POROČILO o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, namenjenemu izboljšanju kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki ga je sprejelo več držav članic

4.2.2008 - (KOM(2007)0329 – C6‑0178/2007 – 2007/0116(COD)) - ***I

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Neena Gill

Postopek : 2007/0116(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0027/2008
Predložena besedila :
A6-0027/2008
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, namenjenemu izboljšanju kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki ga je sprejelo več držav članic

(KOM(2007)0329 – C6‑0178/2007 – 2007/0116(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2007)0329),

–   ob upoštevanju člena 251(2) ter členov 169 in 172(2) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0178/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6–0027/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga KomisijaPredlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 6

(6) Pristop EU k staranju je s poudarkom na dejavnem staranju kot ključnem dejavniku v novih smernicah o zaposlovanju usmerjen k izkoriščanju celotnega potenciala ljudi vseh starosti in poudarja potrebo po premiku od razdrobljenih do celovitih strategij staranja, ki temeljijo na pristopu k zaposlitvi glede na življenjska obdobja.

(6) Aktivno staranje je ključni dejavnik v novih smernicah o zaposlovanju. Pristop EU k staranju je usmerjen k izkoriščanju celotnega potenciala ljudi vseh starosti (pristop k zaposlitvi po življenjskih obdobjih) in istočasno zagotavlja enake možnosti za moške in ženske ter poudarja potrebo po premiku od razdrobljenih do celovitih strategij staranja. Staranje prebivalstva v Uniji je za družbo izziv, vendar je lahko za trge v razvoju tudi priložnost.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

(6a) Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij in elektronskih storitev povečujejo tveganje za informacijsko izključenost. Zato je izboljšanje digitalne pismenosti, zlasti pri ženskah, pogoj za vključitev v informacijsko družbo in sodelovanje v njej.

Obrazložitev

Raziskovalni in razvojni programi bi morali obravnavati vprašanje izboljšanja digitalne pismenosti, zlasti težave v zvezi z informacijsko izključenostjo žensk.

Sporazumni predlog spremembe 3

Uvodna izjava 8

(8) Več držav članic je zaradi potrebe po celostnem pristopu na evropski ravni na področju IKT za prijetno staranje dalo pobudo za oblikovanje skupnega raziskovalnega in razvojnega programa z naslovom „Podpora iz okolja pri samostojnem življenju“ (v nadaljnjem besedilu „skupni program AAL“) na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij za prijetno staranje v informacijski družbi, da se vzpostavi sinergija na področju upravljanja in finančnih sredstev ter kombinacija dodatnega strokovnega znanja in izkušenj ter sredstev, razpoložljivih v različnih državah po Evropi.

(8) Več držav članic je zaradi potrebe po celostnem pristopu na evropski ravni na področju IKT za prijetno staranje dalo pobudo za oblikovanje skupnega raziskovalnega in razvojnega programa z naslovom „Podpora iz okolja pri samostojnem življenju“ (v nadaljnjem besedilu „skupni program AAL“), da se vzpostavi sinergija na področju upravljanja in finančnih sredstev, enoten, skupen mehanizem ocenjevanja s strani neodvisnih strokovnjakov ter kombinacija dodatnega strokovnega znanja in izkušenj ter sredstev, razpoložljivih v različnih državah po Evropi.

Sporazumni predlog spremembe 4

Uvodna izjava 9

(9) Skupni program AAL je namenjen spopadanju z izzivom staranja prebivalstva z določanjem zakonskega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami o uporabnih raziskavah ter inovacijah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za prijetno staranje v informacijski družbi. Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica so se dogovorile, da bodo uskladile in izvajale skupne dejavnosti, ki bodo namenjene prispevanju k skupnemu programu AAL. Celotna vrednost njihovega prispevka je ocenjena na najmanj 150 milijonov EUR med trajanjem Sedmega okvirnega programa.

(9) Skupni program AAL je namenjen spopadanju z izzivom staranja prebivalstva z določanjem zakonskega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami o uporabnih raziskavah ter inovacijah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za prijetno staranje v informacijski družbi, v kateri je delež žensk naključno višji od deleža moških, deloma zaradi daljše pričakovane povprečne življenjske dobe. Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica so se dogovorile, da bodo uskladile in izvajale skupne dejavnosti, ki bodo namenjene prispevanju k skupnemu programu AAL. Pogoj za udeležbo bi moral biti najnižji možni finančni prispevek ob upoštevanju morebitnega povpraševanja s strani različnih nacionalnih raziskovalnih skupnosti. Ker naj bi skupni program AAL bistveno prispeval k razvoju evropskega raziskovalnega prostora, bi morala skupna vrednost prispevkov sodelujočih držav članic, Izraela, Norveške in Švice znašati več kot 150 milijonov EUR med trajanjem Sedmega okvirnega programa.

Sporazumni predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11

(11) Finančno podporo Skupnosti je treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo raziskovalne in razvojne programe ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja skupnega programa AAL.

(11) Finančno podporo Skupnosti je treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo raziskovalne in razvojne programe ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja skupnega programa AAL. Nacionalni prispevki bi morali znašati več kot 20 % celotnega nacionalnega financiranja dejavnosti, povezanih z AAL.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 17

(17) Skupnost ima pravico zmanjšati finančni prispevek, če se skupni program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica ne prispevajo ali delno ali z zamudo prispevajo k financiranju skupnega programa AAL, pod pogoji iz sporazuma, ki je bil sklenjen med Skupnostjo in posebno izvršilno strukturo ter ki določa natančna pravila za prispevek Skupnosti.

