POROČILO o položaju žensk na podeželskih območjih EU

    4.2.2008 - (2007/2117(INI))

    Odbor za pravice žensk in enakost spolov
    Poročevalka: Christa Klaß

    Postopek : 2007/2117(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A6-0031/2008
    Predložena besedila :
    A6-0031/2008
    Sprejeta besedila :

    PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o položaju žensk na podeželskih območjih EU

    (2007/2117(INI))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju Pogodbe o ES, zlasti členov 3 in 13,

    –   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/144/ES z 20. februarja 2006 o strateških smernicah Skupnosti za razvoj podeželja (programsko obdobje 2007–2013)[1],

    –   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (ESKRP)[2],

    –   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 s 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[3],

    –   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike[4],

    –   ob upoštevanju Direktive Sveta 86/613/EGS z 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom[5],

    –    ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta s 5. julija 2006 o izvajanju načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in v poklicu[6],

    –   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z 21. junija 1999 o splošnih določbah strukturnih skladov[7],

    –   ob upoštevanju resolucije Sveta z 2. decembra 1996 o uveljavljanju enakih možnosti za moške in ženske v evropskih strukturnih skladih[8],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije s 13. marca 2003 o ciljih enakih možnosti za ženske in moške pri uporabi strukturnih skladov[9],

    –   ob upoštevanju Sklepov Sveta z 22. julija 2003 o zaposlovanju na podeželskih področjih v okviru evropske strategije zaposlovanja[10],

    –   ob upoštevanju „Pregleda strategije trajnostnega razvoja EU – prenovljena strategija“[11],

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Nov začetek za Lizbonsko strategijo“ (KOM(2005)0024),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“ (KOM(2007)0424),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zaposlenost na podeželskih območjih: zapolnjevanje vrzeli v zaposlovanju“ (KOM(2006)0857) in spremljevalnega delovnega dokumenta Komisije (SEC(2006)1772),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zaposlenost žensk na podeželskih območjih: zagotavljanje prihodnosti podeželske Evrope“[12],

    –   ob upoštevanju SERA – raziskave o zaposlenosti na podeželskih območjih 2006,

    –   ob upoštevanju poročila iz leta 2006 „Razvoj podeželja v Evropski uniji – statistični in ekonomski podatki“,

    –   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 o lizbonski strategiji za zaposlovanje in rast,

    –   ob upoštevanju sklepov druge evropske konference o razvoju podeželja v Salzburgu „Sejemo prihodnost podeželja – oblikovanje politike, ki lahko uresniči naše ambicije“ od 12. do 14. novembra 2003,

    –   ob upoštevanju poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (EUROFOUND) na teme „Prva evropska raziskava o kvaliteti življenja: razlike med mesti in podeželjem“, „Družbeni kapital in ustvarjanje delovnih mest v podeželski Evropi“ in „Podjetništvo žensk na podeželskih območjih“,

    –   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/600/ES z 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[13],

    –   ob upoštevanju skupnega poročila o socialni varnosti in socialnem vključevanju 2007[14],

    –   ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je sprejel Evropski svet v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

    –   ob upoštevanju svoje resolucije s 25. junija 1993 o oceni ženskega neplačanega dela[15],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije s 3. julija o ženskah na podeželskih območjih Unije v luči vmesnega pregleda skupne kmetijske politike[16] in resolucije s 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010),

    –   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6–0031/2008),

    A. ker so podeželska območja[17] z evropskega vidika zajeta v skupni kmetijski politiki; ker ta resolucija obravnava drugi steber te politike, to je razvoj podeželja; ker pa je treba upoštevati tudi socialno in gospodarsko politiko,

    B.  ker je eden od glavnih ciljev razvojne politike Evropske unije za podeželje izboljšati kakovost življenja na podeželskih območjih in spodbuditi raznolikost gospodarskih dejavnosti,

