POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov

29.1.2008 - (2006/2092(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Gérard Deprez

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov

(2006/2092(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju predloga priporočila Svetu, ki ga vlaga Antoine Duquesne v imenu skupine ALDE o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov (B6-0677/2005),

–    ob upoštevanju resolucije z dne 14. februarja 2007 o domnevni uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA[1],

–    ob upoštevanju resolucije o zunanji razsežnosti boja proti mednarodnemu terorizmu z dne 15. februarja 2007[2],

–    ob upoštevanju mednarodnih, evropskih in nacionalnih instrumentov varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listine o temeljnih pravicah Evropske unije,

–    ob upoštevanju posebnih pravic, ki jih zagotavljajo ti instrumenti, kot so svoboda vere, izražanja in zbiranja, prepoved diskriminacije na podlagi spola, spolne usmerjenosti, rase in etnične pripadnosti, ter ob upoštevanju protidiskriminacijskih direktiv EU,

–    ob upoštevanju naslova VI Pogodbe o EU in še posebej členov 29 in 30,

–    ob upoštevanju naslova IV Pogodbe o ustanovitvi ES in še posebej členov 29 in 30(2),

–    ob upoštevanju strategije EU za boj proti radikalizaciji in novačenju teroristov s 24. novembra 2005 kot tudi Akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu s 13. februarja 2006,

–    ob upoštevanju protiteroristične strategije EU, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju 14. in 15. decembra 2005, in je bila posodobljena marca 2007, ter strategije EU za boj proti radikalizaciji in novačenju teroristov, ki jo je Evropski svet sprejel na istem zasedanju,

–    ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ s 13. junija 2002 o boju proti terorizmu[3],

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 89/552/ES s 3. oktobra 1989 o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (Televizija brez meja)[4],

–    ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju)[5],

–    ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o novačenju v teroristične organizacije: obravnavanje dejavnikov, ki prispevajo k nasilni radikalizaciji (KOM (2005) 0313),

–    ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma,

–    ob upoštevanju Konvencije o Europolu in zlasti člena 2(2),

–    ob upoštevanju poročila Zavezništvo civilizacij, ki je bilo predstavljeno generalnemu sekretarju Združenih narodov 13. novembra 2006,

–    ob upoštevanju resolucije 1624 (2005) varnostnega sveta Združenih narodov,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. januarja 1997 o boju proti terorizmu v Evropski uniji[6], zlasti odstavka 14, ki poziva države članice, naj opravičevanje terorizma (apologijo) opredelijo kot kaznivo dejanje,

–    ob upoštevanju členov 114(3) in 94 poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0015/2008),

A.  ker je terorizem, in še posebej džihadski terorizem, danes glavna grožnja za varnost državljanov Unije,

B.   ker je terorizem na splošno danes ena največjih groženj za varnost državljanov Evropske unije,

C.  ker grožnja terorizma danes škoduje koheziji in stabilnosti evropske družbe, saj spodbuja negativno polarizacijo,

D.  ker so napadi na Madrid 11. marca 2004 in London 7. julija 2005 pokazali, da so mednarodne teroristične organizacije dejavne v EU, da se skušajo širiti prek novačenja in da imajo državljane Unije za tarčo,

E.   ker morajo biti v boju proti terorizmu dosledno spoštovane človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svoboda vere in varstvo pred diskriminacijo; in ker se oba koncepta, ki še zdaleč nista nezdružljiva, dopolnjujeta, saj je terorizem sam po sebi napad na temeljne pravice in vrednote,

F.   ker je, kot priznavata Komisija in Svet, ena glavnih terorističnih groženj, s katerimi se sooča EU, terorizem, ki izhaja iz sprijene razlage religije,

G.  ker je istovetenje vsake kulture, civilizacije ali religije s terorizmom lahko škodljivo in je zato pri obravnavi islamskega terorizma in radikalizacije zelo pomembno vzpostaviti jasno razlikovanje med veliko večino muslimanov in skrajno nasilno manjšino,

H.  ker boj proti terorizmu, vključno z džihadom, zahteva obsežno strategijo, ki poleg odkrivanja in pregona posameznikov in skupin, odgovornih za napade, zajema ukrepe proti celotnemu pojavu terorizma; od novačenja teroristov do podpore žrtvam in njihove zaščite,

