Postopek : 2007/2190(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0028/2008

Predložena besedila :

A6-0028/2008

Razprave :

PV 21/02/2008 - 3
CRE 21/02/2008 - 3

Glasovanja :

PV 21/02/2008 - 4.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0069

POROČILO     
PDF 160kWORD 115k
31.1.2008
PE 398.450v02-00 A6-0028/2008

o spremljanju izvajanja teritorialne agende in leipziške listine – evropski akcijski program za prostorski razvoj in ozemeljsko kohezijo

(2007/2190(INI))

Odbor za regionalni razvoj

Poročevalka: Gisela Kallenbach

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremljanju izvajanja teritorialne agende in leipziške listine – evropski akcijski program za prostorski razvoj in ozemeljsko kohezijo

(2007/2190(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju teritorialne agende EU (teritorialna agenda) in leipziške listine o trajnostnih evropskih mestih (leipziška listina), ki sta bili sprejeti na neuradnem zasedanju sveta ministrov, odgovornega za prostorsko načrtovanje in razvoj mest, v Leipzigu 24. in 25. maja 2007, pa tudi prvega akcijskega programa za izvajanje teritorialne agende Evropske unije, sprejetega na neuradnem zasedanju sveta ministrov, odgovornega za prostorsko načrtovanje in razvoj mest, v Ponti Delgadi (Azori) 23. in 24. novembra 2007 (prvi akcijski program),

–   ob upoštevanju četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji (KOM(2007)0273) (četrto kohezijsko poročilo),

–   ob upoštevanju evropske perspektive prostorskega razvoja, sprejete na neuradnem zasedanju sveta ministrov, odgovornega za prostorsko načrtovanje, v Potsdamu 11. maja 1999,

–   ob upoštevanju rezultatov programa evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja (ESPON) 2006,

–   ob upoštevanju predloga delovnega programa ESPON 2013,

–   ob upoštevanju člena 158 in člena 159 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A6‑0028/2008),

A.  ker so ozemeljska raznolikost, policentrizem in kompaktno mesto bistvene strukturne lastnosti evropskega ozemlja,

B.   ker živi večina evropskih državljank in državljanov danes v mestih,

C.  ker sedanji izzivi evropskega prostorskega razvoja vključujejo podnebne spremembe, širjenje urbanih območij in uporabo površin, porabo energije, prometno infrastrukturo, demografske spremembe, vključno z odseljevanjem s podeželja in drugih regij v EU, vpliv širitve na socialno, gospodarsko in ozemeljsko kohezijo, ter neenake vplive globalizacije na ozemlje, vključno z vedno večjo vrzeljo med bogatimi in manj uspešnimi regijami, pa tudi neenakomeren razvoj mestnih in podeželskih območij, povezani s strukturnimi spremembami,

D.  ker cilji iz teritorialne agende vključujejo razvoj uravnoteženega in policentričnega mestnega sistema ter novo partnerstvo med mestom in podeželjem, oblikovanje inovativnih regionalnih grozdov, zagotavljanje enakovrednega dostopa do infrastrukture in znanja, spodbujanje vseevropskega obvladovanja tveganja, trajnostnega razvoja, v prihodnost usmerjenega upravljanja ter varstva narave in kulturne dediščine,

E.  ker cilji iz leipziške listine v večji meri uporabljajo pristope integrirane politike razvoja mest z vzpostavljanjem in zagotavljanjem kakovostnih javnih prostorov, posodobitev infrastrukturnih omrežij in večanje energetske učinkovitosti, dejavno spodbujajo inovacije in izobraževanje ter – zlasti v zapostavljenih mestnih četrtih – spodbujajo okolju prijazen, zmogljive in cenovno ugoden mestni prevoz, stabilnost strategij za izboljšanje okolja v mestih, krepitev lokalnega gospodarstva in lokalne politike trga delovne sile, dejavno politiko izobraževanja in usposabljanja za otroke in mladostnike,

F.  ker je prostorsko načrtovanje ustrezen instrument za upravljanje uporabe površin in poselitvene strukture v državah članicah, njihovih regijah in mestih ter za opredelitev kakovosti življenja in razvojnih možnosti na kraju samem,

G. ker so poleg kohezijske politike kot instrumenta za strateško upravljanje potrebni dodatni ukrepi, da se dosežejo cilji teritorialne agende in leipziške listine, zlasti ocenjevanje prostorske ustreznosti, celovit pristop ter nadziranje prostora,