(17) Skupnost bi morala zmanjšati ali ukiniti finančni prispevek, če se skupni program AAL izvaja neustrezno, delno ali z zamudo pod pogoji iz sporazuma, ki je bil sklenjen med Skupnostjo in posebno izvršilno strukturo ter ki določa natančna pravila za prispevek Skupnosti.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 22 a (novo)

 

(22a) Poleg tega bi bilo treba v skladu s sedmim okvirnim programom vlogo žensk v znanosti in pri raziskavah dejavno podpirati z ustreznimi ukrepi, da bi več žensk spodbudili, naj se ukvarjajo s tem področjem.

Sporazumni predlog spremembe 8

Uvodna izjava 22 b (novo)

(22b) Zelo pomembno je, da se sodelovanje malih in srednje velikih podjetij spodbuja z dejavnostmi skupnega programa AAL.

Sporazumni predlog spremembe 9

Uvodna izjava 22 c (novo)

(22) Pri izvajanju skupnega programa ALL bi se morali osredotočati na izkoriščanje tehnologij in podpiranje novosti v storitvah ter vključevanje uporabnikom prijaznih sistemov, pa tudi podpreti raznolik dostop do storitev, vključno z opravljanjem storitev z medosebnimi stiki. Spodbujati bi bilo treba tudi pošten dostop do učinkovitih rešitev za vse države članice, da ne bi še povečali digitalnega razkoraka in ustvarili Evropo dveh tirov.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 22 d (novo)

(22d) Dejavnosti skupnega programa AAL bi morale vključevati raziskave demografskih gibanj v državah članicah, da se določi, kje so najbolj izrazita, in preučijo njihove družbene in gospodarske posledice.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 23

(23) Komisija mora opraviti vmesno oceno kakovosti in učinkovitosti izvajanja skupnega programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev in tudi končno oceno –

(23) Komisija mora do leta 2010 opraviti vmesno oceno kakovosti in učinkovitosti izvajanja skupnega programa AAL ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev in tudi končno oceno – Ta ocena bi morala tudi ugotoviti, ali obstaja potreba po nadaljnjih vmesnih ocenah pred končno oceno ob koncu leta 2013.

Predlog spremembe 12

Člen 2, točka (c)

(c) uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za skupni program AAL v skladu s smernicami iz Priloge II k tej odločbi;

(c) uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja, ki bo upošteval enakost spolov, za skupni program AAL v skladu s smernicami iz Priloge II k tej odločbi;

Predlog spremembe 13

Člen 2, točka (e)

(e) obveznosti sodelujočih držav članic ter Izraela; Norveške in Švice, da prispevajo k financiranju skupnega programa AAL in učinkovitemu plačevanju finančnih prispevkov, zlasti k financiranju udeležencev v projektih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa;

(e) obveznosti sodelujočih držav članic ter Izraela; Norveške in Švice, da prispevajo k financiranju skupnega programa AAL in učinkovitemu plačevanju finančnih prispevkov k operativnim stroškom skupnega programa AAL in k financiranju udeležencev v projektih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa;

Obrazložitev

Treba je določiti, kako se bodo financirali operativni stroški.

Sporazumni predlog spremembe 14

Člen 2, točka (e a) (novo)

(e) obveznosti sodelujočih držav članic ter Izraela, Norveške in Švice, da prispevajo k financiranju skupnega programa AAL in učinkovitemu plačevanju finančnih prispevkov, zlasti k financiranju udeležencev v projektih, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov v okviru programa;

(e) obveznosti sodelujočih držav članic ter Izraela, Norveške in Švice, da prispevajo k financiranju skupnega programa AAL v znesku, ki je večji od 20 % celotnega nacionalnega financiranja raziskav za dejavnosti, povezane z ALL;

Predlog spremembe 15

Člen 2, točka (g)

(g) zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa in

(g) zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel, tudi vključevanja načela enakosti spolov v vsa področja raziskav, v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa in

Predlog spremembe 16

Člen 3

Dodelitev finančne podpore s strani posebne izvršilne strukture tretjim osebam za izvajanje skupnega programa AAL in zlasti finančne podpore, ki se dodeli udeležencem v projektih, izbranih na podlagi razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev, se bo opravljala na podlagi načel enakega obravnavanja in preglednosti. Finančna podpora se tretjim osebam dodeli na podlagi znanstvene odličnosti ter v skladu z načeli in postopki iz Priloge I k tej odločbi.

Dodelitev finančne podpore s strani posebne izvršilne strukture tretjim osebam za izvajanje skupnega programa AAL in zlasti finančne podpore, ki se dodeli udeležencem v projektih, izbranih na podlagi razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev, se bo opravljala na podlagi načel enakega obravnavanja, vključevanja načela enakosti med spoloma in preglednosti, predvidljivosti za vlagatelje in ocene neodvisnih strokovnjakov. Finančna podpora se tretjim osebam dodeli na podlagi znanstvene odličnosti ter zmožnosti, da v skladu z načeli in postopki iz priloge I k tej odločbi prispevajo k skupnim družbenim in gospodarskim ciljem skupnega programa AAL.

Obrazložitev

Vlagatelji morajo biti dodobra seznanjeni s pogoji, po katerih lahko sodelujejo in imeti tudi možnost, da vnaprej preverijo, ali te pogoje izpolnjujejo. Za pravo evropsko sodelovanje je namesto cele vrste nacionalnih ocen potrebna ocena neodvisnih strokovnjakov, ki se bo opirala na izkušnje s prejšnjo pobudo na osnovi člena 169 (ohranitev znanstvenega, upravnega in finančnega povezovanja). Predlogi bi morali prispevati tudi k uresničevanju družbenih in gospodarskih ciljev, povezanih s „prijetnim staranjem v informacijski družbi”.