    C. ker je treba spodbujati trajnostni in celostni razvoj in ustvariti nove zaposlitvene priložnosti, zlasti za ženske in mlade, ter zagotoviti kakovostne socialne storitve in zdravstveno varstvo, če želimo, da postanejo podeželska območja zanimivejša,

    D. ker gospodarske in družbene spremembe na podeželskih območjih ne prizadenejo vseh žensk enako, za nekatere predstavljajo priložnost, za druge pa zelo naporen izziv in težave,

    E.  ker je lizbonske cilje o ustvarjanju rasti in spodbujanju socialnega tržnega gospodarstva mogoče doseči samo ob polnem izkoristku velikega potenciala žensk na trgu dela tako na podeželskih kot na mestnih območjih,

    F.  ker delo žensk pogosto velja za naravni vir, ki se ga da neomejeno izkoriščati, nepravična delitev trga dela pa tu postaja vedno ostrejša,

    G. ker je stopnja zaposlenosti moških in žensk na podeželskih območjih nižja, poleg tega pa mnogo žensk nikoli ni dejavnih na uradnem trgu dela in zato niso evidentirane kot brezposelne ter niso navedene v statističnih podatkih o brezposelnosti; ker na podeželskih območjih zelo primanjkuje priložnosti za kakovostno zaposlitev,

    H. ponovno poudarja svoje stališče, da izvajanje Direktive Sveta 86/613/EGS doslej ni bilo učinkovito oziroma ni izpolnilo prvotnega namena direktive, zlasti glede boljšega statusa zakoncev, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti,

    I.   ker je mnogo žensk na podeželskih območjih zaposlenih v poklicih, ki niso priznani, zaščiteni in plačani kot poklicna dejavnost, čeprav so z njo primerljivi,

    J.   ker je le malo žensk lastnic kmetij – ponavadi majhnih in ne preveč donosnih – in ker večina žensk na podeželju dela ob svojih družabnikih (očetih, bratih ali možeh), ki imajo izključno pravico do zadevne kmetije (poljedelske ali živinorejske),

    K. ker se med posameznimi državami članicami in znotraj njih razmere med podeželskimi območji znatno razlikujejo ter ker je zato treba ustrezno podpreti vsa podeželska območja z različnim razvojnim potencialom, obenem pa tudi ljudi, ki tam živijo,

    L.  ker lahko podeželska območja ponudijo kakovostno življenje družinam z otroki in starejšim, vendar kljub temu prinašajo številne izzive, kot so slabo razvita infrastruktura na področju izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh ter pomanjkljiva mreža socialnih storitev, na primer brez ustreznih in zadostnih zmogljivosti otroškega varstva, lokalnih storitev, oskrbe starejših, bolnikov ali invalidov, ter pritiski potekajočega kmetijskega prestrukturiranja in ukrepi za varstvo okolja,

    M. ker se precejšnji prispevek žensk k lokalnemu razvoju in razvoju skupnosti premalo odraža v njihovem sodelovanju v ustreznem postopku odločanja,

    N. ker ženske v glavnem same od sebe prevzamejo prostovoljno delo v družini in z njo povezano delo, družina pa je temeljna družbena enota,

    O. ker podeželska območja posebej prizadenejo staranje prebivalstva, nizka gostota prebivalstva in upadanje njegovega števila na nekaterih območjih,

    P.  ker ima izseljevanje žensk gospodarsko dejavne starostne skupine še naprej za posledico določeno stopnjo „maskulinizacije“ prebivalstva podeželja, kar negativno vpliva na kakovost življenja skupnosti in na demografski razvoj,

    Q. ker zlasti ženske na podeželskih območjih porabijo precej časa za prevažanje otrok in drugih družinskih članov k zdravniku, v šolo ali k športnim dejavnostim, ter ker so mladi prikrajšani zaradi pomanjkljivih storitev javnega prevoza in imajo zato manj priložnosti, da si poiščejo poklicno usposabljanje ali delo,