I.    ker sta enotno delovanje demokratičnih političnih sil in njihova polna podpora evropskim in nacionalnim protiterorističnim strategijam bistvena za uspešnost boja proti terorizmu,

J.    ker so novačenje teroristov in dejavniki, ki povzročajo nasilno radikalizacijo, ključni vidiki terorizma, ki jih je treba obravnavati pri boju proti terorizmu; ker je nujno potrebna politična strategija na ravni EU, ki bo sposobna preprečiti širjenje sporočil, ki napeljujejo k nasilju, prek izobraževanja in družbenega vključevanja nekaterih posameznikov in skupin, ki so nagnjeni k temu, da jih pritegnejo nasilne radikalne skupine,

K.  ker je EU v preteklosti sama izkusila nasilni ekstremizem in totalitarno ideologijo in se danes srečuje z različnimi oblikami terorizma,

L.   ker je islamski ekstremizem relativno nov pojav za EU in je razumevanje radikalizacije stališč mladih Evropejcev v EU omejeno; ker je pojav radikalizacije relativno nepoznan in ga je zato treba preučiti z več pozornosti in z več sredstvi, če ga želimo preprečiti,

M.  ker je boj proti nasilni radikalizaciji in novačenju za terorizem bistveni element protiteroristične strategije EU, obravnava dejavnikov, ki prispevajo k radikalizaciji, pa bi morala biti sestavni del notranje in zunanje politike EU,

N.  ker je preprečevanje z zatiranjem dejavnikov, ki lahko vodijo v radikalizacijo, bistveni element strategije EU za boj proti terorizmu,

O.  ker sta Svet in Komisija izbrala horizontalno strategijo, ki združuje ukrepe na različnih področjih politike, in kljub temu, da so mehanizmi parlamentarnega nadzora, ki so na voljo na parlamentarni ravni, premalo prožni, da bi ustrezali horizontalnemu pristopu,

P.   ker tveganje, ki izhaja iz novačenja za terorizem in nasilja, le delno odraža težave, povezane z radikalizacijo, saj se k nasilju dejansko zateče le majhno število posameznikov,

Q.  ker sta jeza in frustracija dejavnika, ki prispevata k razmahu nasilne radikalizacije, enako kot družbena izolacija in nezaupanje v politiko in demokracijo,

R.   ker so radikalizacija in njene posledice izziv za EU kot celoto, boj proti njim pa zahteva ciljno naravnan in lokalen odziv,

S.   ker v nekaterih primerih lahko radikalizacijo posameznikov povzročijo le zunanji dejavniki, kot je novačenje s strani terorističnih skupin ali vpliv govorov in propagande, ki so popolnoma nezdružljivi z načeli in vrednotami demokratične družbe,

T.   ker morajo države članice mobilizirati vsa sredstva, da zagotovijo čim popolnejšo integracijo v svojo družbo vseh državljanov in prebivalcem Unije, ki želijo živeti skupaj v miru in demokraciji, brez kakršnekoli diskriminacije, ki bi temeljila na rasi, veri ali kulturnih razlikah,

U.  ker je pomembno v celoti analizirati in razumeti razloge, povode in procese, ki vodijo v radikalizacijo in terorizem, ter se z njimi spopasti, in ker odprta razprava o teh vprašanjih in možnih odgovorih ne sme biti kazniva ali prepovedana,

V.  ker mora biti glavna naloga EU razbitje terorističnih mrež in pregon vseh povezanih kriminalnih dejavnosti novačenja, financiranja, usposabljanja in propagande, ki je namenjena za spodbujanje posameznikov k terorističnim dejanjem in se izvaja preko različnih vrst komunikacije, tudi preko spleta, če želi preprečiti radikalizacijo posameznikov s strani terorističnih skupin,

W. ker poleg spodbujanja terorizma tudi opravičevanje prispeva k nasilni radikalizaciji,

X.  ker opravičevanje terorizma ni vključeno v usklajeno opredelitev terorizma v okvirnem sklepu 2002/475/PNZ,

Y.  ker obravnavanje vprašanja vstopa in bivanja na ozemlju EU za osebe, ki prispevajo k radikalizaciji in spodbujajo k terorističnim dejanjem, predstavlja ključni vidik v boju proti nasilni radikalizaciji; in ker je treba analizirati možnosti za sprejem pravnih ukrepov na ravni EU za uskladitev pogojev v vseh državah članicah za vstop, bivanje in izgon teh oseb,