Predlog spremembe 17

Člen 5

Če se skupni program AAL ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica ne prispevajo k financiranju skupnega programa AAL ali prispevata delno ali z zamudo, lahko Skupnost zmanjša svoj finančni prispevek glede na dejansko izvajanje skupnega programa AAL in obseg javnih sredstev, ki ga zagotavljajo sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica za izvajanje skupnega programa AAL pod pogoji iz sporazuma, ki ga skleneta Komisija in posebna izvršilna struktura.

Če se skupni program AAL ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, Skupnost zmanjša ali ukine svoj finančni prispevek glede na dejansko izvajanje skupnega programa AAL.

Obrazložitev

Pogoje za prispevek Skupnosti je treba natančno navesti.

Predlog spremembe 18

Člen 5, odstavek 1 a (novo)

Če sodelujoče države članice, Izrael, Norveška in Švica ne prispevajo k financiranju skupnega programa AAL, ali k temu prispevajo le delno ali z zamudo, lahko Skupnost svoj finančni prispevek zmanjša glede na dejanski znesek javnih sredstev, ki ga prispevajo te države članice, Izrael, Norveška in Švica, pod pogoji iz sporazuma, ki ga skleneta Komisija in posebna izvršilna struktura.

Obrazložitev

Pogoje za prispevek Skupnosti je treba natančno navesti.

Predlog spremembe 19

Člen 8

Komisija sporoči vse ustrezne informacije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica so pozvane, da prek posebne izvršilne strukture predložijo Komisiji kakršne koli dodatne informacije, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Svet in Računsko sodišče v zvezi s finančnim upravljanjem posebne izvršilne strukture.

Komisija sporoči vse ustrezne informacije Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Sodelujoče države članice ter Izrael, Norveška in Švica so pozvane, da prek posebne izvršilne strukture predložijo Komisiji kakršne koli dodatne informacije, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Svet in Računsko sodišče v zvezi s finančnim upravljanjem posebne izvršilne strukture, ki je skladna s splošnimi zahtevami v zvezi s poročanjem, določenimi v členu 12.

Predlog spremembe 20

Člen 12, odstavek 1

1. Letno poročilo o Sedmem okvirnem programu, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 173 Pogodbe, vključuje povzetek dejavnosti skupnega programa AAL.

1. Letno poročilo o Sedmem okvirnem programu, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 173 Pogodbe, vključuje poročilo o dejavnostih skupnega programa AAL.

Predlog spremembe 21

Člen 12, odstavek 2

2. Vmesno oceno skupnega programa AAL opravi Komisija dve leti po začetku programa, vendar najpozneje do leta 2010. Ta ocena zajema kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, skupnega programa AAL in napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, vključno s priporočili o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja. Komisija njihove sklepe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi ugotovitvami in po potrebi s predlogi za prilagoditev te odločbe.

2. Vmesno oceno skupnega programa AAL opravi Komisija dve leti po začetku programa, vendar najpozneje do leta 2010. Če se zdi potrebno, se po prvem vmesnem pregledu opravijo nadaljnja vmesna ocenjevanja. Takšne ocene zajemajo kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, skupnega programa AAL in napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, vključno s priporočili o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja. Upoštevajo se izkušnje iz prejšnjih skupnih programov iz člena 169 Pogodbe. Komisija njihove sklepe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi ugotovitvami in po potrebi s predlogi za prilagoditev te odločbe.

Sporazumni predlog spremembe 22

Priloga I, točka I, alinea 1

Spodbujati oblikovanje inovativnih izdelkov, storitev in sistemov, ki temeljijo na IKT, za prijetno staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu ter s tem povečati kakovost življenja, samostojnost, udeležbo v socialnem življenju, širiti znanje in spretnosti ter povečati zaposljivost starejših ter znižati stroške zdravstvenega in socialnega varstva. To lahko temelji npr. na inovativni uporabi tehnologije IKT, novih načinih interakcije potrošnikov ali novih vrstah vrednostnih verig storitev za samostojno življenje

Spodbujati oblikovanje inovativnih izdelkov, storitev in sistemov, ki temeljijo na IKT, za prijetno staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu ter s tem povečati kakovost življenja, samostojnost, udeležbo v socialnem življenju, širiti znanje in spretnosti ter povečati zaposljivost starejših ter znižati stroške zdravstvenega in socialnega varstva. To lahko temelji npr. na inovativni uporabi tehnologije IKT, novih načinih interakcije potrošnikov ali novih vrstah vrednostnih verig storitev za samostojno življenje Rezultate skupnega programa AAL bi lahko uporabile tudi druge skupine ljudi, med drugim invalidi.

Predlog spremembe 23

Priloga I, točka I, alinea 3

- Izboljšati razmere za industrijsko izkoriščanje rezultatov raziskav z zagotovitvijo skladnega evropskega okvira za razvijanje skupnih pristopov ter zagotavljanje lažje lokalizacije in prilagoditve skupnih rešitev, ki so združljive z različnimi socialnimi preferencami in regulativnimi vidiki na nacionalni ali regionalni ravni v Evropi.

- Izboljšati razmere za industrijsko izkoriščanje rezultatov raziskav z zagotovitvijo skladnega evropskega okvira za razvijanje skupnih pristopov in skupnih minimalnih standardov ter zagotavljanje lažje lokalizacije in prilagoditve skupnih rešitev, ki so združljive z različnimi socialnimi preferencami in regulativnimi vidiki na nacionalni ali regionalni ravni v Evropi.