    R.  ob upoštevanju večjih ovir za dostop do informacijske in komunikacijske tehnologije na podeželju, zlasti za ženske,

    S.  ker podeželska območja ponujajo resnične priložnosti v smislu potenciala za rast v novih panogah in za zagotavljanje podeželskih razvedrilnih dejavnosti, obrtniških dejavnosti in turizma, ki jih največkrat izvajajo ženske ter predstavljajo pomemben gospodarski dejavnik za območja, ki so manj razvita, imajo pa zanimivo pokrajino,

    T.  ker bi bilo treba posvetiti več pozornosti pripravi proračuna ob upoštevanju vidika spola zato, da bi se programi za razvoj podeželja učinkovito uporabljali, in zlasti nameniti več sredstev za posebne potrebe žensk v teh regijah,

    U. ker sta odprava neenakosti in uveljavljanje enakih možnosti za moške in ženske osnovna cilja Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999,

    1.  je prepričan, da je vključevanje vprašanja enakosti med spoloma v podeželski sektor bistvena strategija za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter tudi za gospodarsko rast in trajnostni razvoj podeželja;

    2.  poziva Komisijo, naj izboljša statistične podatke in informacije v zvezi s tem pojavom in preuči vzorce, glavne vzroke in posledice izseljevanja iz podeželskih območij v EU; poziva države članice, naj razvijejo strategije za omejitev izseljevanja žensk iz podeželskih območij, zlasti tistih, ki so visoko izobražene;

    3.  poziva države članice, naj v sodelovanju z lokalnimi organi in podjetji ustvarijo pobude za sodelovanje žensk v delovni sili, zlasti z odpravo njihove diskriminacije na trgu dela, z namenom, da bi se obravnavala problematika revščine in socialne izključenosti na podeželskih območjih; ugotavlja, da je revščina v podeželskih skupnostih močno razširjena, zlasti v novih državah članicah;

    4.  poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne predpise za samostojne podjetnice glede porodniškega in bolniškega dopusta;

    5.  poziva Komisijo, naj zagotovi statistične podatke o revščini in socialni izključenosti, ki bodo ločeni glede na spol in starost ter razsežnost mesto/podeželje;

    6.  poziva države članice, naj podprejo prehod podeželskih območij, ki temeljijo na kmetijski dejavnosti, v podeželska območja, ki bodo temeljila na širši gospodarski dejavnosti.

    7.  poziva države članice, naj izvajajo politike za izboljšanje splošnih življenjskih pogojev žensk na podeželskih območjih in naj varujejo njihovo prihodnost z nudenjem dostopa in razpoložljivosti storitev na podeželju, kot so poštne in širokopasovne storitve ter nove uporabne tehnologije, kulturni in športni centri, gasilske storitve in storitve javne uprave;

    8.  poziva države članice, naj spodbujajo podjetništvo žensk, podpirajo ženske podjetniške mreže, kot so modeli mentorstva/inštruiranja ali zveze podjetnic, ter oblikujejo pobude, namenjene izboljšanju podjetniške miselnosti, spretnosti in zmogljivosti žensk na podeželskih območjih;

    9.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj finančno bolj podprejo inovativne ukrepe za ženske na podeželskih območjih; poziva Komisijo, naj vzpostavi mrežne projekte LEADER za izmenjavo izkušenj in zgledov najboljše prakse;

    10. poziva države članice in Evropsko komisijo, naj upoštevajo precejšnjo skupino predvsem delavk v kmetijstvu ter v malih in srednje velikih podjetjih, ki v številnih državah članicah nimajo ustreznega pravnega položaja, zaradi česar imajo posebne finančne in pravne težave, kar zadeva pravico do porodniškega in bolniškega dopusta, pridobivanje pokojninskih pravic, dostopnost socialne varnosti, in v primeru ločitve;

    11. poziva države članice, naj zagotovijo ideološko in finančno podporo za neplačano in prostovoljno delo;

    12. poudarja, da ženske na podeželskih območjih bolj prizadene prikrita brezposelnost kot moške zaradi modelov tradicionalnih vlog in pomanjkljive infrastrukture na mnogih področjih, na primer za varstvo otrok;

