POROČILO o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010)

4.2.2008 - (COM(2007)0803 – 2007/2275(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Margarita Starkevičiūtė

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (del: širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti): začetek novega cikla (2008–2010)

(COM(2007)0803 – 2007/2275(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o integriranih smernicah za rast in delovna mesta (2008–2010) (COM(2007)0803, del V),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije "Lizbonska strategija za rast in delovna mesta, ki jo države članice in regije izvajajo v okviru kohezijske politike EU v obdobju 2007–2013" (COM(2007)0798),

–       ob upoštevanju 27 nacionalnih programov reform v okviru lizbonske strategije, ki so jih predložile države članice,

–       ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanjih Sveta marca 2000, marca 2001 in marca 2005,

–       ob upoštevanju integriranih smernic Komisije za rast in delovna mesta (2005–2008) (COM(2005)0141) (integrirane smernice),

–       ob upoštevanju sporočila Komisije "Strateško poročilo o prenovljeni lizbonski strategiji za rast in delovna mesta: uvedba novega cikla (2008–2010)" (COM(2007)0803),

–       ob upoštevanju svoje resolucije s 15. novembra 2007 "Evropski interes: uspeh v času globalizacije"[1],

–       ob upoštevanju člena 99(2) Pogodbe o ES,

–       ob upoštevanju členov 107 in 45 svojega poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6–0029/2007),

A.     ker se makroekonomska stabilnost zagotavlja z ustreznim spletom številnih ekonomskih politik; ker je treba stabilizacijske izzive reševati ne le z makroekonomskimi ukrepi, ampak tudi z izvajanjem strukturnih reform proizvodnih trgov, trgov dela in kapitalskih trgov,

B.     ker je treba še kaj storiti v zvezi s pripravo Evropske unije in držav članic na globalizacijo ter srednjeročno in dolgoročno utrditi temelje za gospodarski uspeh in večjo socialno kohezijo,

C.     ker obstaja možnost, da vsak izkoristi edinstveno konkurenčno prednost, ki izhaja iz širitev Evropske unije in njenega nadaljnjega povezovanja,

D.     ker skupna valuta in skupna monetarna politika nudita novo razsežnost gospodarskemu povezovanju in usklajevanju političnih strategij, ki bi lahko okrepila vlogo euroobmočja pri zagotavljanju rasti in delovnih mest za celotno območje EU,

E.     ker so integrirane smernice osrednji instrument makroekonomske politike EU za rast in delovna mesta, osredotočen na srednjeročno obdobje treh let,

F.     ker morajo Evropska unija in države članice izvajati makroekonomske in mikroekonomske politike, da bi Evropa postala privlačnejši kraj za vlaganja in iskanje zaposlitve ter da bi pospešili znanje in inovacije z ugodnim vplivom na rast,

G.     ker so finančne storitve še posebej pomembne, saj je ta sektor ključen za razvoj številnih področij gospodarske dejavnosti,

H.     ker so ukrepi, katerih cilj je povečanje vlaganj v znanje in človeške vire ter tistih za krepitev inovacijskih zmogljivosti gospodarstva EU, bistvo lizbonske strategije za rast in delovna mesta,

I.      ker gospodarski pogoji za pretvorbo ustvarjalne energije ljudi v inovativne gospodarske rezultate, na primer nove ideje, visokotehnološka podjetja in regionalni razvoj, nezadostno razviti in ostajajo razdrobljeni,

J.      ker je zaradi pospešene globalizacije odločilnega pomena izboljšati mednarodno doslednost zakonodajnih določb, vključno z zavezanostjo visokim okoljskim in socialnim standardom,

K.     ker je mogoče stabilnost in zaupanje v Evropsko unijo zagotoviti le z enotno razlago prava in predpisov, ki ustrezno odražajo realnost,

L.     ker ni možno doseči bistvenega napredka pri oblikovanju družbe, ki temelji na znanju, brez dejavne vloge vseh državljanov EU,

Gospodarski okvir     

Zagotavljanje makroekonomske stabilnosti in rasti

1.      pozdravlja strateško poročilo Komisije, ki ocenjuje izvajanje prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, vključno s posodobljenimi integriranimi smernicami; podpira stališče Sveta, da mora prenovljena strategija dodati vrednost na ravni Skupnosti ter izboljšati skladnost reform, čim bolj povečati pozitivne učinke in zagotoviti, da programi lizbonske strategije učinkovito zagotovijo številnejša in boljša delovna mesta v Evropski uniji;

2.      ponovno poudarja pomen doslednega izvajanja lizbonske strategije in njenih integriranih smernic, kar poudarja medsebojno odvisnost gospodarskega, socialnega in okoljskega napredka pri ustvarjanju dinamičnega in inovativnega trajnostnega gospodarstva;

3.      meni, da lahko vedno večja neravnovesja, skupno povpraševanje in globalni inflacijski pritisk postanejo pomemben izziv za monetarno politiko glede na nadaljevanje negotovosti na finančnih trgih; poudarja, da zdravo in stabilno makroekonomsko okolje zahteva visokokakovostne javne finance s proračuni, ki so dodatno konsolidirani, ter dobro premišljeno zasebno in javno investicijsko politiko, ki uresničuje v prihodnost usmerjeno infrastrukturo in danes odpira jutrišnje trge; poziva k usklajenim ukrepom za povečanje odpornosti gospodarstva EU;