Sporazumni predlog spremembe 24

Priloga I, točka II, odstavek 3 a (novo)

Skupni program AAL s svojimi dejavnostmi prispeva k uresničevanju ciljev lizbonske strategije in oblikovanju evropske družbe znanja, hkrati pa poskuša zagotoviti, da zaradi uporabe novih tehnologij ne bo prihajalo do socialne izključenosti. V zvezi s tem je zato treba spodbujati razvoj stroškovno učinkovitih rešitev, ki lahko pomagajo zagotoviti pošten in poenostavljen dostop do zadevnih izdelkov in storitev, ki temeljijo na IKT, v vseh regijah Unije, vključno s podeželskimi in obrobnimi območji.

 

 

 

 

Predlog spremembe 25

Priloga I, točka II, odstavek 3 b (novo)

 

Kjer je mogoče, bi morale dejavnosti v okviru programa AAL temeljiti na sinergijah in biti usklajene z zadevnim regionalnim razvojem in politiko, na primer razvojem pametnih hiš ali druge infrastrukture, ki se zahteva za preizkus rešitev IKT, ki jih je prispeval projekt.

Predlog spremembe 26

Priloga I, točka II, odstavek 3 c (novo)

 

Skupni program AAL mora upoštevati tudi demografska gibanja v državah članicah, da bi se zagotovile rešitve, ki bi odražale družbene in gospodarske razmere v Uniji.

Sporazumni predlog spremembe 27

Priloga I, točka III, odstavek 1 a (novo)

Pri izbiri raziskovalnih tem, ki naj bi bile vključene v letni delovni program, je treba upoštevati naslednja merila:

 

– dopolnjevanje z zadevnimi nacionalnimi programi in programi Skupnosti ter nepodvajanje;

 

– inovacije in sofinanciranje s strani zasebnega sektorja, zlasti malih in srednje velikih podjetij, s ciljem podpreti izdelke in storitve, ki se tržijo ali se bodo tržili;

 

– razvoj tehnologije in rešitev, prilagojenih potrebam starejših, na primer v njihovem domačem („pametni“ dom) in/ali delovnem okolju;

 

– ali načrtovane storitve spoštujejo zasebnost in dostojanstvo starejših;

 

– ali tehnologija ali storitve, ki podpirajo samostojno življenje, prispevajo tudi k večji udeleženosti starejših v družbenem življenju.

Sporazumni predlog spremembe 28

Priloga I, točka III, odstavek 3

Predlogi projektov se ocenijo in izberejo na centralni ravni na podlagi preglednih in skupnih meril za upravičenost in ocenjevanje, določenih v delovnem programu, ki je zavezujoč za sodelujoče države članice ter Izrael, Norveško in Švico, razen za omejeno število dobro opredeljenih primerov, ki jih je treba dodatno opredeliti pri izvajanju programa.

Predlogi projektov se ocenijo in izberejo na centralni ravni na podlagi preglednih in skupnih meril za upravičenost in ocenjevanje, določenih v delovnem programu, ki je zavezujoč za sodelujoče države članice ter Izrael, Norveško in Švico. Merila glede upravičenosti, ocenjevanja in izbora se objavijo v delovnem programu.

Sporazumni predlog spremembe 29

Priloga I, točka III, odstavek 3 a (novo)

Vlagatelji imajo možnost preveriti, ali izpolnjujejo posebne pravne ali upravne pogoje za financiranje. Po zaključku razpisa za zbiranje predlogov posebna izvršilna struktura izvede preverjanje upravičenosti. Skupna merila za upravičenost vključujejo najmanj naslednje:

 

 

 

– pravočasna, popolna in elektronska oddaja predlogov in

 

– izpolnjevanje zahtev glede sestave konzorcijev.

Predlog spremembe 30

Priloga I, točka III, odstavek 3 b (novo)

Enotno in skupno oceno na osrednji ravni opravijo neodvisni strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija. Ti neodvisni strokovnjaki Komisiji poročajo o postopkih ocenjevanja in izbora.

Predlog spremembe 31

Priloga I, točka III, odstavek 8, alinea 2

– zagotovitvijo, da bo končna razvrstitev predlogov, sprejetih na podlagi ocene, zavezujoča za partnerske države, razen v ustrezno opredeljenih primerih, kot so pravne težave ali finančna izvedljivost;

– zagotovitvijo, da bo končna razvrstitev predlogov, sprejetih na podlagi ocene, zavezujoča za partnerske države;

Sporazumni predlog spremembe 32

Priloga I, točka IV, odstavek 1 a (novo)

Največ 6 % finančnega prispevka Skupnosti se uporabi kot prispevek k skupnim operativnim stroškom skupnega programa AAL.

Predlog spremembe 33

Priloga II, odstavek 6

Svetovalni odbor bo s predstavniki industrije in drugimi zainteresiranimi stranmi zagotovil priporočila za prednostne naloge in teme, ki jih je treba obravnavati v razpisih za zbiranje predlogov v okviru skupnega programa AAL

Svetovalni odbor bo s predstavniki industrije in drugimi zainteresiranimi stranmi, kot so starejši, in zaradi medgeneracijske solidarnosti in razumevanja mladi, zagotovil priporočila za prednostne naloge in teme, ki jih je treba obravnavati v razpisih za zbiranje predlogov v okviru skupnega programa AAL.

OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije zadeva sodelovanje Skupnosti v skupnem programu za raziskave in razvoj v zvezi s podporo iz okolja pri samostojnem življenju (AAL), ki ga je sprejelo več držav članic na podlagi člena 169 Pogodbe.