    13. poziva države članice, naj v sodelovanju z regionalnimi organi spodbujajo ustanovitev regionalnih centrov za vire za ženske, zlasti od 25 do 60 leta starosti, ki se soočajo z brezposelnostjo, ter jih podprejo pri samozaposlovanju ali pri razvijanju storitev znotraj njihovih skupnosti prek posvetovanj na osnovni ravni in ocene potreb;

    14. poziva države članice, naj izboljšajo zmogljivosti za izobraževanje in usposabljanje ter infrastrukturo za otroško varstvo, oskrbo starejših in invalidov ter zdravstvene storitve, zlasti razpoložljivost osnovnega zdravstvenega varstva; poziva države članice, naj zagotovijo paramedicinske in nujne zdravstvene storitve na podeželskih območjih;

    15. opozarja na močno tabuiziranost spolnega in/ali domačega nasilja nad ženskami in dekleti na podeželskih območjih; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe in zagotovijo boljšo zaščito in podporo žrtvam in tistim, ki so v nevarnosti, da bi postale žrtve takšnega nasilja;

    16. poziva države članice, naj se spoprimejo s pomanjkanjem dobre prometne infrastrukture na podeželskih območjih in oblikujejo pozitivno politiko za izboljšanje dostopa do prevoza za vse, zlasti za invalide, saj prevoz še vedno pomembno vpliva na večanje socialne izključenosti in neenakosti v družbi, ki v glavnem prizadene ženske;

    17. poziva Komisijo, naj ob pregledu programov razvoja podeželja tesno spremlja vključevanje vidika spola v programe razvoja podeželja, ki jih pripravijo države članice;

    18. v zvezi s tem pozdravlja projekte ESF-EQUAL, ki opozarjajo na položaj žensk v kmetijstvu in na podeželju ter ga poskušajo izboljšati; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj spodbujajo tovrstne projekte v Evropski uniji;

    19. poziva države članice, naj podprejo podjetja, ki vlagajo v podeželska območja in ženskam nudijo kakovostno zaposlitev;

    20. poziva institucije Evropske unije, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo organizacijo forumov za izmenjavo znanja ali podobne dejavnosti tako na državni kot na mednarodni ravni, zlasti kar zadeva položaj žensk na podeželju;

    21. opozarja, da so ženske premalo zastopane na formalnih podeželskih ali regionalnih vodilnih mestih, čeprav imajo pomembno vlogo v neformalni skupnosti, kjer so nosilke družbenega življenja v skupnosti, saj s svojo vključenostjo v neformalne lokalne mreže (na primer v skupnosti prostovoljnega dela ali različnih tematskih združenjih) vplivajo na nastanek socialnega kapitala;

    22. poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo sodelovanje žensk v lokalnih akcijskih skupinah ter razvoj lokalnih partnerstev v okviru osi LEADER in zagotovijo po spolu uravnoteženo sodelovanje v njihovih upravnih odborih;

    23. obžaluje, da se Komisija ni odzvala na prej omenjeno resolucijo Parlamenta s 3. julija 2003 s korenito revizijo Direktive 86/613/ES, čeprav Komisija sama priznava, da se ta direktiva doslej ni učinkovito uporabljala in da je bil dosežen minimalen napredek pri priznavanju dela in zagotavljanju ustrezne zaščite, ki bi bila v pomoč zakoncem samozaposlenih v kmetijski dejavnosti v državah članicah; ponovno poziva Komisijo, naj do konca leta 2008 predloži revidirano direktivo, s katero bi zagotovili neodvisne socialnovarstvene in pokojninske pravice ženskam, ki pomagajo v kmetijskih podjetjih ter v malih in srednje velikih podjetjih;

    24. poleg tega globoko obžaluje, da se Komisija praktično še ni odzvala na prejšnje resolucije Parlamenta o razmerah zakoncev, ki pomagajo samozaposlenim v kmetijski dejavnosti, kar zajema tudi poziv:

    - k obvezni registraciji soprog, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, tako da ne bodo več nevidne delavke;

    - k obveznosti za države članice, da bodo sprejele potrebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo zakonci, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, lahko izkoristili zavarovanje za kritje zdravstvene oskrbe, pokojnin, porodniškega prispevka in nadomestnih storitev ter prispevkov za invalidnost;

    25. naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter izvršnim in volilnim organom, pristojnim za enake možnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni v državah članicah.