H. ker ima poleg kohezijske politike velik vpliv na prostor tudi politika za razvoj podeželja, ker je integracija obeh politik pomanjkljiva in so zato potrebne boljše strategije, ki bodo razkrile dejanske razvojne možnosti in povečale privlačnost in konkurenčnost podeželja, kar bi pripomoglo k boju proti odseljevanju s podeželja,

I.   ker kakovost javnih prostorov, naravna in kulturna krajina ter arhitektura pomembno vplivajo na življenjske pogoje mestnega in podeželskega prebivalstva ter so pomembni lokacijski dejavniki,

J.   ker sta ustvarjalnost in inovativnost odločilni sredstvi pri prehodu h globalizirani družbi znanja; ker je zato uspešnost trajnostnega prostorskega razvoja in razvoja mest odvisna zlasti od razvoja potenciala ustvarjalnosti na kraju samem,

K. ker je gradbena kultura (kultura kakovostnega urbanega okolja), to je vsota kulturnih, gospodarskih, tehnoloških in ekoloških vidikov, ki vplivajo na kakovost ter postopek načrtovanja in gradnje, ključen sestavni del celostnega razvoja mest,

L.   ker celostni pristop pomeni, da morajo razviti projekti predstavljati usklajen dolgoročen načrt, ki vsebuje gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost ter popolnoma vključuje ključne partnerje v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje programov razvoja mest,

M. ker celostni pristop k ozemeljski razsežnosti kohezije ne vključuje le ukrepov in politik o načrtovanju rabe zemljišč in razvoju mest, ker je končni cilj zagotoviti ravnovesje med evropskimi državljani ne glede na to, kje živijo, kar je cilj, ki ga ni mogoče doseči le z načrtovanjem rabe zemljišč,

1.  meni, da je cilje teritorialne agende in leipziške listine mogoče doseči le, če se izvaja obsežno zastavljena, medsektorska in celostna razvojna strategija, s katero se uresničuje celosten pristop;

2.  v zvezi z vmesnim pregledom kohezijske politike in ob upoštevanju kohezijske politike po letu 2013 predlaga, da se analizira, v kakšnem obsegu bi lahko izvajanje celovitega pristopa bilo obvezen pogoj za načrtovanje programa in izbiro projektov strukturnega sklada; zato poziva nosilce odločanja, da se prostovoljno zavežejo k izvajanju novih metod sodelovanja;

3.  pozdravlja sklep evropskih ministrov za razvoj mest, ki so ga sprejeli na neuradnem srečanju v Leipzigu 24. in 25. maja 2007, da se ustanovi medvladna delovna skupina, ki ji bo predsedovala Nemčija ter bo namenjena določitvi in pojasnjevanju različnih vprašanj v zvezi z izvajanjem pobude JESSICA;

4.  v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev medslužbene delovne skupine Komisije, ki oblikuje predloge za izvajanje celostnega pristopa, in Komisijo poziva, naj tesno sodeluje z vsemi socialnimi in gospodarskimi partnerji ter naj zagotovi njihovo vključenost v vseh odločitvah v zvezi s ozemeljsko kohezijo; poziva Komisijo k obveščanju Parlamenta o poteku teh del;

5.  poziva, da se pri oblikovanju kohezijske politike po letu 2013 upoštevajo zlasti prostorske posebnosti in potrebe ter posebno obravnavanje regij, ki temelji na teh dejavnikih; priporoča, da se uporabijo orodja za načrtovanje, usmerjeno v izvajanje, kot je navedeno v leipziški listini, ki temeljijo na raziskavah in stalnem spremljanju;

6.  poziva Komisijo in Svet v okviru vmesnega pregleda kohezijske politike, da za razvoj celotnega ozemlja bolje izkoristita sinergije z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP); ob upoštevanju kohezijske politike po letu 2013 priporoča tesno povezanost med kohezijsko politiko in politiko za razvoj podeželja, da se povečajo možnosti za bolj kakovostno življenje na podeželju;

7.  opozarja, da zmožnost inovacij ni značilna samo za velemestne regije, ampak da lahko k uresničevanju ciljev lizbonske strategije znatno prispevajo tudi nekateri relativno oddaljeni in podeželski predeli; poziva Komisijo, naj se bolj osredotoči na dejavnike uspeha teh predelov, da na podlagi tega pripravi razvojni model za majhna in srednje velika mesta na podeželju;

8.  poudarja, da so partnerstva in delitev funkcij med urbanimi območji in podeželjem pomembni za uravnotežen in trajnostni razvoj celotnega ozemlja; poziva mestne in podeželske oblasti, naj v sodelovanju z vsemi javnimi in zasebnimi interesnimi skupinami določi skupna sredstva in pripravi skupne regionalne in podregionalne razvojne strategije, da zagotovijo boljše življenjske pogoje in kakovost življenja za vse državljanke in državljane Unije; poziva prihodnja predsedstva, naj organizirajo neuradna srečanja ministrov za prostorsko načrtovanje in razvoj mest, da rešijo ta vprašanja;