Splošni cilj programa je izboljšati kakovost življenja starejših in okrepiti industrijsko osnovo v Evropi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Trije posebni cilji programa so:

· spodbujati oblikovanje inovativnih izdelkov, storitev in sistemov, ki temeljijo na IKT, za prijetno staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu,

· doseči kritično maso raziskav, razvoja in inovacij v Evropi na področju tehnologij in storitev za prijetno staranje v informacijski družbi, vključno z ugodnim okoljem za mala in srednje velika podjetja,

· izboljšati pogoje za industrijsko uporabo z zagotovitvijo skladnega evropskega okvira za razvoj skupnih pristopov in lažje sprejemanje skupnih rešitev.

Do sedaj so se Izrael in osemnajst evropskih držav odločili, da svoja raziskovalna prizadevanja na področju IKT za samostojno življenje združijo v skupni program podpore iz okolja pri samostojnem življenju (AAL), ki bo namenjen uporabnim raziskavam. Dogovorili so se za delovni program skupnih raziskav, s katerim bodo udeležence iz različnih držav privabili k skupnim projektom in za katerega bo veljal skupni postopek ocenjevanja, financiran pa bo iz nacionalnih proračunov.

Zakaj je potreben skupni program?

Demografsko staranje Evrope pomeni velik izziv za evropsko družbo in gospodarstvo. Pričakovana življenjska doba je danes 80 let in število ljudi, starih od 65 do 80 let, se bo med letoma 2010 in 2030 povečalo za do 40 %.

IKT lahko starejšim pomaga izboljšati kakovost življenja, ohranjati zdravje in dlje živeti samostojno. Pojavljajo se inovativne rešitve, ki pomagajo obvladovati težave, povezane s spominom, vidom, sluhom, gibljivostjo, izgubo samostojnosti, ki se pogosteje pojavljajo v starosti[1]. IKT tudi omogoča starejšim, da ostanejo dejavni na delovnem mestu ali v svoji skupnosti. Njihove izkušnje in spretnosti so še zlasti v družbi znanja zelo dragocene.

Staranje prebivalstva pomeni tudi pritisk na razpoložljivost storitev zdravstvenega in socialnega varstva in razpoložljivost osebja, ki te storitve opravlja; če naj bi se bili zmožni odzivati na vse večje povpraševanje v prihodnosti, bo potrebna prilagoditev sedanjega načina izvajanja teh storitev. Nove informacijske in komunikacijske tehnologije odpirajo možnost zagotavljanja oskrbe in zdravljenja, ki ju ljudje potrebujejo, po nižji ceni na njihovih domovih.

Demografsko staranje je tudi priložnost za evropsko gospodarstvo. Starejše prebivalstvo ima vse večjo kupno moč in ker postaja staranje svetovni pojav, bi močna baza rešitev, ki temeljijo na IKT, v Evropi, lahko pomenila odskočno desko za svetovne izvozne možnosti.

Če naj bi EU postala vodilna v tej panogi na svetovni ravni, je pomembno, da začne razmišljati o poslovnem modelu in cenah za potrošnike. Da pa bi zagotovili nižje cene, je potrebno znižati razvojne in proizvodne stroške. Za vzpostavitev močnega trga EU se bodo morale države članice skupaj lotiti razvoja vseevropskih standardov in medobratovalnosti.

Skupni program AAL

Skupni program zajema dve vrsti dejavnosti:

· raziskave, razvoj in inovacije v okviru nadnacionalnih projektov s skupnimi stroški, ki vključujejo vsaj tri partnerje iz različnih držav članic kot udeležence projektov. Dejavnosti morajo temeljiti na tržno usmerjenih raziskavah, biti morajo kratko- do srednjeročne in zagotavljati morajo možnost uporabe rezultatov v realnem časovnem okviru,

· posredništvo, spodbujanje programov in spletno povezovanje, da bi vzpostavili stike z vsemi zainteresiranimi stranmi v vrednostni verigi. Zainteresirane strani sprejemajo odločitve v imenu javnega sektorja, izvajalcev storitev iz zasebnega sektorja in zasebnih zavarovalnic, industrije, malih in srednje velikih podjetij ter predstavnikov uporabnikov.

Vsaka država bo financirala svoje nacionalne udeležence, katerih predlogi so bili izbrani. Nacionalno financiranje bodo upravljale nacionalne agencije, ki bodo tudi usmerjale financiranje preko posebne izvršilne strukture.

Prispevek Skupnosti bo določen odstotek skupnih javnih sredstev iz soudeleženih nacionalnih programov, vendar v nobenem primeru ne sme presegati 50 % skupnih javnih sredstev udeleženca v izbranem projektu.

Največji celotni finančni prispevek Skupnosti je 150 milijonov EUR iz proračuna za sedmi okvirni program.

Pripombe

Poročevalec meni, da predlog Komisije odpira več vprašanj v zvezi z vsebinami raziskav, dejavnostmi, financiranjem, članstvom in dostopnostjo.

a) Vsebine raziskav

V predlogu niso navedene glavne raziskovalne smeri, ki se bodo financirale. Prav tako ni opredeljeno, kako se bo odločalo o letnem delovnem programu, razen preko „posvetovanja z ustreznimi evropskimi zainteresiranimi stranmi“. Koristna bi bila nadaljnja priprava, na primer osnutek delovnega programa.

Skupno izvajanje nacionalnih programov bi pomenilo obstoj nacionalnih programov različnih raziskovalnih smeri. Niso omenjene glavne skupne smeri v teh programih ali morebitna razčlemba s tem povezanih nacionalnih pristopov k skladnemu programu, usmerjenemu v navedene cilje.