    • [1]  UL L 55, 25.2.2006, str. 20.
    • [2]  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.
    • [3]  UL L 368, 23.12.2006, str. 15.
    • [4]  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.
    • [5]  UL L 359, 19.12.1986, str. 56.
    • [6]  UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
    • [7]  UL L 161, 26.7.1999, str. 1.
    • [8]  OJ C 386, 20.12.1996, p. 1.
    • [9]  UL C 61 E, 10.3.2004, str. 370.
    • [10]  UL C 186, 6.8.2003, str. 3.
    • [11]  Dokument Sveta 10117/2006, 9.6.2006.
    • [12]  Generalni direktorat za kmetijstvo, Evropska komisija 2000
    • [13]  UL L 205, 6.8.2005, str. 21.
    • [14]  Dokument Sveta 6694/2007, 23.2.2007.
    • [15]  UL C 194, 19.7.1993, str. 389.
    • [16] UL C 74 E, 24.3.2004, str. 882.
    • [17]  Opredelitev podeželskih območij, uporabljena v tej resoluciji, je bila pripravljena v okviru Odločbe 2006/144/ES. Komisija dosledno uporablja metodologijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki temelji na gostoti prebivalstva (OECD, Oblikovanje kazalnikov za podeželje za oblikovanje ozemeljske politike, Pariz, 1994). Temelji na dvostopenjskem pristopu: Najprej se lokalne enote (npr.občine) opredelijo kot podeželske, če je gostota prebivalstva v njih nižja od 150 prebivalcev na kvadratni kilometer, nato se regije (npr. NUTS 3 ali NUTS 2) uvrstijo v eno od treh kategorij:
      ·     pretežno podeželska regija: če več kot 50 % prebivalcev regije živi v podeželskih skupnostih (z manj kot 150 prebivalci/km2)
      ·     vmesna regija: če od 15 do 50 % prebivalcev regije živi v podeželskih lokalnih enotah
      ·     pretežno mestna regija: če manj kot 15 % prebivalcev regije živi v
      podeželskih lokalnih enotah.
      1284 regij NUTS 3 EU-27 je dokaj enakomerno porazdeljenih med tri podeželsko-mestne kategorije. Komisija trenutno išče alternativno opredelitev, ki bi bolje odražala raznolikost značilno za podeželska območja, vključno s primestnimi območji.

    OBRAZLOŽITEV

    Uvod

    Življenje žensk na podeželskih območjih ustvarja številne priložnosti in povzroča številne težave.

    Podeželska območja se ne morejo razvijati samo s kmetijstvom, za spodbujanje vzdržnega trajnostnega razvoja podeželja je nujna raznolikost znotraj in zunaj kmetijske panoge[1].

    Po ocenah Evropske komisije so 92 % ozemlja Evropske unije podeželska območja, na njih pa živi 56 % prebivalstva. Po socialni in gospodarski sestavi, zemljepisnih in kulturnih značilnostih se osupljivo razlikujejo. Podeželska gospodarstva ustvarijo 45 % bruto dodane vrednosti in zagotovijo 53 % zaposlitev, vendar v primerjavi z nepodeželskimi območji zaostajajo glede številnih socialno-ekonomskih kazalnikov[2]. Podeželska območja nudijo dejanske priložnosti zaradi svojega potenciala za rast v novih panogah, zagotavljanja podeželskih razvedrilnih dejavnosti in turizma, kot privlačen kraj za življenje in delo, zaradi svoje vloge ohranjanja naravnih virov in visoko cenjene krajine, naselij z bogato zgodovino in arhitekturnimi ostanki, ter zaščitenih območij, kot so regionalni in narodni parki.