9.  v okviru revizije splošnega proračuna Evropske unije poziva Komisijo in Svet, naj upoštevata teritorialno agendo in leipziško listino ter izvedeta kakovostne prilagoditve, ki omogočajo, da se cilji ozemeljske kohezije v politiki EU bolj upoštevajo; meni, da je treba za uresničitev tega v naslednjih nekaj letih sprejeti zakonodajne ukrepe;

10. poziva Svet, da pri pregledu lizbonske in göteborške strategije (trajnostna razvojna strategija) na pomladnem vrhovnem zasedanju leta 2008 vprašanja o ozemlju in mestih opredeli kot cilj;

11. poziva države članice k hitremu ukrepanju za izpolnjevanje ciljev teritorialne agende in izvajanje leipziške listine;

12. na podlagi upravljanja na več ravneh, ki upošteva ozemeljsko raznolikost Evropske unije in spoštuje načelo subsidiarnosti, poziva Svet in države članice, naj v celoti vključijo regionalne in lokalne oblasti, vključno s čezmejnimi javnimi oblastmi, ter pri doseganju načela partnerstva v akcijske programe za izvajanje teritorialne agende in leipziške listine vključijo gospodarske in socialne partnerje, zadevne nevladne organizacije ter zasebne interesne skupine, ter to prizadevanje dejavno podpira; poudarja, da morajo potrebo po skupnem delovanju vsi vključeni akterji obravnavati kot pozitivno, saj je dokazano, da je usklajeno sodelovanje učinkovito;

13. opozarja, da je dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije ključen za prihodnje razvojne možnosti regij, in zato priporoča, kot je navedeno v teritorialni agendi, da se infrastruktura, kot so širokopasovni kabli, združi z novimi prometnimi in komunikacijskimi programi;

14. poziva Komisijo, da se po dogovoru z državami članicami v okviru vrste ukrepa 2 prvega akcijskega programa izvede sistematično analizo ustreznih ključnih politik EU, pa tudi prostorsko presojo vpliva nove zakonodaje; v zvezi s tem opozarja na potencial metod za ocenjevanje, ki jih je razvil ESPON;

15. priznava, da so visoko kakovostno predšolsko in šolsko izobraževanje, vseživljenjsko učenje, univerze in drugi raziskovalni inštituti bistveni za prihodnji razvoj mest in regij;

16. poziva, naj se politika o ustvarjalnosti v gospodarskih sektorjih vključi v prostorski razvoj in razvoj mest, da se s pomočjo razpoložljivih instrumentov (kohezijska politika, prostorsko in urbanistično načrtovanje) in ob upoštevanju kakovosti prostora oblikuje okvir za izboljšanje možnosti za ustvarjalno in inovativno delovanje;

17. meni, da je treba z vidika demografskega razvoja nujno izboljšati sposobnost mest in regij, da se prilagodijo, pri čemer je treba poudariti samostojen razvoj in krepitev prostovoljnega dela;

18. poudarja, da demografski razvoj vodi do novih izzivov na trgu dela, pri dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev, stanovanjih in načrtovanju na splošno; poudarja, da se lahko staranje prebivalstva obravnava tudi kot možnost za nova delovna mesta na rastočem trgu z novimi izdelki in storitvami, ki izboljšujejo kakovost življenja starejših; poudarja, da je razvoj tako imenovanega „srebrnega gospodarstva“ pomemben na lokalni in regionalni ravni;

19. poziva države članice, da na vseh območjih svojega ozemlja zagotovijo razpoložljivost, dostopnost in dosegljivost storitev splošnega pomena, da bodo lahko prebivalci različnih regij izkoristili posebne možnosti in potenciale svojih regij; poziva, da se posebej upoštevajo potrebe prikrajšanih skupin, kot so invalidi, ženske, priseljenci, etnične manjšine, dolgotrajno brezposelne in manj usposobljene osebe ter posebne potrebe žensk; poziva Komisijo, naj s svojimi smernicami za uporabo okvirnih pravil v zvezi s storitvami splošnega pomena in javnimi naročili lokalnim organom omogoči, da bolj upoštevajo lokalne potrebe in lokalne udeležence ter povečajo njihovo prilagodljivost;