4.      meni, da bi trdne gospodarske politike pripomogle k okrepitvi zaupanja in zmanjšanju negotovosti glede trenutnih finančnih nemirov; meni, da mora Evropska unija v letu 2008 spodbuditi svoj potencial rasti, da bo lahko ustvarjala nova delovna mesta, zlasti glede na širitev na 27 držav članic;

5.      poudarja, da je za makroekonomsko stabilnost potrebna tesna povezava med večjo produktivnostjo ter pravičnejšo porazdelitvijo koristi rasti in okrepitvijo socialne kohezije; v zvezi s tem opozarja na poziv k povečanju dohodkov, da bodo v skladu s srednjeročno rastjo produktivnosti;

6.      poudarja, da so vse večja finančna neskladja, čezmerno nihanje deviznih tečajev, omejitev posojil ter nadaljnja negotovost na finančnih trgih pomembni izzivi za oblikovalce makroekonomske politike in zlasti za monetarno politiko;

7.      poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti boljši sinergiji med proračunsko politiko, plačami in rastjo produktivnosti ter tudi obravnavi vplivov proračunske politike na makroekonomska gibanja;

8.      je zaskrbljen zaradi visoke ravni deviznih tečajev eura, ki škodijo konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ki na tej ravni zmanjšujejo manevrski prostor za monetarno politiko; poudarja, da je dvig deviznega tečaja eura posledica vse večjih neravnovesij v tretjih državah in pomanjkanja domačega povpraševanja na euroobmočju;

9.      poudarja potrebo po trdni davčni politiki kot pogoju za trajnostno rast in ustvarjanje novih delovnih mest v vsaki državi članici, v skladu z ustreznimi določbami pogodbe kot skupno odgovornost Evropske unije; poudarja velik pomen učinkovitosti javnih financ in meni, da bi lahko v večini držav konsolidacija javnih financ pripomogla h ohranitvi dolgoročne proračunske vzdržnosti; poudarja pomen posodobitve javne uprave kot vir izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti javnih financ;

Zdravi finančni trgi

10.    poudarja, da bi dobro integriran finančni sistem lahko povečal učinkovitost monetarne politike, zlasti na euroobmočju; je prepričan, da lahko finančni trgi bistveno prispevajo k makroekonomski in proračunski vzdržnosti;

11.    ugotavlja, da na tveganju temelječ pristop pri kapitalskih zahtevah olajšuje čezmejni pretok kapitala na podlagi posebnih podjetniških strategij v velikih finančnih skupinah in predstavlja makroekonomski izziv za majhne države članice; je prepričan, da sta učinkovit finančni nadzor in preglednost bistvena za odpravo makroekonomskega neravnovesja;

12.    poudarja medsebojno odvisnost gospodarstev držav članic, zlasti v euroobmočju; meni, da bi morale integrirane smernice vzpostaviti širši okvir za tesnejše sodelovanje na področju gospodarske politike, da bi uskladili nacionalne programe reform; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem za pridobitev širše podpore za skupni projekt EU uporabiti bolj prefinjen pristop do približevanja, ki bo odražal gospodarsko raznolikost in različne tradicije;

13.    meni, da lahko sočasen in usklajen pristop držav članic k rasti – intenzivna poraba, pospešitev zasebnih vlaganj in skupne pobude na področju zasebnega in javnega sodelovanja – ob spoštovanju finančne konsolidacije sproži pomembne sinergije, izboljša zmožnost Evrope za soočanje z obstoječimi izzivi na področju znanosti in raziskav, prevoza in komunikacij, energije in okoljske trajnosti ter podpre učinkovito dodeljevanje virov v Evropi;

Oblikovanje zunanje agende

14.    poudarja, da je dereguliran globalni finančni sistem izven neposrednega vpliva politik EU in lahko prenaša tveganje finančne nestabilnosti; poudarja, da je enoten in skladen pristop regulatornih in zakonodajnih organov nujna predpostavka za uravnavanje čezmejnega širjenja tveganja; je prepričan, da je treba ponovno oceniti vpliv poslovnega modela in vloge mednarodnih finančnih skupin na globalne finančne trge;

15.    poudarja, da imajo Evropska unija in države članice skupno odgovornost za soočanje z izzivi, priložnostmi in negotovostmi, s katerimi se srečujejo državljani in ki so nastali kot posledica globalizacije; meni, da je treba za spodbujanje evropske konkurenčnosti v globaliziranem svetu razvijati zunanjo razsežnost notranjega trga; opozarja, da se Evropska unija ne bo le pasivno prilagodila globalizaciji, ampak bo, nasprotno, oblikovala globalizacijo; poudarja pomembnost okrepljenega strateškega sodelovanja z mednarodnimi partnerji, zlasti čezatlantskih odnosov, in sodelovanja znotraj močnejših multilateralnih organizacij s spodbujanjem osnovnih načel EU – solidarnosti, demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic;