    Procesi globalizacije različno učinkujejo na različna podeželska območja, povzročajo prestrukturiranje in propad kmetijskega sektorja, rast storitvenega sektorja in večji poudarek na tehnologiji. Potek teh gospodarskih in družbenih sprememb prizadene ženske. Podeželske ženske niso homogena skupina, zato te spremembe nanje vplivajo različno. Njihove specifične razmere so odvisne od raznolikih dejavnikov: potrebe in interesi žensk se razlikujejo, ravno tako kot priložnosti in izzivi, s katerimi se spoprijemajo.

    Evropski svet je 20. februarja 2006 sprejel strateške smernice za razvoj podeželja. Polna vključenost žensk in njihov prispevek k oživljanju lokalnih skupnosti, ustanavljanju novih podjetij in povečanju človeških virov do največje možne mere so bistveni za izpolnjevanje v smernicah določenih prednostnih nalog, zlasti pri izboljševanju kakovosti življenja, spodbujanju raznolikosti gospodarstva in izboljševanju konkurenčnosti na podeželskih območjih. Poleg tega je zagotavljanje enakih pravic žensk in moških bistveno za trajnost razvoja podeželja.

    V skladu s cilji Evropskega sveta v Lizboni leta 2000 mora Evropa do leta 2010 postati najbolj dinamično in najbolj konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, skupaj s količinsko in kakovostno boljšim zaposlovanjem ter večjo socialno kohezijo. Za doseganje lizbonskih ciljev o zaposlovanju bo treba dodatno povečati prizadevanja držav članic, zlasti kar zadeva dostop žensk na trg dela. Vloga žensk pri družbenopolitičnem, socialnem, gospodarskem in okoljskem razvoju podeželskih območij je bistvena. Podeželska območja Evrope morajo v celoti izkoristiti svoj potencial ali pa tvegajo, da bodo zaostala pri doseganju lizbonskih ciljev, kar zlasti velja za najbolj odmaknjena in najbolj kmetijska območja.

    Problematika

    Kljub prevladi mestnih območij in pozornosti, ki je namenjena pomembnejšim mestom v govorih izvoljenih predstavnikov, izvršilnih organov, nosilcev odločanja v centralnih, lokalnih in regionalnih organih, ter organih pomembnejših mest, pa tudi v medijih, se večji del družbenega in gospodarskega življenja odvija na podeželskih območjih. Čeprav mesta nedvomno prispevajo k doseganju ciljev lizbonske agende, ponuja trajnostni razvoj podeželskih območij priložnosti, ki so za rast gospodarstva EU bistveni.

    Kazalniki kažejo, da je stopnja zaposlenosti moških in žensk na podeželskih območjih nižja. Poleg tega je v mnogih državah EU brezposelnost, združena s pomanjkanjem raznolikih zaposlitev, pogostejša pri podeželankah kot pri podeželanih. Stopnje tradicionalno ženskih dejavnosti so nižje na podeželskih območjih, saj ženske, ki delajo na kmetijah, niso vedno vštete v delovno silo, priložnosti za plačano zaposlitev pa je v primerjavi z mestnimi območji manj.

    Na podeželskih območjih potekajo demografske, družbene in kulturne spremembe. Staranje prebivalstva, ki je pomembno vprašanje po vsej Evropi, je še zlasti očitno na območjih nekaterih držav članic, ki so pretežno podeželska. Večinoma ženske oskrbujejo otroke in druge odvisne osebe z osnovno nego. Ženske prilagajajo delovni čas, da lahko izpolnjujejo svoje obveznosti nege, in to ima zanje negativne kratkoročne in dolgoročne posledice pri poklicni karieri, zaslužku in pokojnini. To velja tudi za mestna območja, vendar je tam infrastruktura boljša in so poti navadno krajše, saj je vse bližje skupaj.

