POROČILO o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju

11.2.2008 - (2007/2182(INI))

Odbor za razvoj
Poročevalka: Feleknas Uca
Pripravljavka mnenja (*): Gabriela Creţu,
Odbor za pravice žensk in enakost spolov
(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 47 Poslovnika

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju

(2007/2182(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 8. marca 2007 z naslovom Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju (KOM(2007)0100),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. maja 2007 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju;

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 806/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o spodbujanju enakosti spolov pri razvojnem sodelovanju[1],

–   ob upoštevanju členov 2, 3(2), 137 in 141 Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razglašene leta 2000[2], zlasti njenega člena 23,

–   ob upoštevanju konvencije Združenih narodov z dne 18. decembra 1979 o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–   ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Združenih narodov, Peking +5 in Peking +10, o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje Pekinške deklaracije, sprejete 9. junija 2000, in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 11. marca 2005,

–   ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, sprejetih na vrhu tisočletja Združenih narodov septembra 2000, zlasti cilja o spodbujanju enakosti med spoloma in krepitvi vloge žensk kot pogoja za odpravljanje lakote, revščine in bolezni, doseganje enakosti na vseh ravneh izobraževanja in področjih dela, enakega nadzora nad viri ter enakega zastopanja v javnem in političnem življenju;

–   ob upoštevanju poročila Komisije o razvojnih ciljih novega tisočletja v letih 2000–2004 (SEC(2004)1379),

–   ob upoštevanju zaključkov predsedstva na zasedanju Evropskega sveta v Bruslju 16. in 17. decembra 2004, v katerih je potrjena polna zavezanost Evropske unije k doseganju razvojnih ciljev tisočletja in skladnosti politike,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja[3] in z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja – vmesna točka[4],

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko[5], in z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov med EU in Afriko[6],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. novembra 2007 o pospeševanju afriškega kmetijstva[7],

–   ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti (RVSZN 1325 (2000)), zlasti njenega odstavka 1, ki poziva države članice „da zagotovijo večjo zastopanost žensk na vseh ravneh odločanja v nacionalnih, regionalnih in mednarodni institucijah ...“,

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo znotraj Sveta, ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: „Evropsko soglasje“ (Evropsko soglasje o razvoju), ki je bilo podpisano 20. decembra 2005[8], ter evropskega soglasja o človekoljubni pomoči iz decembra 2007[9],

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000[10], kakor je bil spremenjen s sporazumom o spremembi sporazuma o partnerstvu (sporazum iz Cotonouja), podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005[11],

–   ob upoštevanju rimske deklaracije o usklajevanju, sprejete 25. februarja 2003 po forumu na visoki ravni o usklajevanju, in pariške deklaracije o učinkovitosti razvojne pomoči, sprejete 2. marca 2005,

–   ob upoštevanju mednarodne konference o financiranju razvoja v Monterreyu marca 2002 in svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu septembra 2002,

–   ob upoštevanju končnega poročila, sprejetega marca 2005 na 49. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, o položaju žensk,

–   ob upoštevanju poročila programa Združenih narodov za razvoj z naslovom Na poti k enakosti iz leta 2006,

–   ob upoštevanju poročil Sklada Združenih narodov za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva za leti 2005 in 2006, enega z naslovom Obljuba enakosti: enakost med spoloma, reproduktivno zdravje in razvojni cilji tisočletja, drugega pa z naslovom Pot do upanja: ženske in mednarodne migracije,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o oblikovanju instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja[12] (instrument za razvojno sodelovanje),

–   ob upoštevanju statističnih podatkov, ki temeljijo na poročilih držav članic Odbora za razvojno pomoč Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o političnih možnostih za enakost spolov 2004–2005, objavljenih junija 2007 in poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o enakosti spolov in dodeljeni pomoči za leto 2006,

–   ob upoštevanju lizbonske strategije za rast in delovna mesta iz marca 2000,

–   ob upoštevanju protokola o pravicah žensk v Afriki, znanega tudi kot protokol iz Maputa, ki je začel veljati 26. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. in 6. decembra o pregledu izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah in institucijah EU, zlasti spremljajočega poročila portugalskega predsedstva, ki vsebuje kazalnike o ženskah in revščini,

–   ob upoštevanju mednarodne konference Združenih narodov o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala septembra 1994 v Kairu, tam sprejetega akcijskega programa ter dokumentov, ki so bili posledično sprejeti na posebnem zasedanju Združenih narodov Kairo+5 o nadaljnjih ukrepih za izvajanje akcijskega programa, sprejetega leta 1999,

–   ob upoštevanju bruseljskega poziva k ukrepanju za odpravljanje spolnega nasilja v konfliktih in po njih (junij 2006),

–   ob upoštevanju akcijskega načrta iz Maputa za uveljavitev okvira kontinentalne politike za spolno in reproduktivno zdravje ter pravice za obdobje 2007–2010, sprejetega septembra 2006 na posebnem zasedanju Afriške unije,

–   ob upoštevanju bruseljskega okvira za delovanje in priporočil o zdravju za trajnostni razvoj, ki so ga ministri za zdravje skupine afriških, karibskih in pacifiških držav sprejeli oktobra 2007 v Bruslju,

–   ob upoštevanju deklaracije z naslovom Enakost spolov: bistveno vprašanje v spreminjajočih se družbah in njenega akcijskega programa, sprejetih na peti evropski ministrski konferenci,

–   ob upoštevanju ministrske deklaracije s konference ministrov o enakosti med spoloma v Luxembourgu 4. februarja 2005,

–   ob upoštevanju Sklepa 14/04, ki ga je sprejela Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi 7. decembra 2004 v Sofiji, o akcijskem načrtu Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za spodbujanje enakosti spolov za leto 2004,

–   ob upoštevanju akcijskega načrta za enakost med spoloma za obdobje 2005–2015, ki ga je sprejel Commonwealth,  

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0035/2008),

A. ker je v dunajski deklaraciji, sprejeti na svetovni konferenci Združenih narodov o človekovih pravicah 25. junija 1993, poudarjeno, da „so pravice žensk in deklet neodtujljiv, celosten in nedeljiv del splošnih človekovih pravic“,

B.  ker je v Evropskem soglasju o razvoju enakost med spoloma določena kot splošno načelo, saj je v njej poudarjeno, da bo „EU [...] v vse svoje politike in postopke v zvezi z odnosi z državami v razvoju kot izrazito komponento vključila enakost spolov“ (člen 19 dela I), ter ker sporazum iz Cotonouja jasno poudarja pomembnost enakosti med spoloma, saj je v njem ugotovljeno, da „sodelovanje pomaga izboljšati dostop žensk do vseh virov, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih temeljnih pravic“(člen 31),

C. ker je Generalna skupščina Združenih narodov med razvojne cilje tisočletja kot podcilj uvrstila splošen dostop do reproduktivnega zdravja do leta 2015,

D. ker vsebujejo pekinška izhodišča za ukrepanje vključitev načela enakosti spolov kot učinkovite strategije za spodbujanje enakosti med spoloma in določajo, da morajo vlade in drugi udeleženci „spodbujati aktivno in vidno politiko vključitve načela enakosti spolov v vse politike in programe, tako da se bodo pred sprejetjem odločitev analizirali učinki na ženske in moške“,

E.  ker približno dve tretjini dela v svetu opravljajo ženske in dekleta za dobiček, ki znaša manj kot 5 % prihodka; ker se z delom žensk proizvede polovico svetovne hrane ter ker skoraj 74 % nezaposlenih žensk večinoma skrbi za dom in družino v primerjavi s 27 % nezaposlenih moških,

F.  ker je od 1,3 milijarde ljudi, ki živijo v popolni revščini, 70 % žensk, pri čemer revščina ni le znak, ampak tudi vzrok za neenako delitev dohodka, lastnine, virov, tržne moči in odgovornosti; ker EU v svojem razvojnem sodelovanju spodbuja enakost med spoloma in pravice žensk z dvotirnim pristopom vključitve načela enakosti med spoloma in posebnimi ukrepi za spodbujanje pravic žensk in krepitev njihovega položaja,

G. ker je gospodarska rast bistvena za boj proti revščini, vendar sama po sebi ne zadostuje, saj ne ustvarja dovolj novih možnosti za ustanavljanje podjetij in delovnih mest,

H. ker neenakosti med spoloma ponavadi povzročajo še več neenakosti, ki negativno vplivajo na dobro počutje žensk, njihovih družin in skupnosti ter osebno rast,

I.   ker ukrepi v zvezi z enakostjo spolov v večini držav niso prednostna naloga, saj se tema enakosti med spoloma obravnava kot manj pomembna težava, kulturne, verske in socialno-ekonomske prakse pa se uporabljajo kot izgovor za oviranje napredka na področju enakosti spolov in pravic žensk,

J.    ker je dokazano, da se zaradi krepitve vloge žensk hitreje dosegajo ostali razvojni cilji tisočletja v zvezi z bojem proti revščini ter boljšimi demografskimi, socialnimi in ekonomskimi kazalniki,

K. ker lahko vključitev načela enakosti med spoloma pripomore k oblikovanju pravičnejše in bolj demokratične družbe, v kateri so ženske in moški obravnavani enako v vseh vidikih življenja, vendar ne more zamenjati posameznih politik v zvezi z enakostjo med spoloma in pozitivnih ukrepov kot dela dvojnega pristopa za doseganje cilja enakosti med spoloma,

L.  ker je zgodnje izobraževanje in usposabljanje za dekleta in ženske (vključno s celovito spolno vzgojo) ključno v boju za odpravljanje revščine in širjenja bolezni, saj se tako zagotavlja večje znanje žensk, njihove spretnosti in zaupanje, s čimer lahko sodelujejo v družbi in politiki v celoti,

M. ker je osnovni pogoj za doseganje enakosti med spoloma to, da imajo ženske popolno spolno in reproduktivno zdravje ter pravice, ker je za krepitev vloge žensk bistvena sposobnost, da nadzorujejo svojo rodnost, saj lahko ženske, ki načrtujejo svojo družino, načrtujejo tudi svoje življenje, ker so zdrave ženske lahko produktivnejše in ker zaščita reproduktivnih pravic – npr. načrtovanje družine v smislu izbire časa rojstva in časovnega razmika ter svobodno odločanje o reprodukciji brez diskriminacije, prisile in nasilja – zagotavlja svobodo za polnejše in enakovrednejše sodelovanje v družbi,

N. ker je za ženske organizacije bistveno, da se zagotovi finančna in tehnična pomoč, s katero se spodbujajo programi za najbolj ranljivo prebivalstvo, vključno s priseljenkami, notranje razseljenimi ženskami ter begunkami, zlasti dobava opreme in ustrezne tehnologije za predelavo hrane ter odpravo delovnih preobremenitev, olajšanje dostopa žensk do zemlje ter izboljšanje dostopa in obiskovanja šol za dekleta,

O. ker so ženske izpostavljene diskriminaciji v zakonskih zvezah ter pri dostopanju do nepremičnin in zemljiške posesti ter sredstev in nadzora nad njimi,

P.  ker veliko žensk nima dostopa do storitev osnovne zdravstvene oskrbe, izobrazbe na vseh stopnjah, ekonomske neodvisnosti, možnosti za poklicno uspešnost in sodelovanje pri sprejemanju odločitev,

Q. ker v nekaterih kulturah še obstajajo tradicionalni in verski predsodki, ki dekletom in mladim ženskam omejujejo dostop do izobrazbe ter jih diskriminirajo,

R.  ker je bilo vsaj 130 milijonov žensk prisiljenih v pohabljenje ženskih spolnih organov ali druge škodljive tradicionalne prakse in je vsako leto v nevarnosti pred temi resnimi posegi v njihovo telesno celovitost in kršitvijo človekove pravice še 2 milijona žensk,

S.  ker so ženske migrantke bolj izpostavljene prisilnemu delu in spolnim zlorabam kot moški ter je zanje tudi verjetneje, da sprejmejo negotove delovne pogoje,

T.  ker so v državah, kjer so se nedavno končali konflikti ter potekajo procesi obnove in ponovnega vključevanja, institucionalni mehanizmi in zaveze za enakost med spoloma učinkovit začetek za varovanje in spodbujanje pravic žensk; ker je vključitev vseh pomembnih udeležencev, kot so vlade, politični predstavniki, nevladne organizacije, skupine civilne družbe in akademiki, ter neposredna udeležba ženskih skupin in mrež, osnovni pogoj za doseganje skupnega in trajnostnega razvoja,

U. ker je v pod saharski Afriki 57 odstotkov odraslih, okuženih z virusom HIV, žensk, in ker so mlade ženske med 15. in 24. letom trikrat bolj izpostavljene okužbam kot mladi moški,

V. ker moški in ženske niso obveščeni o načinih prenašanja virusa HIV/aidsa in preventivnih ukrepih zaradi diskriminacijskih okoliščin in nasilja na podlagi spola; ker je izobraževanje v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter podatki in dostop do zdravstvenih storitev na področju zdravja najboljše jamstvo za preprečevanje širjenja virusa HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih bolezni,

W. ker vsako leto pri porodu še vedno umre 536.000 mater (v Afriki in Aziji jih umre 95 %), in ker ima na vsako žensko, ki umre, 20 ali več žensk hude zaplete, od kroničnega vnetja do hudih poškodb, kot je fistula rodil, ki jo je mogoče preprosto preprečiti z zagotovitvijo splošnega dostopa do osnovne in nujne porodničarske nege in storitev reproduktivnega zdravja;

X. ker je raziskava Mednarodnega inštituta za raziskovanje politike hrane pokazala močno povezavo med prehrambenim stanjem otrok in besedo žensk pri odločanju v gospodinjstvu, pri čemer so tudi ženske pogosteje podhranjene, kadar imajo nižji status in nimajo pravice odločati; ker bi z boljšo prehrano preprečili veliko smrtnih primerov pri otrocih in pripomogli k doseganju razvojnega cilja tisočletja glede znižanja umrljivosti otrok,

Y. ker so bili nekateri projekti, ki so se izvajali do zdaj, manj učinkoviti zaradi posameznih pomanjkljivosti v različnih državah: nestabilni lokalni in državni organi, podkupljive vlade in pomanjkanje izkušenj in usposobljenega osebja za obravnavanje težav, povezanih s krepitvijo vloge žensk in enakostjo spolov,

Z.  ker večja nevarnost naravnih nesreč in občasno pomanjkanje naravnih virov v lokalnem ali regionalnem smislu nesorazmerno bolj prizadeneta prikrajšane skupine prebivalstva,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki ga smatra kot nadaljnji korak v akcijskem programu za vključitev načela enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje Skupnosti za obdobje od leta 2001 do leta 2006;

2.  obžaluje, da se po sprejetju resolucije Sveta z dne 20. decembra 1995, v kateri se je načelo enakosti med spoloma v razvojnem sodelovanju prvič upoštevalo kot temeljno načelo razvojne politike Skupnosti in držav članic, v praksi to načelo ni dovolj upoštevalo;

3.  poudarja, da mora razumevanje vloge žensk v povojnih družbah in njihov prispevek k povojni obnovi preseči splošno dojemanje, v skladu s katerim so izkušnje žensk iz vojne zelo specifične, ter da je treba priznati posebnosti in razlike v izkušnjah žensk;

4.  obžaluje dejstvo, da večina državnih strateških dokumentov v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje obravnava spol kot vprašanje, ki zadeva več področij, vendar ne navajajo posebnih ciljev ali dejavnosti, vezanih na vprašanje spola; odločno poziva, da je treba v prihodnje strategije vključiti cilje in dejavnosti, določene glede na spol;

5.  pozdravlja zahtevo Komisije, da bi morala EU kot svoj temeljni cilj podpirati tretje države pri sprejemanju in izvajanju mednarodnih obveznosti, kot so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979), kairski akcijski program (1994 in 2004), pekinška izhodišča za ukrepanje (1999 in 2005) ter izjava o razvojnih ciljih tisočletja (2000);

6.  izpostavlja mnenje Komisije, da je podpora za vključitev vprašanj načela enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje s sredstvi, ki so že dodeljena za ta namen, neznatno v primerjavi s sredstvi, ki so namenjena za druge podobne ukrepe; obžaluje, da je za enakost med spoloma namenjenih le 5 % sredstev instrumenta za razvojno sodelovanje za tematski program „Vlaganje v ljudi“ (2007–2013) in da državni strateški dokumenti ne omogočajo pregleda nad razporeditvijo proračunskih sredstev za enakost med spoloma, saj je spol omenjen le kot presečno vprašanje, zato ni navedenih podrobnih finančnih podatkov;

7.  izraža zaskrbljenost zaradi nove strukture Komisije za pomoč, ki daje prednost proračunski podpori, saj to še bolj otežuje ocenjevanje napredka pri doseganju enakosti med spoloma;

8.  želi pohvaliti splošni pristop Komisije kot dobro podlago za vključevanje vprašanj načela enakosti spolov v programe Evropske unije in držav članic za razvojno sodelovanje, da se doseže enakost spolov in okrepi vloga žensk kot glavni instrument za uveljavitev človekovih pravic in boj proti revščini, vendar opozarja, da so mogoče izboljšave, zlasti pri analiziranju podatkov, s čimer bi se izognili ukrepom, ki bi lahko škodili položaju žensk;

9.  meni, da je učinkovitost vključevanja načela enakosti spolov v politike razvojnega sodelovanja odvisna od držav članic in zadevnih institucij Evropske unije ter njihovega razumevanja vprašanja glede enakosti spolov; meni, da je doseganje ciljev iz Načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092) v Evropski uniji nujen pogoj za učinkovito vključevanje načela enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje;

10. poudarja, da je treba obravnavati ne le ženske, ampak tudi odnose med spoloma, zlasti socialne odnose med moškimi in ženskami, ki so razlog za stalno neenako obravnavanje na podlagi spola; meni, da morajo zato projekti zadevati moške in ženske;

11. poudarja, da bi morali procesi globalizacije ponujati nove možnosti za revne države ter upoštevati posebne potrebe žensk, saj so pogosto neizobražena delovna sila in zaradi tega družbeno prikrajšane;

12. poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe, ki bodo v vedno bolj globaliziranem svetu omogočali velikemu številu neizobraženih žensk v državah v razvoju možnosti za zaposlitev in konkretne možnosti za preživetje;

13. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru razvojnega sodelovanja sprejmejo ukrepe, ki bodo imeli konkreten in merljiv vpliv na odnose med ženskami in moškimi, spreminjanje zakonov, institucij in obstoječih patriarhalnih vzorcev, povečanje proračunskih sredstev in izboljšanje socialnih in ekonomskih pogojev za ženske;

14. poziva države članice in Komisijo, naj kot delodajalke v državah v razvoju upoštevajo načelo dostojnega dela prek povišanja plač v skladu s priporočilom 135 Mednarodne organizacije dela o določitvi minimalnih mezd, zlasti v državah v razvoju;

15. pozdravlja predloge za spodbujanje varstva delavskih in državljanskih pravic honorarnih delavcev ter udeležbe žensk v sindikalnih gibanjih za ublažitev težav, s katerimi se ženske srečujejo na delu;

16. poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politike razvojnega sodelovanja podpira ukrepe za krepitev pravnega statusa žensk, ki spodbujajo enakopravni dostop do dostojne zaposlitve ter temeljnih človekovih in družbenih pravic, pri čemer naj upošteva zlasti naraščajoče število migrantk in njihovo vse večjo ranljivost, da ženske ne bi postale nov izkoriščani razred družbe;

17. poziva Komisijo, naj oceni možni učinek sporazumov o gospodarskem partnerstvu z vidika spola;

18. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost med politiko razvojnega sodelovanja in drugimi politikami Skupnosti (kot sta na primer trgovinska in kmetijska politika), da se preprečijo škodljive interference med politikami, zlasti v zvezi z ukrepi za krepitev vloge žensk;

19. ugotavlja, da je vpliv žensk na načrtovanje lastnega življenja odvisno od njihove izobrazbe; poudarja pomen izobraževalnih programov, ki upoštevajo vidik spola in so namenjeni ženskam in moškim;

20. poziva Komisijo, naj opravi analizo o enakosti med spoloma na vseh stopnjah načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, da se odpravijo vse oblike diskriminacije na podlagi spola ter zaščitijo in spodbujajo pravice žensk;

21. poziva Komisijo, naj oblikuje metodo za ocenjevanje vpliva novih načinov pomoči na položaj žensk, pri čemer naj upošteva dejstvo, da je zdaj manj poudarka na ženskah in enakosti spolov, delno tudi zaradi novega razvojnega trenda;

22. pozdravlja poziv Komisije, da je treba razviti kazalnike uspešnosti, pri katerih je upoštevan vidik spola, ter poziva k vključitvi teh kazalnikov v vse državne strateške dokumente v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja in Evropskega razvojnega sklada ter v oceno izidov med vmesnimi in končnimi revizijami teh strategij; poziva Komisijo, naj razvije cenovno ugodne, pregledne in uporabne parametre v obliki kvantitativno merljivih kakovostnih kazalnikov, s katerimi bi se lahko redno učinkovito vrednotil napredek v zvezi z enakostjo med spoloma in udeležbo žensk; poziva Komisijo, naj v dialogih s tretjimi državami poveča ozaveščenost o pomenu primerljivih podatkov, ločenih glede na spol; kazalnike iz priloge VII, pri katerih je upoštevan spol, podpira kot dobro osnovo za razvoj celovitih instrumentov za merjenje rezultatov;

23. pozdravlja dejstvo, da Komisija v svoji strategiji upošteva pojav nasilja na podlagi spola;

24. poudarja, da nasilje nad ženskami ni le težava žensk in da je potreben pristop, ki ni usmerjen le na ženske, temveč tudi na moške; pozdravlja programe za pomoč ženskim žrtvam ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo programe za moške, ki zlorabljajo ženske, s čimer poleg učinkov tega pojava spoprijeli tudi z vzroki zanj;

25. pozdravlja pobudo Komisije za večje osveščanje javnosti o nasilju nad ženskami z večjim obveščanjem o tej problematiki v medijih ter usposabljanjem vojaškega, policijskega in pravosodnega osebja; vendar poziva, naj se več pozornosti nameni ukrepom za boj proti trgovini z ljudmi, mučenju in škodljivim tradicionalnim običajem, zlasti pohabljanju ženskih spolnih organov, zločinom zaradi časti ter zgodnjim in prisilnim porokam, ter poudarja, da je treba v institucijah, ki ponujajo neposredno pomoč žrtvam teh praks, zaposliti več žensk.

26. pozdravlja jasno povezavo med ženskami in virusom HIV (v smislu večjega deleža okužb), navedeno v zgoraj omenjenem sporočilu Komisije o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju; meni, da bi bilo treba pozvati države članice Evropske unije, da izpolnijo obljube v zvezi z dodelitvijo finančnih sredstev za to področje;

27. poziva Komisijo in države članice, naj zastavijo specifične, časovno omejene in merljive zaveze – podprte z dodelitvijo zadostnih sredstev, da bi do leta 2010 dosegle splošen dostop do preventive pred virusom HIV, zdravljenja, nege ter pomoči za vse ženske in dekleta;

28. pozdravlja, da je v omenjenem sporočilu Komisije o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju odločno potrjena povezava med ukrepi in programi v zvezi z virusom HIV/aidsom ter dejavnostmi in storitvami na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic;

29. poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo političnega vodje pri dejavnostih na področju pravic v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in poveča financiranje zanje, da bi pomagala državam pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti splošnega dostopa do reproduktivnega zdravja v okviru petega razvojnega cilja tisočletja o izboljšanju zdravja mater, ter naj obravnava vprašanja zanemarjanja pravic žensk v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, kot sta fistula rodil in travmatska fistula;

30. ugotavlja, da prispeva diskriminacija deklet in žensk k večjemu tveganju za okužbo z virusom HIV, ker zaradi svojega nizkega socialnega položaja težje same odločajo o vprašanjih v zvezi s spolnostjo;

31. nadvse obžaluje status žensk, ki so takorekoč sužnje, ujete v šeriatskem pravu, ter meni, da je to zatiranje popolnoma v nasprotju z vsemi načeli, ki so v tem poročilu označena za poglavitna;

32. pozdravlja dejstvo, da Komisija v svojem sporočilu priznava pomen podpiranja raziskav o mikrobicidih in cepivih (ki sta najobetavnejši tehnologiji za ženske), ter poziva Evropsko unijo, naj še naprej zagotavlja vključenost raziskav in razvoja cepiv in mikrobicidov proti aidsu v širše načrte glede razvoja in enakosti med spoloma;

33. meni, da se z zagotavljanjem neomejenega dostopa žensk do informacij, storitev in zdravil, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem, krepi njihova vloga in položaj v prizadevanjih za varen spolni odnos in zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, vključno z virusom HIV; podpira ukrepe, ki jih je predlagala Komisija, zlasti v zvezi s finančno pomočjo za razvoj mikrobicidov in cepiv, ki ženske varujejo pred spolno prenosljivimi boleznimi, in ukrepe za reproduktivno zdravje in pravice;

34. poziva države članice, naj spodbujajo vključitev preprečevanja prenosa z matere na otroka v paket celovitih pristopov do boja proti virusu HIV;

35. poudarja, da je za ženske zelo pomembno, da imajo dostop do oskrbe z vodo, sanitarij in higiene ter zato poudarja, da je treba povečati dostop do varne pitne vode, ustreznih sanitarij in vode za proizvodno rabo;

36. odločno kritizira, da med ukrepe iz strategije Komisije ni vključen boj proti nasilju nad ženskami, ki temelji na tradicionalnem razlikovanju med spoloma; obsoja vsako pravno, kulturno in versko dejanje, zaradi katerega so ženske diskriminirane, izključene iz političnega odločanja in javnega življenja ter oddvojene v vsakdanjem življenju, ter vse tiste, ki opravičujejo posilstvo, družinsko nasilje, prisilne poroke, neenake pravice v ločitvenem postopku, uboje iz časti, vse obveznosti žensk, da se morajo proti svoji volji oblačiti na predpisan način, nadlegovanje zaradi neupoštevanja norm in pravil, povezanih s spolom, trgovino z ljudmi in prisilno delo; poziva Komisijo in države članice, naj se v okviru politike razvojnega sodelovanja borijo proti takim dejanjem; poziva Komisijo, naj si močno prizadeva za podporo programov za obveščanje in spodbujanje, s katerimi se izboljšuje ozaveščenost ljudi in spreminja javno mnenje v okviru državnih programov, ter naj ukrepe za boj proti vsem vrstam nasilja nad ženskami, vključno s tradicionalnimi škodljivimi običaji, oblikuje za merilo dobrega upravljanja partnerskih držav;

37. je zaskrbljen ob lanskoletnem poročilu Sklada Združenih narodov za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva, v katerem je navedeno, da je zaradi izbiranja spola otroka pred rojstvom, splava in preprečitve obstoja z detomorom na svetu 60.000.000 žensk manj, kot bi jih bilo sicer;

38. poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo bruseljski poziv k ukrepanju za odpravljanje spolnega nasilja v konfliktih in po njih;

39. poziva Komisijo, naj spolno in reproduktivno zdravje ter pravice na kriznih in konfliktnih območjih, vključno z bojem proti spolnemu nasilju, določi za prednostno nalogo v obdobju nudenja človekoljubne pomoči ter v povojni obnovi;

40. poudarja, da je treba dopolniti podobo žensk kot ranljivih žrtev s podobo žensk kot skupino zelo raznolikih družbenih akterk s pomembnimi viri in zmožnostmi ter svojimi lastnimi vizijami; ženske vplivajo na potek stvari in morajo oblikovati razvojni proces;

41. meni, da je sodelovanje žensk v postopkih sprejemanja odločitev na vseh ravneh nujen pogoj za dobro upravljanje in pozdravlja vse vrste podpornih ukrepov, kot so spodbude za doseganje kvot, podpora ženskim gibanjem in organizacijam ter dejavno spodbujanje pravic žensk v strateških dokumentih držav itd.; ponovno poudarja, da mora biti vloga žensk v sprejemanju političnih odločitev večja ter da je treba zagotoviti sodelovanje in vključevanje žensk v prizadevanja za spodbujanje miru in mirnega reševanja sporov v celoti; podpira tudi priporočila resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 (2000);

42. poziva EU, naj okrepi prizadevanja glede izvajanja resolucije 1325 Varnostnega sveta Združenih narodov, ki poziva k večji udeleženosti žensk na vseh ravneh odločanja v procesu reševanja sporov in mirovnem procesu;

43. poudarja, da je posilstvo vojno orožje in da je treba ta pojav obravnavati prek programa za pomoč žrtvam,

44. poziva Evropsko komisijo, da si še bolj prizadeva za celovito upoštevanje načela enakosti med spoloma v nacionalnih programih; poudarja, da si je treba še vedno prizadevati za vključitev načela enakosti med spoloma na vseh področjih kot splošne naloge razvojnega sodelovanja EU; poziva Komisijo, naj si v delegacijah Komisije prizadeva za uravnoteženost med spoloma, tako da zaposli več žensk, med drugim tudi na vodilne položaje, kot je vodja delegacije;

45. poudarja potencial mikrokreditov kot orodja, ki ga politike razvojnega sodelovanja lahko uporabijo za spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti in krepitve vloge žensk;

46. poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za spodbujanje žensk k ustanavljanju skupin za samopomoč in k samostojnosti, in v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami (kot je Finance PlaNet) razširi mrežo za mikrofinanciranje, tako da bo več žensk lahko vzelo posojilo, s čimer bodo izboljšale svoj ekonomski položaj;

47. poziva Komisijo, naj zagotovi jasne informacije o razpoložljivih mehanizmih za spremljanje in ocenjevanje izvajanja sedanje strategije, vključno s spremljanjem finančnih in človeških virov, ki bodo dodeljeni za zagotovitev učinkovitega izvajanja;

48. poudarja, da je enakost med spoloma na državni ravni laže doseči, če je dovolj finančnih sredstev in usposobljenih strokovnjakov za vprašanje enakosti med spoloma, zlasti lokalnih, kot del projektnih skupin;

49. poziva Komisijo, naj zagotovi usposabljanje o vidiku spola za svoje uslužbence, ki delajo v državah v razvoju;

50. pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija predlagala na področju izobraževanja, pri čemer je upoštevala, da se s krepitvijo vloge žensk na podlagi boljše izobrazbe izboljšuje položaj žensk in njihovih otrok;

51. poudarja, da je treba bolj spodbujati dostop deklic do izobrazbe in poklicnega usposabljanja na vseh ravneh, s čimer bi se preprečila prehitra prekinitev šolanja in spodbujala pravična in kakovostna izobraževalna politika z osveščanjem učiteljev glede vprašanj enakosti spolov in s podpiranjem reforme izobraževalnih programov, da bi zajemali tudi enakost med spoloma, spolno in reproduktivno zdravje ter krepitev vloge žensk, saj so deklice v večini držav v razvoju pri dostopanju do šolanja žrtve diskriminacije;

52. ugotavlja, da strategija na področju mednarodnih in regionalnih ukrepov EU na žalost ne vključuje nobenih stališč EU v zvezi z reformo Združenih narodov na področju enakosti med spoloma;

53. pozdravlja ustanovitev partnerstva Evropske komisije in Združenih narodov v zvezi z enakopravnostjo med spoloma za razvoj in mir[13]; poudarja zanimanje Evropskega parlamenta, da bi bil obveščen in bi sodeloval pri delu, ki ga razvija to partnerstvo;

54. poudarja, da je treba spodbujati usklajevanje donatorjev za vključevanje vidika spola ter izboljšanje dialoga in sporazumevanja, da bi dosegli skupno razumevanje koncepta spola in ustrezno metodologijo;

55. pozdravlja namero Komisije, da poveže izplačevanje podpore iz proračunskih skladov z merili učinkovitosti na podlagi kazalnikov, ki upoštevajo enakost spolov; vendar vztraja, da se odločitve o kaznih za neusposobljene organe upravljanja sprejemajo premišljeno, s čimer se prepreči oškodovanje končnih upravičencev do pomoči, tj. žensk;

56. poudarja, da za bolj enakopraven položaj žensk ni potrebno le njihovo sodelovanje, ampak tudi načrtovana in ustrezna prizadevanja, ki pomagajo odpravljati ovire za sodelovanje žensk;

57. poudarja, da dobro upravljanje vključuje spoštovanje temeljnih svoboščin ter obravnavanje pravic žensk in enakost med spoloma kot temeljnih pravic ter da je to bistveno za doseganje razvojnih ciljev tisočletja ter drugih razvojnih ciljev;

58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]    UL L 143, 30.4.2004, str. 40.
• [2]    UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
• [3]    UL C 33 E, 9.2.2006, str. 311.
• [4]    Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0274.
• [5]    UL C 280 E, 18.11.2006, str. 475.
• [6]    Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0483.
• [7]    Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0577.
• [8]    UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
• [9]    Izjavo o evropskem soglasju o človekoljubni pomoči je Svet odobril 19. novembra in Evropski parlament 29. novembra, predsedniki Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta pa so jo podpisali 18. decembra 2007.
• [10]   UL L 317, 15.12.00, str. 3.
• [11]   UL L 209, 11.8.2005, str. 27.
• [12]   UL L 378, 27.12.2006, str. 41.
• [13]    Partnerstvo Evropske komisije in Združenih narodov za enakost med spoloma za razvoj in mir je pobuda, ki vključuje Evropsko komisijo, Sklad Združenih narodov za ženske (UNIFEM) ter Mednarodni center za usposabljanje Mednarodne organizacije dela (ITCILO). Gre za nadaljevanje konference „Lastništvo razvoja: Spodbujanje enakosti med spoloma v novih modalnostih pomoči in partnerstvih“, ki sta jo novembra 2005 skupaj organizirala Evropska komisija ter UNIFEM.

OBRAZLOŽITEV

Poročevalka načelno pozdravlja strategijo Komisije. Sporočilo Komisije upošteva veliko priporočil, ki so jih pripravile organizacije civilne družbe. Vendar meni, da so bili bistveni vidiki zapostavljeni in da je veliko zahtev premalo odločnih. Poudarja, da se morajo EU in države članice v zvezi z dokumentom nujno zavezati, da se bo besedilo sporočila tudi izvajalo v praksi in da ne bo ostalo le na papirju.

Ozadje

V okviru trajnostnega razvoja je treba nameniti veliko pozornost enakim možnostim in enakopravnemu dostopu moških in žensk do virov. V Afriki predstavljajo na primer ženske 52 % celotnega prebivalstva, vendar opravljajo 75 % dela v kmetijstvu ter proizvedejo in prodajo od 60 do 80 % živil. Ne glede na to ženske predstavljajo več kot dve tretjini nepismenih ljudi na svetu, v državah v razvoju pa je verjetnost nadaljevanja šolanja pri dekletih za 11 % manjša kot pri fantih. V podsaharski Afriki pripada ženskam le 10 % dohodka in 1 % premoženja. Tudi na ravni nosilcev odločitev so ženske le obrobna skupina. Predstavljajo polovico volilnega telesa, v parlamentu pa so zastopane le z 12 % sedežev. Zdravstveni statistični podatki kažejo še večje razlike med spoloma. V podsaharski Afriki je odraslih žensk, okuženih z virusom HIV, 60 % vsega prebivalstva; 75 % vseh mladih, ki so okuženi z aidsom je deklet. V vojnah med državami ali konfliktih v državah so prve žrtve vedno najšibkejši prebivalci, tj. ženske, otroci in starejši ljudje. Ženske in mladi so ogroženi, ker so zaradi svojih bioloških značilnosti izpostavljeni tveganjem v zvezi z njihovim reproduktivnim zdravjem, spolno prenosljivimi boleznimi in zlasti aidsom, pri čemer je v vojni ali konfliktu zelo omejen dostop do služb za reproduktivno zdravje.

Aktualizirana strategija Komisije

V strategiji so predlagani dejanski ukrepi, ki so razdeljeni na pet področij za uveljavljanje enakosti med spoloma: odgovorno upravljanje, zaposlovanje, izobrazba, zdravje in nasilje nad ženskami. Strategija vsebuje smernice za izboljšanje sistematične vključitve vprašanj v zvezi z načelom enakosti med spoloma v razvojno politiko in kaže, kako učinkovita je lahko neposredna pomoč iz proračuna za podporo ukrepov za dosego enakosti med spoloma.

Kot del niza ukrepov za boljše usklajevanje razvojnih pomoči držav članic in Komisije vsebuje sporočilo „Enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvojnem sodelovanju“ prvič neko evropsko strategijo v zvezi z enakostjo med spoloma in udeležbo žensk. Za uresničitev tega cilja so v strategiji EU predvidena tri akcijska področja: predlaganih je 41 dejanskih ukrepov na področju političnega ukrepanja, zaposlovanja, izobrazbe, zdravja in nasilja nad ženskami. Poročevalka pozdravlja dejstvo, da je Komisija podrobno oblikovala 41 ukrepov in postavila krepitev vloge žensk v središče učinkovitega upravljanja. Vendar ugotavlja, da ti ukrepi niso oblikovani skladno: medtem ko nekaterih parametrov ni mogoče razlagati, vaša poročevalka meni, da pa je vsebina ukrepov v zvezi s trgovinsko politiko namenoma ohlapna.

V strategiji bi bilo treba bolj učinkovito upoštevati načelo enakosti med spoloma kot splošno zahtevo v političnem dialogu s partnerskimi državami. Ta bi se moral vzpostaviti z oblikovanjem pristnih partnerstev za dialog o tematiki spolov in razvoju, pri katerem bi sodelovale vlade, civilna družba ter predstavniki s področja znanosti in mednarodne organizacije. V sporočilu manjkajo konkretni predlogi za vzpostavitev trajnostnega dialoga s civilno družbo.

Tematika spolov mora biti bolj učinkovito vključena tudi na področju razvojnega sodelovanja. V zvezi s tem poročevalka opozarja na pomanjkljivo vključevanje načela enakosti med spoloma v strateške dokumente držav. Zato bi se morala pri oblikovanju in izvajanju razvojnih strategij bolj upoštevati ključna vloga žensk v zvezi z gospodarsko rastjo in razvojem. V strategiji je predlagano, da je treba vsak ukrep oceniti glede na upoštevanje načela enakosti med spoloma, s čimer bi se zagotovilo, da bi bila ta vprašanja bolj upoštevana v posameznih razvojnih projektih.

V zvezi z zahtevo po odgovornosti poročevalka poudarja, da se je Komisija v svojem sporočilu izognila svoji odgovornosti do državljank in državljanov Evrope in Evropskega parlamenta. Komisija poziva k obveznemu poročanju za vse udeležence – od medijev do nacionalnih vlad, pozablja pa, da bi morala poročati tudi sama.

Prav tako je v strategiji ocenjeno, kakšne bi bile dodatne koristi za uveljavljanje načela enakosti med spoloma, če bi se iz proračuna dodelila finančna pomoč za države v razvoju ali pomoč za posebna področja, kot je zdravstvo ali izobraževanje, v primerjavi s spodbujanjem posameznih projektov. Poleg tega poročevalka ugotavlja, da sporočilo ne vsebuje jasnih izjav o izvoru in razdelitvi finančnih pomoči. S sklicevanjem na morebitne sklade bi izjave Komisije v sporočilu postale bolj zavezujoče.

Pomembnejše kritične točke

Poročevalka želi obravnavati tudi pomembnejše kritične točke strategije:

Točka Gospodarska in trgovinska politika v strategiji

Strategija je pomanjkljiva, ker ne omenja sporazumov o gospodarskem partnerstvu. Povezava med krepitvijo vloge žensk ter gospodarskimi sporazumi med EU in državami AKP ni omenjena nikjer, niti v delu besedila, kjer je razloženo stališče Komisije na liberalizacijo trgovine, ki lahko ima „kratkoročne negativne posledice za socialno šibke skupine“, čeprav lahko ima dolgoročno „pozitivne posledice za večino nacionalnih gospodarstev“.

„Tradicionalne škodljive prakse“ – tradicionalne oblike nasilja nad ženskami

Na podlagi številnih starodavnih običajev se kršijo temeljne pravice deklet – pravice do izobrazbe, razvoja njihove osebnosti in telesne celovitosti. Oblike kršitev človekovih pravic, kot so pohabljenje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, uboji iz časti in umori zaradi dote, simbolizirajo tudi množično diskriminacijo žensk v družbah, ki prakticirajo takšne tradicije še naprej. Poročevalka obžaluje, da 41 ukrepov, določenih v strategiji Komisije, ne zajema prizadevanj za boj proti tem oblikam nasilja.

Ženske v nestabilnih državah in najmanj razvitih državah.

V strategiji Komisije ni omenjana posebna vloga žensk v nestabilnih državah in najmanj razvitih državah. Zelo majhen vpliv žensk v družbi se v nestabilnih državah zaradi nestabilnosti ali neobstoja organizacijskih struktur, namenjenih skupnemu blagostanju prebivalstva, še zmanjšuje.

Ženske in kmetijstvo – evropska kmetijska politika

V strategiji Komisije in tudi sklepov Sveta je omenjena ključna vloga žensk v kmetijstvu. Poročevalka ugotavlja, da ni nikjer obravnavana zelo subvencionirana skupna kmetijska politika EU, ki je razlog med drugim za revščino na kmetijskih trgih v državah v razvoju.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (27.11.2007)

za Odbor za razvoj

o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju
(2007/2182(INI))

Pripravljavka mnenja (*): Gabriela Creţu

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 47 Poslovnika

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.     ker so ženske izpostavljene diskriminaciji v zakonskih zvezah ter pri dostopanju do nepremičnin in zemljiške posesti ter sredstev in nadzora nad njimi,

B.     ker veliko žensk nima dostopa do storitev osnovne zdravstvene oskrbe, izobrazbe na vseh stopnjah, ekonomske neodvisnosti, možnosti za poklicno uspešnost, sodelovanje pri sprejemanju odločitev itd.,

C.     ker neenakosti med spoloma ponavadi povzročajo še več neenakosti, ki negativno vplivajo na dobro počutje žensk, njihovih družin in skupnosti ter osebno rast,

D.    ker ukrepi v zvezi z enakostjo spolov v večini držav niso prednostna naloga, pri čemer se tema enakosti med spoloma obravnava kot manj pomemben problem, kulturne, verske in socialno-ekonomske prakse pa se uporabljajo kot izgovor za pomanjkanje napredka na področju enakosti spolov in pravic žensk,

E.     ker je dokazano, da se zaradi krepitve vloge žensk hitreje dosegajo ostali razvojni cilji tisočletja v zvezi z bojem proti revščini ter boljšimi demografskimi, socialnimi in ekonomskimi kazalniki,

F.     ker so bili nekateri projekti, ki so se izvajali do zdaj, manj učinkoviti zaradi posameznih pomanjkljivosti v različnih državah: nestabilna lokalna in državna uprava, podkupljive vlade ali pomanjkanje izkušenj in usposobljenega osebja za obravnavanje težav, povezanih s krepitvijo vloge žensk in enakostjo spolov,

1.      želi pohvaliti splošni pristop Komisije kot dobro podlago za vključevanje načela enakosti spolov v programe Evropske unije in držav članic za razvojno sodelovanje, da se doseže enakost spolov in okrepi vloga žensk kot glavni instrument za uveljavitev človekovih pravic in boj proti revščini, vendar opozarja, da so mogoče izboljšave, zlasti na področju analiziranja podatkov, s čimer bi se preprečili ukrepi, ki bi lahko škodili položaju žensk;

2.      meni, da je učinkovitost vključevanja načela enakosti spolov v politike razvojnega sodelovanja odvisna od držav članic in zadevnih institucij Evropske unije ter njihovega razumevanja vprašanja v zvezi z enakostjo spolov; to pomeni, da je doseganje ciljev iz Načrta za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092) v Evropski uniji nujen pogoj za učinkovito vključevanje načela enakosti med spoloma v razvojno sodelovanje;

3.      poziva Komisijo in države članice, naj v okviru razvojnega sodelovanja sprejmejo ukrepe, ki bodo imeli konkreten in merljiv vpliv na odnose med ženskami in moškimi (sprememba zakonov, institucij in obstoječih patriarhalnih vzorcev, povečanje proračunskih sredstev in izboljšanje socialnih in ekonomskih pogojev za ženske);

4.     poudarja, da se je poleg žensk treba osredotočiti tudi na odnose med spoloma, tj. socialne odnose med moškimi in ženskami, ki povzročajo in ohranjajo neenakosti med spoloma; zato morajo projekti zadevati moške in ženske;

5.      poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo skladnost med politiko razvojnega sodelovanja in drugimi politikami Skupnosti (npr. na področju trgovine, kmetijstva), da se preprečijo negativne posledice, zlasti v zvezi z ukrepi za krepitev vloge žensk;

6.      meni, da je sodelovanje žensk v postopkih sprejemanja odločitev na vseh ravneh nujen pogoj za dobro upravljanje, in pozdravlja vse vrste ukrepov podpore, kot so spodbude za doseganje kvot, podpora ženskim gibanjem in organizacijam, dejavno spodbujanje pravic žensk v strateških dokumentih držav itd.; ponovno poudarja, da mora biti vloga žensk v sprejemanju političnih odločitev večja ter da je treba zagotoviti sodelovanje in vključevanje žensk v prizadevanja za spodbujanje miru in mirnega reševanja sporov v celoti, in podpira priporočila resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 (2000);

7.      poziva Komisijo, naj oblikuje metodo za ocenjevanje vpliva novih načinov pomoči na položaj žensk, pri čemer naj upošteva dejstvo, da je zdaj manj poudarka na ženskah in enakosti spolov, delno tudi zaradi novega razvojnega trenda;

8.      pozdravlja namero Komisije, da poveže izplačevanje podpore iz proračunskih skladov z merili učinkovitosti na podlagi kazalnikov, ki upoštevajo enakost spolov; vendar vztraja, naj se odločitve o kaznih za neprimerno upravljanje sprejemajo premišljeno, s čimer se prepreči oškodovanost končnih upravičencev pomoči, tj. žensk;

9.      poziva Komisijo, naj oblikuje strategije za spodbujanje žensk k ustanavljanju skupin za samopomoč in k samostojnosti, in v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami (kot je Finance PlaNet) razširi mrežo za mikrofinanciranje, tako da bo imelo dostop do posojil več žensk, s čimer bodo izboljšale svoj ekonomski položaj;

10.    poziva Komisijo, naj pri oblikovanju razvojne politike podpira ukrepe za krepitev pravnega statusa žensk, ki spodbujajo enakopravni dostop do dostojne zaposlitve ter temeljnih človekovih in družbenih pravic, pri čemer naj upošteva zlasti naraščajoče število in ranljivost migrantk, da ženske ne bi postale nov izkoriščani razred družbe;

11.    pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija predlagala na področju izobraževanja, pri čemer je upoštevala, da se s krepitvijo vloge žensk na podlagi boljše izobrazbe izboljšuje položaj žensk in njihovih otrok;

12.    poudarja, da je treba bolj spodbujati dostop deklic do izobrazbe in poklicnega usposabljanja na vseh ravneh, s čimer bi se preprečila prehitra prekinitev šolanja in spodbujala pravična in kakovostna izobraževalna politika z ozaveščanjem učiteljev glede vprašanj enakosti spolov in s podpiranjem reforme izobraževalnih programov, da bi zajemali tudi enakost med spoloma, spolno in reproduktivno zdravje ter krepitev vloge žensk, saj so deklice v večini držav v razvoju pri dostopanju do šolanja žrtve diskriminacije;

13.    meni, da se z zagotavljanjem neomejenega dostopa žensk do informacij, storitev in zdravil, povezanih s spolnim in reproduktivnim zdravjem, krepi njihova vloga in položaj v prizadevanjih za varen spolni odnos in zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, vključno z virusom HIV; podpira ukrepe, ki jih je predlagala Komisija, zlasti v zvezi s finančno pomočjo za razvoj mikrobicidov in cepiv, ki ženske varujejo pred spolno prenosljivimi boleznimi, in ukrepe za reproduktivno zdravje in pravice;

14.    poudarja, da nasilje nad ženskami ni le težava žensk in da je potreben pristop, ki ni usmerjen le na ženske, temveč tudi na moške; pozdravlja programe za pomoč ženskim žrtvam ter poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo programe za moške, ki zlorabljajo ženske, s čimer bi se obravnavali tudi vzroki in ne samo učinki tega pojava;

15.    pozdravlja pobudo Komisije za večje ozaveščanje javnosti o nasilju nad ženskami z večjim obveščanjem v medijih ter usposabljanjem vojaškega, policijskega in pravosodnega osebja; vendar poziva, naj se več pozornosti nameni ukrepom za boj proti trgovini z ljudmi, mučenju in škodljivim tradicionalnim običajem, zlasti pohabljanju ženskih spolnih organov, zločinom zaradi časti ter zgodnjim in prisilnim porokam, ter poudarja, da je treba v institucijah, ki ponujajo neposredno pomoč žrtvam, zaposliti več žensk.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	20.11.2007
Izid končnega glasovanja v odboru	+: –: 0:	16 0 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Esther De Lange, Roselyne Lefrançois, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jill Evans, Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Donata Gottardi, Anna Hedh, Filiz Hakaeva Hyusmenova
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	29.1.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 13 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Josep Borrell Fontelles, Marie-Arlette Carlotti, Corina Creţu, Marek Aleksander Czarnecki, Nirj Deva, Koenraad Dillen, Fernando Fernández Martín, Alain Hutchinson, Romana Jordan Cizelj, Madeleine Jouye de Grandmaison, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, Horst Posdorf, José Ribeiro e Castro, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Johan Van Hecke, Jan Zahradil
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu, Sorin Frunžaverde, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Atanas Paparizov, Anne Van Lancker, Ralf Walter, Renate Weber
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Catherine Neris