16.    poziva, da se sprejmejo ukrepi za boj proti protekcionizmu v Evropski uniji in zunaj nje; poudarja, da protekcionizem zmanjšuje pravice potrošnikov in državljanov, namesto da bi jih ščitil;

Obujanje dinamike poslovanja

Krepitev sodelovanja na področju gospodarske politike

17.    meni, da bi morala Evropska unija med večstranskimi nizi različnih večstranskih pogajanj, kot so pogajanja STO, oblikovati skupno stališče, ki vključuje skupne interese vsake posamezne države članice;

Osredotočenje na prednostna področja

18.    poziva Komisijo, da razvije skladno integrirano politiko, usmerjeno k trajnostnemu razvoju; je prepričan, da je možno trajnostno rabo virov in krepitev sinergij med varstvom okolja in rastjo ter večjo inovativnost doseči s spodbujanjem razvoja in uporabe okolju prijaznih tehnologij ter bolj okoljsko naravnimi javnimi naročili s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih;

19.    poudarja vlogo tržnih instrumentov pri uresničevanju ciljev z zasedanja Evropskega sveta spomladi leta 2007, da se Evropa preusmeri v energetsko učinkovito gospodarstvo, ki temelji na obnovljivi energiji; meni, da je zaradi nenehnega pritiska na zviševanje cen energije in vedno večjega ogrožanja okolja pomembno spodbujati izboljšave na področju učinkovite rabe energije kot prispevek tako k rasti kot trajnostnemu razvoju; poudarja, da so evropska podjetja vodilna pri razvoju tehnologij na področju obnovljivih virov energije;

20.    pozdravlja predlog Komisije, da se uvede „peta svoboščina“ na področju raziskovanja in inovacij – prosti pretok znanja – ki bo dopolnila štiri svoboščine, prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala;

21.    meni, da je treba glede na rast cen živil, ki je očitno stalna in ne ciklična, pregledati mehanizme skupne kmetijske politike, ki ovirajo oskrbo; meni, da ima skupna kmetijska politika lahko ključno vlogo pri stabilizaciji cen hrane;

22.    ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo koristno, če bi bilo namesto dela davčno obremenjeno poslabšanje okolja, saj bi to bil učinkovit način za obravnavanje okoljskih vprašanj in vprašanj zaposlovanja, ter meni, da je treba za ustvarjanje več novih delovnih mest in boj proti sivi ekonomiji zmanjšati obdavčitev dela;

Krepitev notranjega trga

23.    poudarja, da zaradi nedokončanega oblikovanja notranjega trga produktivnost EU zaostaja za potencialno in ne omogoča popolnega izkoriščanja priložnosti, ki jih ponuja globalni trg; meni, da medtem ko je notranji trg blaga sorazmerno dobro povezan, ostajajo trgi storitev, vključno s finančnimi storitvami, precej razdrobljeni; poziva k pospešenemu povezovanju trga storitev z doslednim in skladnim izvajanjem ter spodbujanjem dogovorjenih pravil in odpravo ovir, ki otežujejo konkurenco in vstop na trg; ugotavlja, da ima zagotavljanje učinkovitih storitev splošnega gospodarskega pomena po dostopnih cenah pomembno vlogo v konkurenčnem in dinamičnem gospodarstvu; poziva Komisijo, da zagotovi enake konkurenčne pogoje za storitve splošnega pomena (vključno s socialnimi storitvami), ki so dostopne vsem;

24.    poudarja, da mora uveljavljanje štirih svoboščin povsod v Evropski uniji potekati na enak način in v enakem obsegu ter da je treba stalno spremljati njihovo delovanje;

25.    poudarja, da je treba omrežne panoge odpreti za konkurenco, pri čemer se na evropskih povezanih trgih zagotovijo enaki izhodiščni pogoji in učinkovita konkurenca; v zvezi s tem meni, da je javno lastništvo na trgih električne energije in plina eden od glavnih dejavnikov, ki povzročajo motnje na evropski ravni, in da je treba spodbude za konkurenco na teh trgih dodatno izboljšati; je prepričan, da bi moralo širjenje, izboljševanje in povezovanje evropske infrastrukture, s poudarkom na čezmejnih projektih in povezovanju med staro in novo Evropo, pripomoči k razvoju ustreznih pogojev za bistveno rast produktivnosti v sektorju prometa, energije ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

Prispevek davčne politike k programu lizbonske strategije

26.    ugotavlja, da je potreben usklajen davčni okvir, vključno z ureditvijo davka na dobiček pravnih oseb, ki bi morala biti ugodna za družbe, zlasti za mala in srednja podjetja, ter usmerjena k obnovi rasti in ustvarjanju novih delovnih mest;

27.    poudarja, da mora Evropska unija v smislu državnega financiranja pospeševati davčno ureditev, ki bodo omogočale konkurenco v svetovnem gospodarstvu, da bi spodbudila ustanavljanje novih podjetij in tehnološke inovacije; ugotavlja, da bi to lahko vključevalo, med drugim, zmanjšanje davka, ki ogroža učinkovitost in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za posebne socialne skupine, kot so ženske, dolgotrajno brezposelne osebe in starejši;

