669 – C6-0394/2007 – 2007/0230(COD)

Datum predložitve EP

26.10.2007

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

EMPL

13.11.2007

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Jan Andersson

20.11.2007

 

 

Poenostavljeni postopek - datum sklepa

17.12.2007

Obravnava v odboru

22.1.2008

 

 

 

Datum sprejetja

23.1.2008

 

 

 

Datum predložitve

28.1.2008