Z.   ker imajo države članice, če pri tem spoštujejo zakonodajo in temeljne pravice ter pravna jamstva, pravico prepovedati vstop in bivanje na svojem ozemlju vsem državljanom tretjih držav, ki dejavno prispevajo k spodbujanju nasilja in z izjavami in dejanji zavračajo osnovna pravila življenja v demokraciji,

Za. ker represivni ukrepi ne bodo učinkoviti in bodo morebiti celo kontraproduktivni, če se obenem posameznikom, ki so bolj dovzetni za radikalizacijo in novačenje, ne ponudita pozitivna perspektiva in položaj v družbi,

Zb. ker je za preprečevanje radikalizacije treba okrepiti tudi učinkovit dialog med oblastmi držav članic in verskimi skupnostmi, zagotoviti njihovo družbeno vključenost ter polno in dejansko enakost oseb, ki pripadajo tem skupnostim, ter tudi medkulturni in medverski dialog, s katerim bi odpravili temelje terorističnega radikalizma,

1.   pozdravlja sprejetje strategije Evropske unije za boj proti nasilni radikalizaciji in novačenju teroristov, ki jo je pripravil Svet, in omenjenega sporočila Komisije;

2.   izraža zavzetost za bolj dejaven in poglobljen horizontalni pristop k oceni in razpravi o vrsti ukrepov akcijskega načrta EU z vidika preprečevanja radikalizacije, pri katerem bodo udeleženi vsi zadevni odbori Parlamenta;

3.   potrjuje mnenje Sveta in Komisije, da je kolektivno razumevanje radikalizacije v EU omejeno in ga je treba poglobiti; poziva Komisijo, naj spodbuja zbiranje znanja na vseh vladnih in političnih ravneh, vključno s tistimi, ki so najbližje skupinam, izpostavljenim radikalizaciji;

4.   priporoča Komisiji, naj spodbuja iskanje najboljših praks z omogočanjem lokalnih eksperimentov in inovativnih praktičnih pobud s strani organizacij in posameznikov, ki tesno sodelujejo s skupinami, ki so najbolj dojemljive za radikalizacijo, ter z usklajevanjem izmenjave teh praks med organizacijami, ki so v državah članicah dejavne na ravni sosedskih skupnosti;

5.   pozdravlja napredek na področju boja proti radikalizaciji v zadnjem letu in okrepitev sodelovanja med državami članicami, Europolom in situacijskim centrom;

6.   v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga 2008 priporoča razne pobude za pospeševanje dialoga, strpnosti in razumevanja med različnimi kulturami, civilizacijami in religijami;

7.   v zvezi z bojem proti nasilni radikalizaciji, izboljšanjem družbene integracije v EU in odvračanjem državljanov od tega, da postanejo teroristi, Svetu priporoča:

–    naj boj proti terorizmu ostane prednostna naloga EU in delovanje EU naj se na tem področju okrepi;

–    naj države članice nadaljujejo z bojem proti terorizmu ob polnem in doslednem spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobode izražanja in pravice do pravičnega sojenja, kot predvidevajo ustavne tradicije, nacionalne zakonodaje držav članic EU in mednarodni sporazumi;

–    naj na podlagi predlogov Parlamenta ukrepa glede vprašanja letov CIE, izrednih izročitev in tajnih zaporov v Evropi;

–    naj države članice močno spodbujajo znanstvene in akademske raziskave o nasilni radikalizaciji in naj temu namenijo ustrezna sredstva;

–    naj na vseh pristojnih mestih poudari, da so kršitve temeljnih svoboščin in vladavine prava med dejavniki, ki prispevajo k krepitvi terorizma;

–    naj okrepi nadzor nad teroristično propagando, ki preko interneta spodbuja teroristična dejanja, pri tem pa naj zagotovi svobodo izražanja in obveščanja;

–    naj spodbuja države članice, da v celoti izrabijo možnosti, ki jih ponujajo ukrepi sekundarnega prava;

- naj poveča nadzor nad internetom, tako na nacionalni kot na evropski ravni in naj na tem področju tesno sodeluje z Europolom;

–    naj države članic in pristojne institucije EU ukrepajo, da bi preprečile širjenje teroristične propagande preko avdiovizualnih medijev; od držav članic naj zahteva, da v celoti izvajajo in uporabljajo mehanizme za nadzor iz direktive ;