Poročevalec je zaskrbljen glede naslednjih vprašanj, če naj bi bila ta vključena v delovni program:

kako starejši sprejemajo tehnologije; zahteve uporabnikov; dostopnost (zlasti za podeželska območja), cenovna dostopnost za potrošnika in za zdravstvene organizacije ter praktične ovire, ki onemogočajo uporabo že obstoječih tehnologij.

b) Dejavnosti

Predlog vključuje dve vrsti dejavnosti: raziskave, razvoj in inovacije ter posredništvo, spodbujanje programa in spletno povezovanje. Vendar se najbrž nobena od njiju ne bo ukvarjala z zelo pomembnim ciljem programa, to je zagotavljanjem „skladnega evropskega okvira za razvijanje skupnih pristopov in omogočanjem lažje lokalizacije in prilagajanja skupnih rešitev ...“ Ta okvir je očitno glavna dodana vrednost skupnega programa, vendar se zdi, da se niti raziskovalne dejavnosti niti posredniške prireditve ne osredotočajo nanj, ali pa povezava ni jasno utemeljena.

Poročevalec je zaskrbljen glede zagotavljanja nepristranskosti/neodvisnosti pri izbiri predlogov in glede tega, ali bodo sredstva uporabljena za resnično inovativne projekte, ki bodo pomenili skok naprej na tem področju, ali pa se bodo z njimi financirali seminarji in brošure.

c) Financiranje

Komisija bi morala pojasniti morebitne neskladnosti pri sredstvih iz nacionalnih proračunov z izbranimi predlogi iz istih držav.

Nadaljnja pojasnitev je potrebna glede tega, kaj bi se zgodilo s skupnim financiranjem programa, če države članice svojih letnih zadevnih obveznosti ne bi sproti izpolnjevale. Ni navedeno, ali je predviden minimalni prispevek držav članic in industrije.

d) Članstvo

Glede na to, da gre pri financiranju s strani EU za fiksni znesek, verjetno to ni nikakršna spodbuda za države članice, ki v okviru programa AAL sodelujejo od vsega začetka, da bi k udeležbi privabljale nove člane.

e) Struktura

Predlog ima zapleteno strukturo, ki vključuje vzpostavitev zveze med svetom direktorjev, svetovalnim odborom in upravnim osebjem. Ta izvedbena struktura bo lahko prejemala sredstva, objavljala razpise za zbiranje predlogov ter sredstva vrednotila in dodeljevala. Ostaja vprašanje, ali je možno strukturo poenostaviti in imeti znotraj združenja AAL manj ravni ter ali bi delo, namesto da ga opravi ločeno združenje, lahko opravila neposredno Komisija.

Poročevalec je zaskrbljen glede razvidnosti prispevka EU, ki je v tej strukturi največja donatorka.

In na koncu ter glede na to, da so se v zvezi z izvajanjem člena 169 v preteklosti pojavljali problemi (slabo upravljanje ali finančne obveznosti, ki jih države članice niso izpolnjevale), poročevalec meni, da bi morali v predlogu dokazati, da druge možnosti, kot je člen 169, ne obstajajo.

f) Dostopnost

Vse države članice bi morale imeti podoben dostop do tehnologij v smislu izdelkov in storitev na trgu, da ne bi prišlo do dvotirne Evrope in da se ne bi povečal digitalni razkorak.

Med starejšimi osebami iz podeželskih/obrobnih območij in tistimi iz urbanih naselij v smislu dostopa do tehnologij ne bi smelo biti razlik.

V zvezi z dostopom do izdelkov/storitev poročilo domneva, da ima ta demografski segment veliko kupno moč, v resnici pa starejši stroške omejujejo in mnogi od njih živijo samo od pokojnin. Zato je bistveno, da stroški ostanejo v mejah plačilnih zmožnosti in da bodo izdelki dostopni vsem, ki jih potrebujejo.

Videti je, da je za starejše osebe in invalide večja nevarnost, da bodo glede uporabe digitalnih tehnologij ostali na obrobju, zato je treba storiti več, da se izognemo njihovi socialni izključenosti na delovnem mestu, v skupnosti ali doma. Poleg tega raziskave kažejo, da starejši kažejo manj želje po uporabi/preizkušanju novih tehnologij; zato je zelo pomembno, da bodo novi izdelki preprosti in enostavni za uporabo in temu bi se morala v veliki meri posvetiti razvojna dejavnost. To pomeni, da bi morale biti ciljne skupine vključene v fazo oblikovanja in zasnove.

In na koncu moramo ločiti med potrebami različnih starostnih skupin. Podatki kažejo, da imajo osebe v starosti od 65 do 75 let drugačne potrebe kot osebe, stare od 75 do 85 let, ali osebe, stare nad 85 let. Glede tehnologij, namenjenih invalidnim osebam, je potrebno omeniti, da gre tu za zelo posebne potrebe, razvoj ustreznih izdelkov pa je lahko zelo drag, poleg tega, da tudi tržni segment ni sorazmerno velik.

Drugi vplivi

V nekaterih primerih lahko tehnologije IKT za prijetno staranje v družbi zmanjšajo potrebo po zdravstvenem osebju (psihoterapevtih, medicinskih sestrah, zdravnikih), vendar je treba upoštevati nevarnost, da za bolnike v času rehabilitacije ali za spremljanje njihovega zdravstvenega stanja ne bo na voljo dovolj zdravstvenih strokovnjakov.

Poročevalec je zaskrbljen ob naslednjih drugih vprašanjih: poenostavitev dostopa za mala in srednje velika podjetja; vpliv na zaposlovanje v zdravstvenem sektorju, če bodo starejši potrošniki postali samostojnejši, ter praktične, tehnične in upravne ovire, ki preprečujejo uporabo IKT na tem področju.