20. poziva Komisijo, naj z vidika nove pristojnosti Skupnosti v zvezi z lizbonsko pogodbo na področju prostorskega načrtovanja pripravi sporočilo o oblikovanju okvira EU za ocenjevanje prostorske ustreznosti na projektni ravni ob upoštevanju del ESPON;

21. poudarja, da je treba po začetku veljavnosti lizbonske pogodbe pri izvajanju prvega akcijskega programa okrepiti sodelovanje in usklajevanje med Svetom in Komisijo;

22. izrecno pozdravlja, da lizbonska pogodba kot cilj pogodbe določa ozemeljsko kohezijo skupaj z gospodarsko in socialno kohezijo ter na tem področju določa deljeno zakonodajno pristojnost EU in držav članic; poudarja, da lizbonska pogodba priznava dejstvo, da je treba odpraviti ozemeljska neskladja, ki vplivajo na otoke, gore, obmejna območja ter zelo oddaljena in redko naseljena območja, ker negativno vplivajo na splošno konkurenčnost gospodarstva EU; poziva Komisijo, da dopolni prvi akcijski program s konkretnimi predlogi ukrepov in pobud EU;

23. opozarja na dejstvo, da še ne obstaja splošno dogovorjena opredelitev ozemeljske kohezije; zato poziva Komisijo, naj ozemeljsko kohezijo jasno opredeli in v prihodnji zeleni knjigi o ozemeljski koheziji navede cilje za ozemeljski razvoj v Evropski uniji; pričakuje, da bo najpomembnejša prednostna naloga namenjena cilju zagotavljanja, da bodo imeli vsi državljani Unije, ne glede na to, kje v EU živijo, enake možnosti za razvoj in dostop;

24. priporoča nadaljnji razvoj evropske perspektive prostorskega razvoja in poziva k popolni vključitvi novih držav članic v ta politični okvir;

25. meni, da je treba redno vrednotiti napredek pri izvajanju teritorialne agende; poziva Svet, Komisijo in vse udeležence, da ocenijo napredek pri izvajanju posameznih ukrepov prvega akcijskega programa ter učinke teh ukrepov in njihov prispevek k trajnostnemu prostorskemu razvoju v Evropi;

26. poziva Svet, naj čim prej doseže soglasje o preprostih in količinskih kazalnikih za spremljanje prostorskega razvoja v EU; priporoča, da se letna uporaba površin uporabi kot kazalnik prostorskega razvoja;

27. opozarja, da bi se lahko ti kazalniki uporabili kot ciljni podatki za upravljanje prostorskega razvoja; predlaga, da Svet in Komisija uporabita te kazalnike za primerjalno analizo med državami članicami in za izgradnjo podatkovne baze najboljših praks;

28. podpira namero Sveta, da na vsakem neuradnem zasedanju Sveta ministrov predloži poročilo o izvajanju prvega akcijskega programa; predlaga Svetu, naj preuči možnost programa vzajemnega učenja na področju evropskega prostorskega razvoja za izmenjavo izkušenj in najboljših praks med državami članicami;

29. poudarja pomen boljšega usklajevanja med teritorialno agendo in leipziško listino; v zvezi s tem obžaluje, da Svet še ni sprejel akcijskega programa za izvajanje ciljev leipziške listine, in poziva prihodnja predsedstva Sveta, da to nadoknadijo in s tem zagotovijo sistematično spremljanje leipziške listine;

30. pozdravlja pobudo slovenskega predsedstva o pripravi in spodbujanju ukrepov, ki krepijo usklajevanje med prostorskim razvojem in razvojem mest z večjo prepletenostjo ciljev teritorialne agende in leipziške listine;

31. se sklicuje na sklepe iz Četrtega poročila o gospodarski in socialni koheziji, v katerem so mesta in mestna območja obravnavana kot središča prebivalstva, gospodarske moči in inovacij; pozdravlja predloge za oblikovanje inovativnih regionalnih in mestnih grozdov in jih poziva, naj se ti grozdi uporabljajo tudi prek notranjih in zunanjih meja EU;

32. poziva Komisijo in Svet, da ob posebnem upoštevanju del projekta Urban Audit določita kazalnike za primerjalno analizo trajnosti mest z vidika leipziške listine, na primer porabo energije na prebivalca, delež uporabe lokalnega javnega prevoza v skupnem obsegu mestnega prevoza ali emisije toplogrednih plinov na prebivalca;

33. opozarja na ključno vlogo mest pri doseganju ciljev lizbonske strategije ter zato poziva k celostni in dobro usklajeni strategiji razvoja mest, ki jo podpirajo vse ravni države in zasebni sektor;