    Podeželska območja Evrope so različna in vključujejo mnogo vodilnih regij. Vendar se nekatera med njimi spopadajo s posebnimi izzivi, zlasti najoddaljenejša, taka, iz katerih se prebivalstvo izseljuje ali ki so odvisna od kmetijstva. Treba jih je podpreti, da bodo v prihodnjih letih dosegla izzive rasti in trajnosti. Tu se kopičijo različne težave: neugodne demografske razmere, nižja stopnja zaposlenosti in višja stopnja brezposelnosti, nižja stopnja prihodka, neuravnotežena delitev dela v gospodinjstvu, težave pri združevanju poklicnega in družinskega življenja, nezadostna tehnična in socialna infrastruktura, zagotavljanje različnih storitev, npr. zdravstvenih storitev, lokalnega javnega prevoza, varstva otrok in socialnih storitev za starejše in bolne, počasnejši razvoj terciarnega sektorja, slabosti pri usposobljenosti in človeškem kapitalu, pomanjkanje zmogljivosti za izobraževanje in usposabljanje, manjši delež gospodinjstev, ki imajo dostop do širokopasovne internetne povezave, pomanjkanje poslovnih storitev v podporo ženskim projektom in podjetjem, malo naložbenih dejavnosti, majhno število žensk pri postopku odločanja in načrtovanju itd.

    V današnjih Evropi je mogoče ugotoviti neenakosti ne samo med podeželjem in mesti, temveč tudi med bogatejšimi in revnejšimi državami EU, kjer se jasno kažejo v podatkih na velikem številu področij, kar močno govori v prid dajanju prednosti potrebam novih držav članic. Na podeželskih območjih so različne skupine žensk – stare in mlade, brezposelne in gospodarsko dejavne, kmetice, ženske, ki živijo na osrednjih in obrobnih območjih – zato so potrebne različne dejavnosti za različne skupine žensk. V revnejših državah razširjene EU je prikrajšanost na podeželskih območjih najizrazitejša[3]. Tu bi se utegnila pojaviti težava, da bi bila bolj podeželska in oddaljena območja novih držav članic obravnavana kot območja z omejenim potencialom rasti in ne bi prejela svojega deleža naložb; kljub temu, da dejstva kažejo, kako so ravno na teh območjih, ljudje najbolj prikrajšani in imajo najslabšo kakovost življenja.

    Te razmere prispevajo k nadaljnjemu izseljevanju zlasti mladih in dobro usposobljenih ljudi iz številnih krajev. Ker večinoma odhajajo ženske, ima to negativne posledice za socialno življenje teh podeželskih območij in za podeželsko gospodarstvo. Poleg tega prispeva k zmanjševanju števila „skupnih gospodinjstev“. Zelo so oslabljene institucije socialne infrastrukture in storitve javnega interesa. Razen izgube prebivalstva, opazno nižje stopnje rodnosti ogrožajo srednje- do dolgoročni razvoj teh regij.

    Priporočila

    Ženske na podeželskih območjih potrebujejo posebno politično pozornost. Poročevalka poziva k dejanski podpori lokalnim pobudam, ukrepom skupnosti in celostnemu pristopu k razvoju podeželja, v središču katerega bodo ženske. Vključevanje vprašanja enakosti med spoloma v podeželski sektor mora biti bistvena strategija za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi ter tudi za trajnostno gospodarsko rast. Nujno je treba sprejeti posebne ukrepe, usmerjene k perečim vprašanjem in potrebam, s katerimi se soočajo ženske na podeželskih območjih. Poročevalka poudarja, da je treba najprej povečati osveščenost celotne družbe o neugodnem položaju žensk na podeželskih območjih. Poleg tega poziva, da je pri presoji vplivov politike za razvoj podeželja EU in v vseh proračunskih postopkih, povezanih z izvajanjem te politike, treba zagotoviti upoštevanje razsežnosti spola. Poleg tega so za protiutež v neuravnoteženih razmerah potrebne finančne spodbude, da bodo lokalni organi uveljavili posebne ukrepe.