Vlaganje v ljudi in posodobitev trga dela

Podjetništvo in ustvarjalnost

28.    je prepričan, da je za spodbujanje podjetniške kulture in ustvarjanje bolj prijaznega okolja za mala in srednje velika podjetja ključno, da je sistem upravljanja institucionalnega okvira za inovacije racionaliziran ter podprt z učinkovitim sistemom financiranja, ki bo zagotavljal sredstva v vseh fazah inovacijskega procesa – od razvoja ideje do njene uresničitve na ravni podjetja; poudarja, da je treba strukturno politiko oblikovati prilagodljivo, da bi spodbudili ustvarjalno samoizražanje in olajšali donosno uporabo ustvarjalnih idej;

29.    je prepričan, da boljša pravna ureditev in uresničevanje ambicioznih ciljev pri zmanjševanju obremenitev, povezanih z novo zakonodajo EU, prispeva k bolj konkurenčnemu poslovnemu okolju in spodbuja zasebno pobudo; poziva države članice, da oblikujejo ravno tako ambiciozne cilje, ki se nanašajo na vse ravni nacionalne zakonodaje; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti povečevanju učinkovitosti in upravne zmogljivosti držav članic;

Vseživljenjski pristop

30. meni, da bi morale aktivne politike trga dela kombinirati ukrepe, ki temeljijo na „prožni varnosti“, in nove oblike varnosti, vključno z motivacijo za aktivno iskanje zaposlitve kot tudi boljše predvidevanje in pozitivno upravljanje sprememb, vključno z gospodarskim prestrukturiranjem, na podlagi katerega bi v čim večji možni meri zmanjšali socialno izključenost in olajšali proces prilagajanja; je prepričan, da je treba posebno pozornost nameniti načinom, s katerimi učinkoviteje doseči državljane ter upoštevati njihova pričakovanja in potrebe;

31. meni, da je treba razvijati vseživljenjski pristop, da bi aktivno reševali demografska vprašanja, vključno s posodobitvijo pokojninskih sistemov, ter zagotovili finančno, gospodarsko in socialno vzdržnost;

32. meni, da je izobraževanje ključni dejavnik dolgoročnega potenciala rasti in učinkovit instrument za boj proti revščini in izključenosti ter omogoča ljudem, da izboljšajo svoj življenjski standard; priporoča, da EU izvaja učinkovitejše ukrepe ter da države članice več vlagajo v izobraževanje in izboljšajo dostop do izobraževanja in usposabljanja za vse;

33. meni, da se lahko za spodbujanje stalnega izpopolnjevanja in izpopolnjevanja na delovnem mestu skozi vse življenje, zlasti v primeru nizko kvalificiranih in starejših delavcev, z učinkovitimi strategijami vseživljenjskega učenja uravnovesi negativen vpliv staranja prebivalstva EU na trgu dela; vendar meni, da si je treba odločno prizadevati za povečanje osnovnih znanj mladih, občutno zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja in premajhnega razvoja znanj na splošno ter krepitev vključevanja migrantov in invalidov v družbo in na trg dela, zlasti s pospeševanjem razvoja znanja;

Politika priseljevanja

34. meni, da bi bilo treba učinkovito politiko priseljevanja preučiti ob upoštevanju pomanjkanja usposobljene delovne sile in zahtev trga dela; meni, da nadaljnji razvoj celovite evropske migracijske politike, ki dopolnjuje politike držav članic, ostaja temeljna prednostna naloga, da bi se lahko soočili z izzivi in izkoristili priložnosti, ki jih migracije predstavljajo v novem obdobju globalizacije;

35. meni, da so spodbujanje rasti in sodelovanja s tretjimi državami ter prihodnja gospodarska odprtost Evropske unije še naprej ključni za dobro uravnavanje migracijskih tokov in boj proti nezakonitemu priseljevanju; priznava, da Evropska unija nujno potrebuje strategijo za skupen in povezan nadzor meja, ki opredeljuje merila in postopke za gospodarsko migracijo;

Izboljšanje gospodarskega upravljanja

36. pozdravlja poročila o državah, ki jih je pripravila Komisija; vendar poziva k bolj sistematičnemu pristopu, ki poudarja uspehe ter pomanjkljivosti; podpira predlog Komisije o uvedbi posebnih točk, ki jih je treba upoštevati, kot del večstranskega nadzora in priložnost za izboljšanje odzivov nacionalnih politik; priznava, da je treba povečati vlogo regionalne ravni pri zagotavljanju rasti in delovnih mest, kot ji je dodeljena v novi generaciji programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013;

37. obžaluje, da je lizbonska strategija še vedno slabo zaznavna v nacionalnih politikah številnih držav članic; meni, da je za njeno učinkovito izvajanje bistvenega pomena, da se k delovanju spodbudi vse gospodarske udeležence; zlasti je prepričan, da bi boljša vključitev socialnih partnerjev, nacionalnih parlamentov, regionalnih in lokalnih organov ter civilne družbe izboljšala rezultate lizbonske strategije in okrepila javno razpravo o ustreznih reformah; podpira predlog Komisije, da države članice okrepijo sodelovanje z nacionalnimi in regionalnimi parlamenti, hkrati pa zagotovijo letne razprave o izvajanju svojih nacionalnih programov reform;