34. poziva Komisijo, naj temeljiteje obravnava širjenje mest; poziva države članice, da glede na problematiko razdeljevanja pokrajine in stalne uporabe površin za rast mest sprejmejo učinkovite ukrepe in strategije za omejitev uporabe površin;

35. priporoča državam članicam, naj poudarijo prednost mestnega notranjega razvoja raje kot zunanjim razvojem, to pomeni, da dajo prednost novi ali spremenjeni namembnosti obstoječih stavb, zlasti s trajnostnim upravljanjem zemljišč, preden se uporabijo nove površine;

36. pozdravlja poudarjanje prepletenosti različnih vrst prevoznih sredstev v leipziški listini; poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko imajo celostni in trajnostni prometni sistem ter izboljšana infrastruktura za kolesarje in pešce zlasti v večjih mestih; poziva Komisijo, da poišče učinkovitejše mehanizme za podpiranje lokalnih organov pri razvoju strategij za celostna prometna omrežja, zlasti v manj razvitih regijah;

37. z obžalovanjem ugotavlja, da se socialne in gospodarske neenakosti povečujejo zlasti v velemestih in mestih v EU, pa tudi na podeželju; poziva države članice, da resneje obravnavajo te težave in jih bolj upoštevajo pri načrtovanju programa za razdeljevanje sredstev iz strukturnih skladov;

38. meni, da imajo mesta posebno odgovornost pri uresničevanju ciljev EU na področju varstva podnebja, ker imajo enkratno možnost, da poiščejo mogoče rešitve za zmanjšanje celotnih emisij toplogrednih plinov; poziva države članice, da vključijo varstvo podnebja v razvoju mest kot medsektorski cilj;

39. poudarja, da naložbe v okolju prijazno tehnologijo, kot so inovativni ukrepi za preprečevanje, zmanjševanje in prilagoditev, dolgoročno ponujajo pomembne poslovne priložnosti;

40. ugotavlja, da mestna območja bolj občutijo vplive podnebnih sprememb, kadar pomanjkanje pasov svežega zraka povzroča dodatno segrevanje in višjo koncentracijo onesnaženosti;

41. podpira povečanje prizadevanj za izboljšanje vključenosti ter socialne in ozemeljske kohezije, zlasti z odpravo urbanističnih pomanjkljivosti in izboljšanjem okoljskih razmer, pri čemer se vodi uravnotežena politika razvoja mestnih območij, zlasti s stabilizacijo težavnih območij ter oblikovanjem privlačnejše ponudbe stanovanj, zaposlitev in dejavnosti v prostem času;

42. poziva k boljšemu povezovanju prikrajšanih sosek; poziva pristojne oblasti držav članic, naj opredelijo opozorilne znake poslabšanja na nekaterih območjih in povečajo prizadevanja za izvajanje politike socialnega vključevanja, da se zmanjšajo neenakosti in prepreči socialna izključitev; poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo v prikrajšanih soseskah pa tudi v mestnih območjih mala in srednja podjetja pri gospodarskem razvoju in ozemeljski konkurenčnosti;

43. v okviru prihodnjih programov financiranja, vključno s sedmim okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, poziva Komisijo, da bolj podpre projekte, ki spodbujajo razvoj in izmenjavo izkušenj v zvezi s trajnostnim upravljanjem mest, spodbujanje energetsko učinkovitih dejavnosti in tehnologij, reševanje okoljskih problemov v mestu ter prispevanje mest k boju proti podnebnim spremembam;

44. meni, da lahko okrepitev mestne identitete in dejavnega državljanstva v mestih prispevata k uspešnemu izvajanju leipziške listine; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo s ozemeljskim dialogom za povečanje sodelovanja javnosti pri načrtovanju oživitve in razvoja mestnih območij;

45. poziva države članice ter njihove regije in mesta, naj pri trajnostnem razvoju mest še bolj upoštevajo kulturo kakovostnega urbanega okolja (gradbeno kulturo) pa tudi razpoložljivost dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj kot odločilna dejavnika za socialno vključenost in kakovost življenja v okviru trajnostnega mestnega razvoja, hkrati pa posebno pozornost namenijo kakovosti javnega prostora, zlasti v smislu kakovosti arhitekturnega načrtovanja kot načina za zagotavljanje boljšega počutja evropskih državljanov;

46. poziva Svet ter zlasti slovensko in francosko predsedstvo, naj gradijo na napredku, ki sta ga dosegla nemško in portugalsko predsedstvo v zvezi s ozemeljsko kohezijo, in še naprej sprejemajo predloge v zvezi s tem; glede na to, da so se do zdaj poudarjala mesta, odnos med mesti in podeželjem ter načrtovanje rabe zemljišč, meni, da je treba v prihodnjih pobudah bolj upoštevati zahteve regij v ozemeljsko slabšem položaju, kot so otoki, gore, obmejna območja in zelo oddaljena ali redko naseljena območja;

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter Odboru regij.