    Ženske na podeželju so pri odločanju in načrtovanju vsepovsod v manjšini. Nizka raven sodelovanja žensk pri postopkih odločanja neizogibno povzroča pristranskost pri določanju prednostnih nalog. Izziv za programe za razvoj podeželja je ugotoviti, kaj omejuje polno sodelovanje žensk v gospodarskem in javnem življenju na lokalni ravni, in razviti posebne pobude njim v prid. Pomembno je podpreti razvoj zelo spremenljivih mrež za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti za ženske, ki bi lahko usmerile prizadevanja na krepitev vloge žensk, zlasti od 25 do 60 leta starosti, ki so se soočile z brezposelnostjo, in jih podpreti pri samozaposlovanju ali pri razvijanju storitev znotraj njihovih skupnosti prek posvetovanj na osnovni ravni in ocene potreb.

    Raznolikost je potrebna za rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj na podeželskih območjih. Pomembno je okrepiti vstop in udeležbo žensk v novih gospodarskih panogah, kot so telekomunikacije, storitve za prosti čas in izboljšanje okolja. Z odločitvijo za samozaposlitev in ustanovitvijo malega podjetja so lahko ženske v ospredju pri inovacijah in raznolikosti na podeželskih območjih. Turizem, obrti in zagotavljanje razvedrilnih dejavnosti na podeželju so razvijajoči se sektorji v številnih regijah in ponujajo možnosti za diverzifikacijo na kmetiji izven kmetijstva in za razvoj mikropodjetij v širšem podeželskem gospodarstvu. Pri spodbujanju usposabljanja, obveščanja in podjetništva je treba upoštevati posebne potrebe žensk. Poleg tega bi bilo treba še naprej izvajati uspešni program LEADER, ki je mnogim ženskam pomagal razviti plačane dejavnosti na področju turizma, obrti in regionalnih proizvodov.

    Uskladitev poklicnega in družinskega življenja v podeželskem okolju ovirajo razdalje med prebivališčem, delovnim mestom in raznimi storitvami. Ker si pari neenakomerno delijo gospodinjske dejavnosti, se ženske pogosto soočijo z vprašanjem uskladitve poklicnega in družinskega življenja. EU bi morala podpreti države članice, da bi spodbudile usklajevanje poklicnega in družinskega življenja na podeželskih in mestnih območjih, zlasti v gospodarsko nerazvitih podeželskih regijah, v tesni povezavi s skupnostmi, s spodbujanjem dostopa do zaposlitve, še zlasti do delovnih mest v skupnosti, z razvijanjem zunanje pomoči za gospodinjska opravila in z olajšanjem dostopa do različnih komunikacijskih sredstev. Ker našteto sodi v javni prostor, je eden od pomembnejših elementov povezan s spreminjanjem socialnega vedenja in zadeva delitev gospodinjskih dejavnosti med ženskami in moškimi. To je treba opraviti na ravni posameznika, celotni družbeni razvoj pa se mora nadaljevati.

    • [1]  Končna izjava Evropske konference o razvoju podeželja „Sejemo prihodnost podeželja – oblikovanje politike, ki lahko uresniči naše ambicije“ , 12. – 14. november 2003, Salzburg
    • [2]  Presoja vplivov.
    • [3]  Prva evropska raziskava o kvaliteti življenja – razlike med mesti in podeželjem

    IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

    Datum sprejetja

    28.1.2008

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    27

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Edit Bauer, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Esther De Lange, Astrid Lulling, Doris Pack, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anna Záborská, Edite Estrela, Lissy Gröner, Pia Elda Locatelli, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Anne Van Lancker, Siiri Oviir, Hiltrud Breyer, Věra Flasarová, Eva-Britt Svensson

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Elisabeth Jeggle, Christa Klaß, Gabriela Creţu, Anna Hedh, Marusya Ivanova Lyubcheva,

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Petru Filip, José Ribeiro e Castro, Eva Lichtenberger