Sklepna ugotovitev

Predlog zahteva nadaljnjo opredelitev vsebine raziskav in procesa oblikovanja osnutka delovnega programa. Potrebnih je več podatkov o trendih na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti v državah članicah, o skupnih značilnostih, vrzelih ali morebitnih temah v zvezi z evropsko dodano vrednostjo.

V predlogu ni v celoti pojasnjeno, kako bodo predlagane dejavnosti prispevale k razvoju skupnega evropskega okvira, ki bi lahko zagotovil potreben skupni trg za udeležene panoge.

Na koncu pa je bistvenega pomena, da EU uporabi celovit pristop k izzivu staranja prebivalstva v Evropi, kajti naši demografski trendi vplivajo na več področij politike: zaposlovanje, nastanitev, izobraževanje in usposabljanje, socialno podporo in javno zdravje.

  • [1]  45 % oseb v starosti 75 in več let je do neke mere omejenih v svojih vsakodnevnih dejavnostih.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (18.12.2007)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Skupnosti v programu za raziskave in razvoj, namenjenemu izboljšanju kakovosti življenja starejših z uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), ki ga je sprejelo več držav članic
(KOM(2007)0329 – C6‑0178/2007 – 2007/0116(COD))

Pripravljavka mnenja: Lidia Joanna Geringer de Oedenberg

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga KomisijaPredlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 6

(6) Pristop EU k staranju je s poudarkom na dejavnem staranju kot ključnem dejavniku v novih smernicah o zaposlovanju usmerjen k izkoriščanju celotnega potenciala ljudi vseh starosti in poudarja potrebo po premiku od razdrobljenih do celovitih strategij staranja, ki temeljijo na pristopu k zaposlitvi glede na življenjska obdobja.

(6) Pristop EU k staranju je s poudarkom na dejavnem staranju kot ključnem dejavniku v novih smernicah o zaposlovanju in ob upoštevanju dejstva, da se osebam (pretežno ženskam), ki skrbijo za starejše, zahvaljujoč sistemom in proizvodom, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji, ni treba odpovedati zaposlitvi, usmerjen k izkoriščanju celotnega potenciala ljudi vseh starosti, zagotavlja enake možnosti za ženske in moške in poudarja potrebo po premiku od razdrobljenih do celovitih strategij staranja, ki temeljijo na pristopu k zaposlitvi glede na življenjska obdobja

Obrazložitev

Namen predloga spremembe je poudariti, da informacijske in komunikacijske tehnologije zaposlovanja ne spodbujajo le s tem, da podaljšujejo aktivno življenje starejših, ampak osebam (v glavnem ženskam), ki skrbijo za starejše, omogočajo, da ohranijo svojo zaposlitev.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 6 a (novo)

 

(6a) Hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij in elektronskih storitev povečujejo tveganje za informacijsko izključenost. Zato je izboljšanje digitalne pismenosti, zlasti pri ženskah na vseh ravneh, pogoj za vključitev v informacijsko družbo in sodelovanje v njej.

Obrazložitev

Raziskovalni in razvojni programi bi morali obravnavati vprašanje izboljšanja digitalne pismenosti, zlasti težave v zvezi z informacijsko izključenostjo žensk.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 9

(9) Skupni program AAL je namenjen spopadanju z izzivom staranja prebivalstva z določanjem zakonskega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami o uporabnih raziskavah ter inovacijah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za prijetno staranje v informacijski družbi. Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica so se dogovorile, da bodo uskladile in izvajale skupne dejavnosti, ki bodo namenjene prispevanju k skupnemu programu AAL. Celotna vrednost njihovega prispevka je ocenjena na najmanj 150 milijonov EUR med trajanjem Sedmega okvirnega programa.

(9) Skupni program AAL je namenjen spopadanju z izzivom staranja prebivalstva z določanjem zakonskega in organizacijskega okvira za obsežno evropsko sodelovanje med državami članicami o uporabnih raziskavah ter inovacijah na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za prijetno staranje v informacijski družbi, v kateri je delež žensk zaradi njihove daljše povprečne življenjske dobe višji od deleža moških. Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Španija (v nadaljnjem besedilu „sodelujoče države članice“) ter Izrael, Norveška in Švica so se dogovorile, da bodo uskladile in izvajale skupne dejavnosti, ki bodo namenjene prispevanju k skupnemu programu AAL. Celotna vrednost njihovega prispevka je ocenjena na najmanj 150 milijonov EUR med trajanjem Sedmega okvirnega programa.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 21 a (novo)

 

(21a) V skladu s sedmim okvirnim programom je treba vlogo žensk v znanosti in pri raziskavah aktivno podpirati z ustreznimi ukrepi, da bi se več žensk spodbudilo, naj se ukvarjajo s tem področjem, in bi se okrepila njihova aktivna vloga v raziskovanju.

Predlog spremembe 5

Člen 2, točka (c)

(c) uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za skupni program AAL v skladu s smernicami iz Priloge II k tej odločbi;

(c) uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja, ki bo upošteval vidik spola, za skupni program AAL v skladu s smernicami iz Priloge II k tej odločbi;

Predlog spremembe 6

Člen 2, točka (g)

(g) zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa in

(g) zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel, ki obsega tudi vključevanje razsežnosti spola v vsa področja raziskav, v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa in

Predlog spremembe 7

Člen 3

Dodelitev finančne podpore s strani posebne izvršilne strukture tretjim osebam za izvajanje skupnega programa AAL in zlasti finančne podpore, ki se dodeli udeležencem v projektih, izbranih na podlagi razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev, se bo opravljala na podlagi načel enakega obravnavanja in preglednosti. Finančna podpora se tretjim osebam dodeli na podlagi znanstvene odličnosti ter v skladu z načeli in postopki iz Priloge I k tej odločbi.