38. poziva Svet, naj upošteva naslednje spremembe:

Priporočilo Komisije		Spremembe Parlamenta

Smernica št. 1

Smernica št. 1. Za zagotovitev gospodarske stabilnosti za trajnostno rast	Smernica št. 1. Za zagotovitev gospodarske stabilnosti za trajnostno rast na svetovni ravni
1. Države članice morajo v skladu s Paktom stabilnosti in rasti upoštevati svoje srednjeročne proračunske cilje. Če ta cilj še ni bil dosežen, morajo sprejeti vse potrebne popravne ukrepe, da bi ga dosegle. Države članice se morajo izogibati procikličnim davčnim politikam. Poleg tega je nujno, da države članice s čezmernim primanjkljajem sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev takojšnjega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja.	1. Države članice morajo v skladu s Paktom stabilnosti in rasti upoštevati svoje srednjeročne proračunske cilje. Če ta cilj še ni bil dosežen, morajo sprejeti vse potrebne popravne ukrepe, da bi ga dosegle, ter zagotoviti posodobitev javne uprave in konsolidacijo javnih financ. Države članice se morajo izogibati procikličnim davčnim politikam. Poleg tega je nujno, da države članice s čezmernim primanjkljajem sprejmejo učinkovite ukrepe za zagotovitev takojšnjega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja.
2. Države članice, ki knjižijo proračunske primanjkljaje, za katere obstaja tveganje, da bodo nevzdržni, bi si morale prizadevati za njihovo izravnavo z izvajanjem strukturnih reform, ki spodbujajo zunanjo konkurenčnost in po potrebi prispevajo k njihovi izravnavi prek davčnih politik.	2. Države članice, ki knjižijo proračunske primanjkljaje, za katere obstaja tveganje, da bodo nevzdržni, bi si morale prizadevati za njihovo izravnavo z izvajanjem strukturnih reform, ki spodbujajo zunanjo konkurenčnost in po potrebi prispevajo k njihovi izravnavi prek davčnih politik, ter z okrepitvijo rezultatov gospodarske rasti in osredotočenjem na boljše sinergije med proračunsko politiko in rastjo produktivnosti.
	2a. Države članice zaradi stabilnosti ne smejo dopustiti, da je za boj proti nevarnosti inflacije v celoti odgovorna le denarna politika, zlasti v trenutnih razmerah visokih deviznih tečajev. Države članice morajo uvesti vse druge politike, ki bi lahko pomagale pri boju proti nevarnosti inflacije.
	2b. Države članice morajo povečati elastičnost gospodarstva EU z razvijanjem zunanje razsežnosti notranjega trga, da bi reševale vprašanja, povezana z vedno večjimi globalnimi neravnovesji.

Smernica št. 2

Smernica št. 2. Za ohranitev gospodarske in proračunske vzdržnosti kot podlage za večje zaposlovanje	Smernica št. 2. Za ohranitev gospodarske in proračunske vzdržnosti kot podlage za večje možnosti za rast
bi morale države članice glede na predvidene stroške zaradi staranja prebivalstva:	bi morale države članice glede na predvidene prihodnje demografske izzive:
1. dovolj hitro zniževati državni dolg in tako okrepiti javne finance;	1. preoblikovati in okrepiti pokojninske sisteme in sisteme socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva, da zagotovijo njihovo finančno obstojnost in vzdržnost ter njihovo socialno ustreznost in dostopnost;
2. preoblikovati in okrepiti pokojninske sisteme in sisteme socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva, da zagotovijo njihovo finančno obstojnost ter njihovo socialno ustreznost in dostopnost;	2. dovolj hitro zniževati državni dolg in hkrati izboljšati upravljanje z dolgovi za okrepitev javnih financ;
3. sprejeti ukrepe za povečano udeležbo na trgu dela in dvig ponudbe delovne sile, predvsem med ženskami, mladimi in starejšimi delavci, ter spodbujati pristop k zaposlitvi po življenjskih obdobjih, da bi se povečala količina delovnih ur v gospodarstvu.	3. sprejeti ukrepe za povečano udeležbo na trgu dela in dvig ponudbe delovne sile, predvsem med ženskami, mladimi in starejšimi delavci, ter spodbujati pristop k zaposlitvi po življenjskih obdobjih, da bi se povečala količina delovnih ur v gospodarstvu; ter
	4. izvajati „peto svoboščino“ znanja in spodbujati nova znanja; zagotoviti vseživljenjsko učenje za vse ter posodobiti infrastrukture za raziskave ter sistem izobraževanja in usposabljanja.