OBRAZLOŽITEV

Okoliščine

Ministri EU, pristojni za prostorsko načrtovanje in razvoj mest, so 24. in 25. maja 2007 na neuradnem sestanku v Leipzigu sprejeli teritorialno agendo in leipziško listino.

Na osnovi skupne analize prihodnjih izzivov prostorskega načrtovanja v Evropi so se ministri EU dogovorili o ozemeljskih prednostnih nalogah za razvoj Evropske unije in priporočilih za celostno politiko razvoja mest s posebnim poudarkom na zapostavljenih mestnih predelih.

Teritorialna agenda je rezultat večletnega medvladnega sodelovanja med državami članicami in temelji na treh bistvenih ciljih še veljavne evropske perspektive prostorskega razvoja:

· razvoju uravnoteženega in policentričnega mestnega sistema ter vzpostavitvi novega odnosa med mestom in podeželjem,

· zagotavljanju enakovrednega dostopa do infrastrukture in znanja,

· na trajnostnem razvoju, zlasti z upravljanjem in varstvom narave in kulturne dediščine.

S sprejetjem teritorialne agende se je okrepila ozemeljska razsežnost pa tudi prizadevanja, da bi zasnovo ozemeljske kohezije natančneje opredelili in izoblikovali. Slednja je bila na podlagi členov 2, 6, 16 in 158 Pogodbe ES že priznana kot tretja razsežnost kohezijske politike. Reformna pogodba opredeljuje ozemeljsko kohezijo kot cilj, EU in državam članicam pa na tem področju podeljuje konkurenčne zakonodajne pristojnosti.

Ministri EU, pristojni za razvoj mest, so sprejeli leipziško listino, čeprav EU na področju urbanističnega načrtovanja nima zakonodajnih pristojnosti . Toda urbanistična razsežnost vse bolj prehaja na evropsko raven, zlasti zaradi oblikovanja kohezijske politike. Ob širjenju urbanih območij se pojavljajo številni izzivi, kot so propad mestnih četrti, preobremenjenost mestnega prometnega omrežja, neprepustnost tal, okoljska škoda in socialni problemi. Leipziška listina gradi zlasti na naslednjih dosežkih:

· akcijskem programu iz Lilla iz leta 2000,

· Urban Acquis iz leta 2004 in

· bristolskem sporazumu iz leta 2005.

Na poti do sprejetja prvega akcijskega programa

Ministri EU bodo 23. novembra 2007 sprejeli prvi akcijski program za izvajanje teritorialne agende na neuradnem zasedanju Sveta ministrov na Azorih. Akcijski program zagotavlja okvir za konkretne posamezne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za dosego ciljev teritorialne agende do prve ocene leta 2010. Pri tem je treba razlikovati pet področij dela:

· izvajanje teritorialne agende v pristojnosti ministrov,

· vpliv na ključne spise EU ter krepitev ozemeljske in urbanistične razsežnosti sektorskih politik,

· krepitev upravljanja na več ravneh,

· ocenjevanje in primerjava ozemeljskega razvoja EU,

· usklajevanje in ocenjevanje izvajanja prvega akcijskega programa ter razvoj strategije komuniciranja za ozemeljsko kohezijo in trajnostni prostorski razvoj.

Akcijski program naj bi sprožil dinamičen proces, ki bo omogočil pozitiven vpliv na evropski prostorski razvoj v skladu s cilji teritorialne agende in leipziške listine.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament je bil v pripravo teritorialne agende in leipziške listine vključen kot interesna skupina, v tem procesu je dejavno sodeloval, proces izvajanja pa želi kritično spremljati.

Odbor za regionalni razvoj (REGI) je 27. februarja 2007 sprejel dokument o stališču s priporočili za teritorialno agendo in leipziško listino, v katerem je med drugim pozval k akcijskemu programu z natančno opredeljenimi merili ocenjevanja in izmerljivimi cilji.

Samoiniciativno poročilo, ki sloni na dejavnem prispevku Odbora REGI k sprejetju teritorialne agende, leipziške listine in prvega akcijskega programa, je še en pomemben prispevek k uravnoteženemu, trajnostnemu in ozemeljskemu razvoju EU.