–    v vseh državah članicah naj se okrepi nadzor nad katerimkoli krajem, kjer se širi propaganda za spodbujanje posameznikov k terorističnim dejanjem;

–    z izvajanjem obstoječih zakonov je treba avdiovizualnim medijem preprečiti oddajanje vsebin, ki nagovarjajo k nasilju, sovraštvu in diskriminaciji na osnovi rase, spola, spolne usmerjenosti ali religije;

–    boj proti terorizmu in nasilni radikalizaciji mora postati eden ključnih elementov zunanje politike EU, med njenimi cilji pa morata biti:

a. spodbujanje človekovega in trajnostnega razvoja ter dobrega upravljanja, demokracije, spoštovanja temeljnih pravic in načel pravne države v tretjih, zlasti sosednjih državah;

b. pospeševanje dialoga z verskimi političnimi gibanji (zlasti z zagovorniki človekovih pravic in verskimi oblastmi) v tretjih državah, z namenom spodbujanja vzajemnega razumevanja, temeljnih vrednot in skupnih načrtov za prihodnost;

–    naj boj proti terorizmu, še posebej s konstruktivno zunanjo politiko na podlagi koncepta ZN o zavezništvu civilizacij in z bojem proti dejavnikom, ki lahko vodijo k nasilni radikalizaciji, postane eden od ključnih elementov zunanje politike EU ter tudi politike razvojne pomoči in sosedske politike;

–    treba je še naprej razvijati preventivne ukrepe z oblikovanjem priporočil za države članice in lokalne organe, ki naj temeljijo na:

–  krepitvi zaupanja v družbo,

–  krepitvi zaupanja v politiko in demokratične strukture,

–  preprečevanju družbene izolacije in nadzorovanju stavb (kot so izobraževalna ali verska središča), v katerih se poleg legitimne dejavnosti izvajajo dejavnosti spodbujanja nasilja;

- naj od držav članic, ki še niso ratificirale konvencije Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, zahteva, da to storijo čim prej;

- naj od držav članic zahteva, da spodbujajo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in Europolom na področju boja proti nasilni radikalizaciji;

–    okrepiti je treba sodelovanje med državami članicami ter med državami članicami in Europolom, Eurojustom in situacijskim centrom; natančneje, države članice morajo spodbujati izmenjavo informacij med pristojnimi organi, Europolom in Eurojustom z namenom preprečevanja, preiskovanja in pregona nasilne radikalizacije;

–    države članice morajo okrepiti sodno in policijsko sodelovanje v kazenskih zadevah na ravni EU in premagati težave v Svetu, ki trenutno ovirajo sprejetje pomembnih zakonodajnih ukrepov, kot sta na primer evropski dokazni nalog in okvirni sklep o postopkovnih jamstvih v kazenskih postopkih;

- naj od držav članic zahteva, da spodbujajo družbeno vključenost in dialog s skupnostmi zmernega islama;

–    naj EU države članice spodbuja in podpira pri pospeševanju evropske strategije za preprečevanje radikalizacije na podlagi družbene vključenosti, priznavanja človekovih pravic, dostopa do državljanstva, boja proti vsem oblikam diskriminacije in pospeševanja enakih možnosti, predvsem v izobraževanju, usposabljanju in razvoju, zlasti ko gre za muslimanske skupnosti;

–    naj v državah članicah spodbujajo integracijo manjšin, popolno in dejansko enakost njihovih pripadnikov in preprečevanje njihove odtujenosti ali diskriminacije;

–    v okviru poskusa poglobitve razumevanja fenomena naj v državah članicah podpre manjše in praktične pobude ter projekte za preprečevanje in zatiranje radikalizacije ter dejavnikov, ki k njej prispevajo, ter v zvezi s tem spodbuja izmenjavo izkušenj;

8.   meni, da mora zunanja politika EU na področju terorizma za cilj imeti tudi spodbujanje diplomatskega in mirnega reševanja sporov po svetu, ob izogibanju uporabi dvojnih meril ali zaznave, da se pri uresničevanju evropske zunanje in varnostne politike ter politike človekovih pravic uporabljajo dvojna merila;

9.   poziva države članice, naj preprečijo porast rasizma ter omejevanje svoboščin in demokratičnih pravic pri boju proti nasilni radikalizaciji;