Dodelitev finančne podpore s strani posebne izvršilne strukture tretjim osebam za izvajanje skupnega programa AAL in zlasti finančne podpore, ki se dodeli udeležencem v projektih, izbranih na podlagi razpisov za dodelitev nepovratnih sredstev, se bo opravljala na podlagi načel enakega obravnavanja, vključevanja načela enakosti med spoloma in preglednosti. Finančna podpora se tretjim osebam dodeli na podlagi znanstvene odličnosti ter v skladu z načeli in postopki iz Priloge I k tej odločbi.

Predlog spremembe 8

Člen 12, odstavek 2

2. Vmesno oceno skupnega programa AAL opravi Komisija dve leti po začetku programa, vendar najpozneje do leta 2010. Ta ocena zajema kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, skupnega programa AAL in napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, vključno s priporočili o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja. Komisija njihove sklepe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi ugotovitvami in po potrebi s predlogi za prilagoditev te odločbe.

2. Vmesno oceno skupnega programa AAL opravi Komisija dve leti po začetku programa, vendar najpozneje do leta 2010. Ta ocena zajema kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, ter presojo vplivov skupnega programa AAL z vidika spolov, in napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, vključno s priporočili o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja. Komisija njihove sklepe posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi ugotovitvami in po potrebi s predlogi za prilagoditev te odločbe.

Predlog spremembe 9

Priloga I, I. Posebni cilji, odstavek 1, alinea 1

-          Spodbujati oblikovanje inovativnih izdelkov, storitev in sistemov, ki temeljijo na IKT, za prijetno staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu ter s tem povečati kakovost življenja, samostojnost, udeležbo v socialnem življenju, širiti znanje in spretnosti ter povečati zaposljivost starejših ter znižati stroške zdravstvenega in socialnega varstva. To lahko temelji npr. na inovativni uporabi tehnologije IKT, novih načinih interakcije potrošnikov ali novih vrstah vrednostnih verig storitev za samostojno življenje

-          Spodbujati oblikovanje inovativnih izdelkov, storitev in sistemov, ki temeljijo na IKT, za prijetno staranje doma, v skupnosti in na delovnem mestu ter s tem povečati kakovost življenja, samostojnost, udeležbo v socialnem in ekonomskem življenju, širiti znanje in spretnosti ter povečati zaposljivost starejših ter zagotoviti ekonomsko sprejemljivost zdravstvenega in socialnega varstva, hkrati pa povečati zagotavljanje takega varstva v vsakdanjem življenju. To lahko temelji npr. na inovativni uporabi tehnologije IKT, novih načinih interakcije potrošnikov ali novih vrstah vrednostnih verig storitev za samostojno življenje

Predlog spremembe 10

Priloga I, V. Končni izsledki, ki se pričakujejo pri izvajanju skupnega programa AAL, odstavek 1

Letno poročilo pripravi posebna izvršilna struktura, vključuje pa natančen pregled izvajanja skupnega programa AAL (število projektov, predloženih in izbranih za financiranje; uporaba finančnih sredstev Skupnosti; razdelitev nacionalnih sredstev; vrsta udeležencev; statistični podatki o državi, posredniške prireditve, dejavnosti razširjanja itd.) ter pregled napredka pri prihodnjem povezovanju.

 

Letno poročilo pripravi posebna izvršilna struktura, vključuje pa natančen pregled izvajanja skupnega programa AAL (število projektov, predloženih in izbranih za financiranje; mera, do katere je bila upoštevana razsežnost enakosti moških in žensk; uporaba finančnih sredstev Skupnosti; razdelitev nacionalnih sredstev; vrsta udeležencev; statistični podatki o državi, posredniške prireditve, dejavnosti razširjanja itd.) ter pregled napredka pri prihodnjem povezovanju.

 

POSTOPEK

Naslov

Izboljšanje kakovosti življenja starejših

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0329 - C6-0178/2007 - 2007/0116(COD)

Pristojni odbor

ITRE

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

FEMM

21.6.2007

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Lidia Joanna Geringer de Oedenberg

12.7.2007

 

 

Obravnava v odboru

20.11.2007

17.12.2007

 

 

Datum sprejetja

17.12.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Věra Flasarová, Claire Gibault, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Piia-Noora Kauppi, Pia Elda Locatelli, Doris Pack, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Christa Prets, Karin Resetarits, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu, Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Donata Gottardi, Anna Hedh, Kartika Tamara Liotard, Marusya Ivanova Lyubcheva, Maria Petre

POSTOPEK

Naslov

Izboljšanje kakovosti življenja starejših

Referenčni dokumenti

KOM(2007)0329 – C6-0178/2007 – 2007/0116(COD)

Datum predložitve EP

14.6.2007

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ITRE

21.6.2007

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

BUDG

21.6.2007

EMPL

21.6.2007

CULT

21.6.2007

FEMM

21.6.2007

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

BUDG

24.10.2007

EMPL

27.6.2007

CULT

25.6.2007

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Neena Gill

26.6.2007

 

 

Obravnava v odboru

5.11.2007

 

 

 

Datum sprejetja

24.1.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Šarūnas Birutis, Jan Březina, Renato Brunetta, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, David Hammerstein, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras, Dominique Vlasto

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Neena Gill, Vittorio Prodi, John Purvis, Esko Seppänen, Vladimir Urutchev, Lambert van Nistelrooij

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pierre Pribetich