Poročilo bi moralo biti sprejeto na spomladanskem vrhovnem zasedanju EU, na čigar dnevni red je uvrščena razprava o lizbonski in göteburški strategiji, da bi interese ozemeljske in urbanistične razsežnosti v okviru teh dveh strategij lahko v večji meri upoštevali.

Pogoji za uspešno izvajanje

Cilji, opredeljeni v teritorialni agendi in leipziški listini, se lahko dosežejo le s široko zastavljeno, medsektorsko in celovito razvojno strategijo. Zato je nujno potreben celostni pristop na vertikalni in horizontalni ravni.

Vertikalni celostni pristop pomeni boljšo usklajenost in sodelovanje različnih upravnih ravni (lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih) z vključenostjo vseh zadevnih lokalnih in regionalnih akterjev in civilne družbe (interesnih skupin). Akcijski program bi moral ne le spodbujati pristojne ministre EU k ukrepanju, temveč v izvajanje ciljev vključevati vse upravne ravni. Za te cilje, ki so zelo pomembni pri doseganju ciljev prostorskega načrtovanja, se morajo zavzeti zlasti lokalni in regionalni akterji.

Razvoj mest je lahko uspešen le, če se obravnava kot politika mesta in njegove okolice. Tako kot ima okolica koristi od mesta, mesto nujno potrebuje svojo okolico za izvajanje funkcij, ki jim samo ni več kos, na primer rekreacijo ali oskrbo z vodo. Zaradi intenzivnega vzajemnega odnosa med mestom in okolico, zlasti pretoka blaga, kapitala in oseb, je jasno, da mora mesto skleniti partnerstvo s svojo okolico. Vzpostaviti je torej treba ustrezne upravne strukture, ki bodo omogočile uporabo sinergij in preprečile nepošteno konkurenco glede virov. Premagati je treba birokratske in politične ovire. S tem v zvezi imata ozemeljsko in regionalno sodelovanje pri preprečevanju polarizacije med urbanimi in podeželskimi območji ter optimalni izrabi sinergij ključno vlogo. Posebne pristojnosti podeželskih območij pomembno prispevajo k ozemeljski raznolikosti Evrope.

Za trajnostni prostorski razvoj in razvoj mest je potreben tudi horizontalni celostni pristop. Sektorske politike ne smejo nasprotovati ciljem prostorskega načrtovanja ali razvoja mest, marveč morajo biti z njimi usklajene. Ob tem je treba sektorske politike, kot sta prometna ali energetska politika, analizirati glede na vpliv, ki ga imajo na večji ali manjši prostor. Takšen pristop koristi tudi preprečevanju socialne izključenosti in spodbujanju zapostavljenih mestnih predelov. Celostna razvojna politika se mora zato izvajati tako, da bo upoštevala kar najrazličnejše vidike, npr. izobraževanje, trg dela, prometno politiko in gradbeno kulturo.

Tudi kohezijska politika ima ključno vlogo pri doseganju ciljev teritorialne agende in leipziške listine. Zaradi velikosti svojega proračuna je kohezijska politika najpomembnejši instrument upravljanja za trajnostni prostorski razvoj in razvoj mest. Dodeljevanje sredstev iz strukturnih skladov bi moralo biti veliko bolj kot doslej usmerjeno k ciljem prostorske politike, kot sta spodbujanje policentrične mestne strukture ali vseevropskega obvladovanja tveganja v povezavi s podnebnimi spremembami.

Mesta nosijo posebno odgovornost glede doseganja ciljev Skupnosti pri varstvu podnebja. Po vzoru podnebju prijaznega mesta bi bilo treba varstvo podnebja vključiti in upoštevati na vseh področjih politike. Strukturni skladi lahko prispevajo k temu, na primer z dajanjem prednosti podnebju prijaznih prometnih rešitev in energetsko učinkovitih gradbenih ukrepov.

Konkretni predlogi za izboljšanje izvajanja ciljev teritorialne agende in leipziške listine

Uravnotežen prostorski razvoj in razvoj mest se lahko omogoči le s povezanostjo gospodarskega, ekološkega, socialnega in kulturnega razvoja. Prostorski razvoj obsega načrtovanje in upravljanje celotnega ozemlja (gradnja stanovanj, trgovina in industrija, promet, infrastruktura, naravno okolje, kmetijstvo), na katerem so imela mestna območja zaradi svoje gospodarske in družbene funkcije pa tudi zaradi svoje kompleksnosti vedno posebno vlogo.