Smernica št. 3

Smernica št. 3. Za spodbujanje učinkovitega dodeljevanja sredstev, usmerjenih v rast in zaposlovanje	Smernica št. 3. Za spodbujanje učinkovitega dodeljevanja sredstev, usmerjenih v rast in zaposlovanje, in krepitev zaupanja v gospodarstvo
morajo države članice brez vpliva na smernice o gospodarski stabilnosti in vzdržnosti v skladu z lizbonsko strategijo preusmeriti sestavo javnih izdatkov v kategorije, ki spodbujajo rast, prilagoditi davčne strukture za okrepitev potenciala rasti, zagotoviti vzpostavitev mehanizmov za oceno razmerja med javno porabo in doseganjem ciljev politike ter poskrbeti za splošno skladnost svežnjev reform.	morajo države članice brez vpliva na smernice o gospodarski stabilnosti in vzdržnosti v skladu z lizbonsko strategijo preusmeriti sestavo javnih izdatkov v kategorije, ki spodbujajo rast, prilagoditi davčne strukture za okrepitev potenciala rasti, ki spodbuja rast na podlagi produktivnosti, zagotoviti vzpostavitev mehanizmov za oceno razmerja med javno porabo in doseganjem ciljev politike, kot so visokokakovostne naložbe v lizbonske cilje, ter poskrbeti za splošno skladnost svežnjev reform.

Smernica št. 4

Smernica št. 4. Za zagotovitev, da gibanje plač prispeva k makroekonomski stabilnosti in rasti	Smernica št. 4. Za zagotovitev, da gibanje plač prispeva k makroekonomski stabilnosti in rasti
ter za večjo usklajenost, si morajo države članice prizadevati za pravilne okvirne pogoje za pogajanja o plačah, pri čemer v celoti upoštevajo vlogo socialnih partnerjev, da se spodbudi razvoj nominalnih plač in stroškov dela v skladu s stabilnostjo cen in srednjeročnim trendom produktivnosti ter ob upoštevanju razlik v strokovni usposobljenosti in pogojih na lokalnem trgu dela.	ter za večjo usklajenost, si morajo države članice prizadevati za pravilne okvirne pogoje za pogajanja o plačah, pri čemer v celoti upoštevajo vlogo socialnih partnerjev, da se spodbudi razvoj nominalnih plač in stroškov dela v skladu s stabilnostjo cen in srednjeročnim trendom produktivnosti ter zlasti ob upoštevanju strokovnjakov za finančni trg in razlik v strokovni usposobljenosti in pogojih na lokalnem trgu dela.

Smernica št. 5

Smernica št. 5. Za spodbujanje večje skladnosti med makroekonomskimi in strukturnimi politikami ter politikami zaposlovanja	Smernica št. 5. Za spodbujanje večje skladnosti med makroekonomskimi in strukturnimi politikami ter politikami zaposlovanja
	morajo države članice: 1. izboljšati usklajenost gospodarske politike, da prilagodijo nacionalne programe reform ob upoštevanju gospodarske raznolikosti in različnih tradicij;
si morajo države članice prizadevati za reforme na trgu dela in proizvodnih trgih, kar hkrati povečajo potencial rasti in podpira makroekonomski okvir, tako da povečajo prilagodljivost, mobilnost dejavnikov in sposobnost prilagoditve na trgih dela in proizvodnih trgih kot odgovor na globalizacijo, tehnološki napredek, preusmeritev povpraševanja in konjunkturne spremembe. Države članice morajo zlasti: ponovno spodbuditi reforme obdavčevanja in dajatev ter tako povečati spodbude in zagotoviti finančno ovrednotenje dela; izboljšati morajo prilagodljivost trgov dela, pri čemer sta prožnost in varnost zaposlitve povezana; izboljšati morajo tudi zaposljivost, s tem da vlagajo v človeške vire.	2. si prizadevati za reforme na trgu dela in proizvodnih trgih, kar hkrati poveča potencial rasti in podpira makroekonomski okvir ter zagotavlja prilagodljivost z novimi oblikami varnosti, mobilnost dejavnikov in sposobnost prilagoditve na trgih dela in proizvodnih trgih kot odgovor na globalizacijo, tehnološki napredek, preusmeritev povpraševanja in konjunkturne spremembe. Države članice morajo zlasti: ponovno spodbuditi reforme obdavčevanja in dajatev ter tako povečati spodbude in zagotoviti finančno ovrednotenje dela; izboljšati morajo prilagodljivost trgov dela, pri čemer sta prožnost in varnost zaposlitve povezana; izboljšati morajo tudi zaposljivost, s tem da vlagajo v človeške vire;
	3. posebno pozornost nameniti krepitvi institucionalne in upravne učinkovitosti; ter
	4. prispevati k razvoju celovite politike EU na področju priseljevanja, vključno z merili in postopki za gospodarsko migracijo v skladu z zahtevami trga dela.

Smernica št. 6

Smernica št. 6. Za prispevanje k dinamični in dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji (EMU) morajo države članice euroobmočja zagotoviti boljše usklajevanje svojih ekonomskih in proračunskih politik, in sicer zlasti:	Smernica št. 6. Za prispevanje k dinamični in dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji (EMU) morajo države članice euroobmočja zagotoviti boljše usklajevanje svojih ekonomskih in proračunskih politik, in sicer zlasti:
	1. čim bolj povečati pozitivne učinke širjenja reform, ker je s skupno valuto in skupno monetarno politiko usklajevanje pridobilo novo razsežnost;
1. nameniti posebno pozornost proračunski vzdržnosti svojih javnih financ ob doslednem upoštevanju Pakta stabilnosti in rasti;	1a. nameniti posebno pozornost proračunski vzdržnosti svojih javnih financ ob doslednem upoštevanju Pakta stabilnosti in rasti;
2. prispevati k mešanici politik, ki pomaga pri gospodarskem okrevanju in je skladna s stabilnostjo cen, ob tem pa kratkoročno spodbuja zaupanje podjetij in potrošnikov in je obenem skladna z dolgoročno trajnostno rastjo;	2. prispevati k mešanici politik, ki pomaga pri gospodarskem okrevanju in je skladna s stabilnostjo cen, ob tem pa kratkoročno spodbuja zaupanje podjetij in potrošnikov in je obenem skladna z dolgoročno trajnostno rastjo;
3. spodbujati strukturne reforme, ki bodo povečale dolgoročno potencialno rast evroobmočja in izboljšale njegovo produktivnost, konkurenčnost in gospodarsko prilagajanje asimetričnim šokom, pri čemer se zlasti upoštevajo politike zaposlovanja; in	3. spodbujati strukturne reforme in uveljavljati prednostne naloge za naložbe v skladu z lizbonskimi cilji, ki bodo povečale dolgoročno potencialno rast euroobmočja in izboljšale njegovo produktivnost, konkurenčnost in gospodarsko prilagajanje asimetričnim pretresom, pri čemer se zlasti upoštevajo politike zaposlovanja; in
4. zagotoviti, da bo vpliv euroobmočja v svetovnem gospodarskem sistemu sorazmeren z njegovim gospodarskim pomenom.	4. zagotoviti, da bo vpliv EU in euroobmočja v svetovnem gospodarskem sistemu sorazmeren z njegovim gospodarskim pomenom.

Smernica št. 7, uvodni del in odstavki 1, 2 in 3

Smernica št. 7. Za povečanje in izboljšanje naložb v R&R, predvsem v zasebnih podjetjih, je potrjen splošni cilj 3 % BDP za leto 2010 z ustrezno porazdelitvijo med ravnema zasebnega in javnega vlaganja, države članice pa bodo določile posamezne vmesne ravni. Države članice morajo s prepletanjem ukrepov še naprej spodbujati R&R, zlasti R&R podjetij, in sicer:	Smernica št. 7. Za povečanje in izboljšanje naložb v R&R, predvsem v zasebnih podjetjih ter za spodbujanje podjetniške kulture in zasebne pobude morajo države članice s prepletanjem ukrepov še naprej spodbujati posodobitev gospodarstva in vse oblike inovacij, in sicer:
1. z zagotovitvijo boljših okvirnih pogojev in dovolj konkurenčnega in privlačnega okolja za poslovanje podjetij;	1. z razvojem institucij, ki se odzivajo na trg, in boljših okvirnih pogojev, da lahko podjetja poslujejo v dovolj konkurenčnem poslovnem okolju in imajo koristi od izvajanja inovacij;
2. z uspešnejšo in učinkovitejšo javno porabo za R&R ter razvojem partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem;	2. s krepitvijo gospodarskih spodbud, vključno s poenostavitvijo davčnih sistemov;
3. z razvojem in krepitvijo centrov odličnosti izobraževalnih in raziskovalnih ustanov v državah članicah, po potrebi tudi z vzpostavljanjem novih, ter z izboljšanjem sodelovanja in prenosa tehnologij med javnimi raziskovalnimi inštituti in zasebnimi podjetij;	3. z izboljšanjem dostopa do finančnih sredstev za spodbujanje ustanavljanja malih in srednje velikih podjetij ter rasti, predvsem z mikro posojili in drugimi oblikami tveganega kapitala;
	3a. s spodbujanjem decentralizacije centrov za industrijske raziskave, da bi se nadalje povezala z izobraževalnimi centri, ter spodbujanjem raziskovanja različnih raziskovalnih kultur;

Smernica št. 11, odstavek 4

4. nadaljevati boj proti podnebnim spremembam, pri čemer cilje iz Kjotskega protokola uresničujejo na stroškovno učinkovit način, zlasti kar zadeva MSP.	4. nadaljevati boj proti podnebnim spremembam, pri čemer cilje iz Kjotskega protokola uresničujejo na stroškovno učinkovit način, zlasti kar zadeva MSP;
	4a. izpolniti zaveze, sprejete na zasedanju Evropskega sveta spomladi 2007, glede reševanja energetskih in okoljskih izzivov; in
	4b. ob upoštevanju rasti cen hrane, ki verjetno ni ciklična in se bo nadaljevala, revidirati mehanizme skupne kmetijske politike, ki ovirajo oskrbo.

Smernica št. 12, uvodni del in odstavka 1 in 6

Smernica št. 12. Za razširitev in poglobitev notranjega trga morajo države članice:	Smernica št. 12. Za razširitev in poglobitev notranjega trga ter zagotavljanje odprtih in konkurenčnih trgov morajo države članice:
1. pospešiti prenos direktiv o notranjem trgu;	1. pospešiti prenos direktiv o notranjem trgu in odpraviti preostale ovire za čezmejne dejavnosti;
6. pospešiti integracijo finančnih trgov z doslednim in skladnim izvajanjem ter izvrševanjem akcijskega načrta na področju finančnih storitev.	6. pospešiti integracijo trgov storitev, vključno s finančnimi storitvami, s skladnim izvajanjem zakonodaje notranjega trga ter izvrševanjem akcijskega načrta na področju finančnih storitev ter hkrati povečati preglednost, odgovornost in nadzor za vlagatelje, trge in regulatorne organe v zvezi s tveganimi in netveganimi naložbenimi dejavnostmi na finančnih trgih;
	6a. prispevati k razvoju uravnoteženega pristopa do urejanja čezmejnega širjenja finančnega tveganja;
	6b. ustvariti ustrezne pogoje za prometno in energetsko infrastrukturo, ki bo učinkoviteje izkoriščala sredstva, pri čemer se je treba osredotočiti na čezmejna območja, obrobne regije ter povezanost „starih“ in „novih“ držav članic; in
	6c. imeti vodilno vlogo na mednarodni ravni v zvezi z vprašanji kriznega upravljanja in izboljšanja sedanje ureditve globalnega nadzora.

Smernica št. 13, odstavek 6

6. spodbujanje odprtosti navzven, tudi na večstranski ravni;	6. spodbujanje odprtosti navzven, tudi na večstranski ravni, zlasti prek čezatlantskih vezi;
	6a. vzpostavitev čezatlantskega trga;

o

o         o

39. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]               Sprejeta besedila, P6_TA (2007)0533.

OBRAZLOŽITEV

Od zadnjega poročila Evropskega parlamenta o širših smernicah gospodarske politike za leto 2007 je v Evropi prišlo do pomembnih sprememb. Čeprav je bilo evropsko gospodarstvo še naprej v razmahu in je v letu 2007 beležilo skoraj 3-odstotno rast, pa sta nedavni pretres na svetovnih finančnih trgih ter upočasnitev rasti ameriškega gospodarstva bistveno povečala nevarnost upadanja gospodarske rasti. Zato najnovejše gospodarske ocene Komisije za obdobje 2008–2009 predvidevajo upočasnitev rasti.

Komisija je v svojem strateškem poročilu o prenovljeni lizbonski strategiji z dne 11. decembra 2007 predlagala ponovno potrditev obstoječih širših smernic gospodarske politike za obdobje 2008–2010 kot del integriranih smernic. Širše smernice gospodarske politike so glavni instrument gospodarske politike EU v okviru splošne lizbonske strategije ter tudi merilo za letne programe stabilnosti in konvergence. Komisija meni, da se je sedaj treba osredotočiti na izvajanje. To stališče so potrdili tudi zunanji svetovalci, ki so ocenili integrirane smernice, in sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z dne 13. novembra 2007.

Komisija ne glede na to potrditev priznava, da je treba posodobiti okvir, v katerem naj bi se integrirane smernice izvajale. Večji poudarek naj bi bil na ukrepih, katerih cilj je vlagati več v ljudi in v posodobitev trgov dela.

Po mnenju Komisije se vse države članice niso lotile reform z enako mero odločnosti. Medtem ko Komisija na eni strani poudarja pomembnost makroekonomske stabilnosti, na drugi strani meni, da je treba reforme speljati do konca, da bi okrepili podlago za ohranitev ustrezne gospodarske rasti v prihodnosti in pomagali obvarovati EU pred negativnimi gibanji v svetovnem gospodarstvu.

Ker naj bi se težišče naslednjega cikla usmerilo na izvajanje, bi morala vsaka država članica predložiti akcijski načrt kot del poročila o izvajanju, v katerem bi predstavila ukrepe, ki jih je sprejela za uresničitev priporočil in/ali točk, ki jih je treba upoštevati. Takšen mehanizem naj bi olajšal usklajevanje reform in večstranski nadzor v Svetu. Še večja je potreba po usklajevanju znotraj euroobmočja; Komisija bo pred poletjem 2008 predstavila predlog za učinkovitejše usklajevanje in upravljanje.

Evropski parlament je kot edini organ Evropske unije, ki so ga državljanke in državljani neposredno izvolili, primerno mesto za oceno in analizo strategij in ukrepov, ki jih izvajajo države članice za izboljšanje usklajevanja gospodarske politike in uresničevanje lizbonskih ciljev. To se mora odražati tudi v ustrezni pravici do institucionalnega sodelovanja pri pripravi osnutka in prihodnji oceni integriranih smernic.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.1.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	24 2 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Mariela Velichkova Baeva, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sebastian Valentin Bodu, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, Manuel António dos Santos, Christian Ehler, Anne Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in 't Veld, Piia-Noora Kauppi, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Dariusz Rosati, Heide Rühle, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Cornelis Visser, Sahra Wagenknecht
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Daniel Dăianu, Ján Hudacký, Vladimír Maňka, Thomas Mann, Bilyana Ilieva Raeva
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Alfonso Andria