10. poziva k odprti razpravi o spremembi okvirnega sklepa 2002/475/PNZ, da bi vanj vključili opravičevanje terorizma na način, ki bi kar najmanj kršil svobodo izražanja in mišljenja;

11. pozdravlja v Svetu nedavno sprejet mehanizem medsebojnega obveščanja glede državljanov tretjih držav, ki so bili izgnani zaradi povezave s terorističnimi dejavnostmi in poziva Komisijo, naj predlaga potrebne zakonodajne ukrepe za približevanje pogojev v vseh državah članicah za vstop, bivanje in izgon državljanov tretjih držav, ki druge spodbujajo k terorizmu;

12. poziva k dodelitvi potrebnih sredstev v naslednjem proračunskem postopku za financiranje manjših in lokalnih pobud in eksperimentov, katerih cilj je preprečevanje in zatiranje radikalizacije in dejavnikov, ki k njej prispevajo;

13. poziva Komisijo in države članice, naj žrtvam terorizma zagotovijo trdno in ustrezno pomoč;

***

14. naroča svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji.

• [1]  UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309.
• [2]  UL C 287 E, 29.11.2007, str. 524.
• [3]  UL L 164, 22.6.2002, str. 3.
• [4]  UL L 298, 17.10.1989, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z direktivo 2007/65/ES (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).
• [5]  UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
• [6]  UL C 55, 24.2.1997, str. 13.

PREDLOG PRIPOROČILA (B6‑0677/2005)

v skladu s členom 114(1) svojega poslovnika,

ki ga vlaga Antoine Duquesne v imenu skupine ALDE

o dejavnikih, ki spodbujajo terorizem in novačenje teroristov

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju izjave o boju proti terorizmu, ki jo je Evropski svet sprejel na zasedanju 24. in 25. marca,

–   ob upoštevanju revidiranega Akcijskega načrta Evropske unije za boj proti terorizmu, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 17. in 18. junija 2004,

–   ob upoštevanju haaškega programa za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, ki ga je Evropski svet sprejel na zasedanju 5. novembra 2004,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 16. in 17. decembra 2004,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 16. in 17. junija 2005,

–   ob upoštevanju člena 114(1) svojega poslovnika,

A. ker je terorizem ena najresnejših groženj varnosti državljanov Evropske unije in ker rešitev tega problema zahteva celovit odgovor, pri katerem morajo enakovredno sodelovati vse institucije EU,

B.  ker mora Evropska unija sprejeti ustrezno politiko za spopad s tesno prepletenimi dejavniki, ki podpirajo terorizem, radikalizacijo posameznikov k nasilju in njihovo novačenje z namenom izvajanja terorističnih dejanj,

1.  na Evropski svet in Svet naslavlja ta priporočila:

     a)  treba je opredeliti dejavnike, ki spodbujajo novačenje teroristov tako na evropski kot na mednarodni ravni, ter oblikovati posebno dolgoročno strategijo in akcijski načrt za njen razvoj, da bo mogoče te dejavnike izničiti;

     b)  podrobno je treba preučiti povezave med skrajnimi političnimi in verskimi prepričanji, družbeno-gospodarskimi razmerami in drugimi morebitnimi dejavniki ter terorističnimi dejanji;

     c) uporabljati in dopolniti je treba programe zunanje pomoči, zlasti za spodbujanje dobrega upravljanja, pravne države in udeležbe civilne družbe, kar bo omogočilo boj proti dejavnikom, ki v nekaterih državah ustvarjajo ugodno ozračje za terorizem in mu dajejo legitimnost;

     d) razviti je treba strategijo za spodbujanje kulturne in verske strpnosti med Evropo in islamskim svetom;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu ter v vednost Evropskemu svetu in Komisiji.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	18.12.2007
Izid končnega glasovanja	+ – 0	30 20 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Mario Borghezio, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Armando França, Urszula Gacek, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Stavros Lambrinidis, Esther De Lange, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Jaime Mayor Oreja, Viktória Mohácsi, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Rareş-Lucian Niculescu, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Csaba Sógor, Søren Bo Søndergaard, Vladimir Urutchev, Ioannis Varvitsiotis, Renate Weber, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Edit Bauer, Iratxe García Pérez, Genowefa Grabowska, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jean Lambert, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Rainer Wieland
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manuel Medina Ortega