Ena od prednostnih nalog portugalskega predsedstva je izvajanje ciljev teritorialne agende. Države članice so se dogovorile, da bo program prvič ocenjen leta 2010 v času madžarskega predsedstva. Ta ocena bo smiselna le, če bodo konkretni cilji teritorialne agende primerjani z realnim razvojem. V okviru izvajanja prvega akcijskega programa je zato treba opredeliti konkretne, izmerljive ciljne kazalce, s katerimi bo mogoče oceniti prostorski razvoj EU. Pri tem bi morali uporabiti predloge iz študij ESPON (npr. ESPON 1.1.1 o policentrizmu, ESPON 1.1.4 o demografskih spremembah, ESPON 1.2.1 o prometu).

Lizbonska reformna pogodba navaja ozemeljsko kohezijo kot cilj pogodbe in EU na tem področju podeljuje pristojnost, konkurenčno pristojnosti držav članic. Komisija naj bi to osnovo uporabila, da bi pospešila izvajanje teritorialne agende s pobudami ter ga nadalje razvila z odprtim načinom usklajevanja.

K temu poleg ocene prostorskega vpliva na novo predlagane evropske zakonodaje sodi natančna analiza evropskih politik z vidika njihovih ozemeljskih učinkov. Nekateri projekti ESPON so na tem področju že prinesli prve rezultate, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju politike(1). Bolj sistematična analiza ozemeljskih učinkov sektorskih politik EU je pogoj za uspešno izvajanje celostnega pristopa. ESPON je razvil metode za ocenjevanje ozemeljskega učinka na tem področju: TEQUILA ponuja metodo za večdimenzionalno analizo(2). Novi program ESPON 2013 s proračunom 34 milijonov EUR lahko k temu dodatno prispeva.

Osveščenost glede ozemeljskega učinka regionalne politike in sektorskih politik EU bi se morala povečati tudi z razpravo o izvajanju teritorialne agende in leipziške listine v okviru razprave o strukturnih skladih na spomladanskem vrhovnem zasedanju EU. Posebej je treba upoštevati pomen celostnega pristopa in varstva ozemeljske raznolikosti.

Na predlog Komisije in na podlagi dela ESPON naj bi izdelali enoten vseevropski okvir za ocenjevanje prostorske ustreznosti na ravni projektov. Nekatere države članice, kot so Nemčija, Avstrija, valonski del Belgije ali Portugalska, že imajo tak instrument. Z njim pridobljene izkušnje bi lahko vključili v razpravo. Tovrsten okvir ocenjevanja bi se moral uporabiti predvsem za večje projekte, financirane iz strukturnih skladov. To je še posebej potrebno za večje upoštevanje prostorske ustreznosti pri izbiri projektov za financiranje. Tudi zmanjšanje uporabe površin in večnamenska uporaba mestnih središč kot stanovanjskih in delovnih površin se uvrščata med predlagane cilje prostorske politike in bi morala še bolj kot doslej veljati kot pogoj pri dodeljevanju sredstev iz strukturnega sklada.

Pri izvajanju lizbonske strategije je treba v okvirnih nacionalnih strateških načrtih nameniti večjo pozornost ozemeljski in urbanistični razsežnosti, ki bi morali postati eno od meril Komisije v okviru odprtega načina usklajevanja. Poleg tega se morajo ozemeljski in urbanistični vidiki bolj upoštevati pri ocenjevanju in oblikovanju evropskih politik, na primer pri pregledu proračuna, politiki podeželja in evropski prometni politiki.

Sklep

Doseganje v teritorialni agendi in leipziški listini zastavljenih ciljev ni samo sebi namen, temveč služi trajnostni razvojni strategiji za izboljšanje kakovosti življenja vseh državljanov EU. Za EU ni značilna le velika ozemeljska raznolikost na majhnem prostoru, temveč tudi visoka kakovost življenja, nenazadnje po zaslugi evropskega občutka za prostorsko načrtovanje ter trajnostno urbanistično in regionalno politiko. To prednost bi morala EU še naprej ohranjati. Uspešno izvajanje teritorialne agende in leipziške listine lahko k temu odločilno prispeva.

(1)

Glej med drugim „Territorial effects of structural funds, ESPON project 2.2.1“

(2)

Osnutek ad-hoc opombe, Oddelek za politiko B, EP, "Follow-up of the TA and the Leipzig Charter: Towards a European Action Programme for spatial development and territorial cohesion".


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.1.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

1

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfonso Andria, Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Bostinaru, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Zita Gurmai, Marian Harkin, Jim Higgins, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Mario Mantovani, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Wojciech Roszkowski, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Peter Baco, Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Jill Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Dariusz Maciej Grabowski, Mirosław Mariusz Piotrowski, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Christa Prets, Miloslav Ransdorf, Czesław Adam Siekierski, László Surján

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Vladimir Urutchev

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov