POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture

27.2.2008 - (KOM(2006)0569 – C6‑0331/2006 – 2006/0182(COD)) - ***I

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Helmuth Markov

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture

(KOM(2006)0569 – C6‑0331/2006 – 2006/0182(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0569),

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 71(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6–0331/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6–0050/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 3 a (novo)
	(3a) V zadnjih letih je razvoj vozil izredno napredoval (varnostni ukrepi, načrtovanje in uporaba novih tehnologij), kar je pripomoglo k zmanjšanju števila mrtvih in ranjenih v prometnih nesrečah. Vendar je treba za doseganje cilja, zastavljenega za leto 2010, ukrepati tudi na drugih področjih. Na področju varnosti cestne infrastrukture je še veliko možnosti za izboljšave, ki jih je treba uresničiti.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 4
(4) Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je ustrezno, da se vzpostavijo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju, in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.	(4) Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu. Rezultati ocenjevanja učinkov na varnost v cestnem prometu se lahko zabeležijo v več dokumentih. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je ustrezno, da se vzpostavijo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju, in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 4
(4) Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je ustrezno, da se vzpostavijo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju, in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.	(4) Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je smiselno, da se razvijejo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju, in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 4
(4) Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je ustrezno, da se vzpostavijo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju, in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.	(4) Vzpostavitev ustreznih postopkov je bistveno orodje za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture v okviru vseevropskega cestnega omrežja. Ocene učinkov na varnost v cestnem prometu bi morale v fazi načrtovanja prikazati učinke različnih možnosti načrtovanja infrastrukturnega projekta na varnost v cestnem prometu in imeti odločilno vlogo pri izbiri poti. Preverjanja varnosti v cestnem prometu bi morala podrobneje opredeliti nevarnosti cestne infrastrukture. Zato je ustrezno, da se vzpostavijo postopki, ki se bodo upoštevali na navedenih dveh področjih, da bi se doseglo povečanje varnosti cestne infrastrukture na vseevropskem cestnem omrežju, in hkrati izključilo cestne predore, ki jih zajema Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju.
Obrazložitev
V besedilu direktive je treba pojasniti, da se ocene učinkov na varnost v cestnem prometu ne le izvajajo, ampak da se jih tudi ustrezno upošteva pri izbiri poti.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Številne države članice že imajo dobro delujoče sisteme izboljšanja varnosti cestne infrastrukture, zato bi jim moralo biti dovoljeno, da še naprej uporabljajo obstoječe metode.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Raziskave so nujne za izboljšanje varnosti na evropskih cestah. Pri povečanju varnosti cestne infrastrukture imajo lahko pomembno vlogo oblikovanje in prikaz komponent, ukrepov in metod (vključno s telematiko) in razširjanje rezultatov raziskav.
Obrazložitev
V sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj je bil sklenjen dogovor o dodelitvi znatnih finančnih sredstev za spodbujanje evropskih raziskav, tudi na področju varnosti cestne infrastrukture (na primer oblikovanju naprednih tehničnih sistemov in metodologij analize tveganja pri načrtovanju infrastrukture). Za dosego teh ciljev pa je bistvenega pomena izboljšati razširjanje rezultatov raziskav Skupnosti. V svoji resoluciji o vmesnem pregledu evropskega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu z dne 18. januarja 2007 je Evropski parlament pozval k temeljitemu raziskovalnemu delu in sodelovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 5
(5) Treba je izboljšati varnost obstoječih cest z usmerjanjem naložb v odseke, kjer se zgodi največ prometnih nesreč ali kjer obstaja največja možnost za zmanjšanje števila nesreč. Da bi vozniki lahko prilagodili svoje vedenje in povečali upoštevanje prometnih predpisov, zlasti omejitev hitrosti, bi jih bilo treba opozoriti, še preden zapeljejo na nevaren cestni odsek.	(5) Treba je izboljšati varnost obstoječih cest z usmerjanjem naložb v odseke, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, pa tudi v odseke, kjer obstaja največja možnost za zmanjšanje števila nesreč. Da bi vozniki lahko prilagodili svoje vedenje in povečali upoštevanje prometnih predpisov, zlasti omejitev hitrosti, bi jih bilo treba opozoriti na cestne odseke, kjer se zgodi veliko prometnih nesreč.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 6
(6) Izboljšanje varnosti omrežja ima velik učinek takoj po začetku izvajanja. Ko bodo obravnavani nevarni cestni odseki in ko bodo sprejeti popravni ukrepi, bodo morali inšpekcijski pregledi varnosti kot preventivni ukrepi prevzeti bolj pomembno vlogo. Redni inšpekcijski pregledi so bistveni pri preprečevanju morebitnih nevarnosti za vse uporabnike cest, vključno z ranljivimi uporabniki, tudi v primeru dela na cesti.	(6) Izboljšanje varnosti omrežja ima velik učinek takoj po začetku izvajanja. Ko bodo obravnavani cestni odseki, kjer se zgodi veliko prometnih nesreč, in ko bodo sprejeti popravni ukrepi, bodo morali inšpekcijski pregledi varnosti kot preventivni ukrepi prevzeti bolj pomembno vlogo. Redni inšpekcijski pregledi so bistveni pri preprečevanju morebitnih nevarnosti za vse uporabnike cest, vključno z ranljivimi uporabniki, tudi v primeru dela na cesti.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 7 a (novo)
	(7a) Za izboljšanje varnosti na evropskih cestah, ki niso del vseevropskih prometnih omrežij, je treba zagotoviti pogostejšo in bolj sistematično izmenjavo preizkušenih praks med državami članicami.
Obrazložitev
Tveganje za prometne nesreče je zlasti veliko na državnih enopasovnicah. Komisija na podlagi načela subsidiarnosti nima pooblastil za sprejetje pravnih ukrepov na tem področju, izmenjava preizkušenih praks pa je izvedljiva in tudi zaželena.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 8
(8) Za zagotovitev visoke ravni varnosti v cestnem prometu morajo države članice uporabiti smernice o izboljšanju varnosti infrastrukture. Uradno obveščanje Komisije o teh smernicah in redno poročanje o njihovem izvajanju mora utreti pot do sistematičnega izboljšanja varnosti infrastrukture na ravni Skupnosti in sčasoma zagotoviti podlago za razvoj učinkovitejšega sistema. Poročanje o njihovem izvajanju mora poleg tega drugim državam članicam omogočiti določitev najučinkovitejših rešitev, medtem ko mora sistematično zbiranje podatkov iz raziskav o stanju pred in po izvajanju omogočiti izbiro najučinkovitejšega sredstva za prihodnje ukrepe.	(8) Za zagotovitev visoke ravni varnosti v cestnem prometu na cestah v vseevropskem prometnem omrežju ter na avtocestah morajo države članice uporabiti smernice o izboljšanju varnosti infrastrukture. Uradno obveščanje Komisije o teh smernicah in redno poročanje o njihovem izvajanju mora utreti pot do sistematičnega izboljšanja varnosti infrastrukture na ravni Skupnosti in sčasoma zagotoviti podlago za razvoj učinkovitejšega sistema. Poročanje o njihovem izvajanju mora poleg tega drugim državam članicam omogočiti določitev najučinkovitejših rešitev, medtem ko mora sistematično zbiranje podatkov iz raziskav o stanju pred in po izvajanju omogočiti izbiro najučinkovitejšega sredstva za prihodnje ukrepe.
Obrazložitev
Področje uporabe te direktive bi bilo treba razširiti na avtoceste. V skladu z načelom subsidiarnosti je razširitev na magistralne ceste v pristojnosti držav članic. Drugi dodatek je namenjen zmanjšanju birokracije.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 8 a (novo)
	(8a) Določbe te direktive v zvezi z naložbami v varnost v cestnem prometu bi se brez poseganja v pristojnosti držav članic morale uporabljati za naložb v vzdrževanje cestnega omrežja.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe poudarja razliko med naložbami v varnost v cestnem prometu (ki je predmet te uredbe) in naložbami v vzdrževanje infrastrukture, ki je ločen pojem in sodi na področje odgovornosti držav članic, pač glede na njihovo večletno načrtovanje proračuna.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 10 a (novo)
	(10a) Zadostno število obcestnih parkirišč in počivališč je zelo pomembno ne le za preprečevanje kriminala, temveč tudi za varnost v cestnem prometu. Parkirišča omogočajo voznikom, da si pravočasno odpočijejo in nato nadaljujejo pot popolnoma zbrani. Zagotovitev zadostnega števila varnih parkirišč in počivališč bi zato morala biti sestavni del izboljšanja varnosti cestne infrastrukture.
Predlog spremembe 13 Člen 1, odstavek 1 a (novo)
	1a. Države članice lahko organizirajo izboljšanje varnosti cestne infrastrukture tudi drugače. Če se uporabljene metode razlikujejo od metod iz te direktive, je potrebno soglasje Komisije.
Obrazložitev
Številne države članice že imajo dobro delujoče sisteme za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture, zato bi jim moralo biti dovoljeno, da še naprej uporabljajo obstoječe metode.
Predlog spremembe 14 Člen 1, odstavek 2 a (novo)
	2a. Države članice lahko tudi uporabijo določbe te direktive kot sklop dobrih praks za nacionalno infrastrukturo cestnega prometa, ki ni vključena v omrežje TEN-T in ki je bila deloma ali v celoti zgrajena z uporabo sredstev Skupnosti.
Obrazložitev
Z bolj varnimi cestami se bodo ohranila številna življenja, zato je treba zagotoviti, da je mogoče s stališča varnosti na cestah izboljšati tudi nacionalno cestno infrastrukturo, ki ni vključena v omrežje TEN-T.
Predlog spremembe 15 Člen 2, odstavek 2
(2) „pristojni subjekt“ označuje vsako javno ali zasebno organizacijo, vzpostavljeno na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki sodeluje pri izvajanju te direktive zaradi svojih pristojnosti;	2. „pristojni subjekt“ označuje vsako javno organizacijo, vzpostavljeno na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki sodeluje pri izvajanju te direktive zaradi svojih pristojnosti, vključno z ustanovo, določeno za „pristojni subjekt“, ki je obstajala že pred začetkom veljavnosti te direktive, če ustreza zahtevam te direktive,
Predlog spremembe 16 Člen 2, odstavek 6
(6) „razvoj varnosti cestnega omrežja, ki je v uporabi,“ pomeni zmanjšati število prihodnjih prometnih nesreč z usmerjanjem popravnih ukrepov na tiste dele omrežja, na katerih so se v prejšnjih letih prometne nesreče dogajale najpogosteje in kjer je možnost za zmanjšanje stroškov nesreč največja;	(6) „razvrščanje cestnega omrežja glede na potencial razvoja varnosti“ pomeni način opredeljevanja, analiziranja in razvrščanja odsekov obstoječega cestnega omrežja glede na njihov potencial razvoja varnosti in prihranka stroškov nesreč;
Obrazložitev
Najnevarnejše odseke je treba preučiti in razvrstiti, da se lahko vanje usmerijo popravni ukrepi.
Predlog spremembe 17 Člen 2, odstavek 7
(7) “inšpekcijski pregled varnosti” pomeni redni pregled varnosti ceste, ki je v uporabi;	(7) “inšpekcijski pregled varnosti” pomeni rutinsko redno preverjanje lastnosti in napak, ki zahtevajo vzdrževanje zaradi varnosti;
Obrazložitev
Cilj teh inšpekcijskih pregledov je ugotavljanje možnih napak in po potrebi njihova poprava.
Predlog spremembe 18 Člen 2, odstavek 9
(9) „infrastrukturni projekt“ pomeni projekt za zgraditev nove infrastrukture ali obnovo obstoječe, ki bo verjetno imel znaten učinek na varnost v cestnem prometu.	(9) „infrastrukturni projekt“ pomeni projekt za zgraditev nove infrastrukture ali obnovo obstoječe, ali ukrep obnove ali posodobitve, ki bo verjetno imel znaten učinek na varnost v cestnem prometu,
Predlog spremembe 19 Člen 3, odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da se ocena učinka smernic na varnost v cestnem prometu izvede za vse različice vsakega infrastrukturnega projekta.	1. Države članice zagotovijo, da se ocena vpliva smernic na varnost v cestnem prometu izvede za vse infrastrukturne projekte, ki znatno vplivajo na varnost.
Predlog spremembe 20 Člen 3, odstavek 2
2. Ocena se izvede v začetni fazi načrtovanja, preden se infrastrukturni projekt odobri v skladu z merili iz Priloge I.	2. Ocena se izvede v začetni fazi načrtovanja, preden se infrastrukturni projekt odobri. Pri tem si države članice prizadevajo upoštevati merila iz Priloge I.
Obrazložitev
Če bi bila določila iz prilog zavezujoča, bi bil manevrski prostor držav članic preveč omejen.
Predlog spremembe 21 Člen 4, odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da se preverjanje varnosti v cestnem prometu izvaja za vse infrastrukturne projekte.	1. Države članice zagotovijo, da se preverjanje varnosti v cestnem prometu izvaja za vse večje projekte, pri katerih stroški gradnje znašajo najmanj 10 milijonov EUR.
Obrazložitev
Izogniti se je treba dodatni birokraciji.
Predlog spremembe 22 Člen 4, odstavek 2, pododstavek 1
2. Preverjanja varnosti v cestnem prometu se izvajajo skladno z merili iz Priloge II.	2. Pri izvajanju preverjanja varnosti v cestnem prometu si države članice prizadevajo upoštevati merila iz Priloge II.
Obrazložitev
Če bi bila določila iz prilog zavezujoča, bi bil manevrski prostor držav članic preveč omejen.
Predlog spremembe 23 Člen 4, odstavek 3
3. Preverjanje je sestavni del postopka izdelave načrta za infrastrukturni projekt v fazi izvedljivosti, osnutka, podrobnega načrta, pred odprtjem in v fazi začetnega delovanja.	3. Preverjanja varnosti v cestnem prometu so sestavni del postopka izdelave načrta za infrastrukturni projekt v fazi izvedljivosti, osnutka, podrobnega načrta, pred odprtjem in v fazi začetnega delovanja.
Obrazložitev
Jezikovna prilagoditev.
Predlog spremembe 24 Člen 4, odstavek 4
4. Države članice zagotovijo, da izvedenec v poročilu določi elemente načrta, ki so pomembni za varnost za vsako fazo infrastrukturnega projekta, ter tudi predloge za odpravo vseh ugotovljenih nevarnih mest. Kadar se nevarna mesta ugotovijo med preverjanjem, vendar se načrt ne popravi pred koncem ustrezne faze, kot je navedeno v Prilogi II, razloge za to navede pristojni subjekt v prilogi k navedenemu poročilu.	4. Države članice zagotovijo, da izvedenec v poročilu določi elemente načrta, ki so pomembni za varnost za vsako fazo infrastrukturnega projekta. Kadar se nevarna mesta ugotovijo med preverjanjem, vendar se načrt ne popravi pred koncem ustrezne faze, kot je navedeno v Prilogi II, razloge za to navede pristojni subjekt v prilogi k navedenemu poročilu.
Predlog spremembe 25 Člen 5, odstavek 1
1. Države članice zagotovijo razvoj varnosti cestnega omrežja v uporabi. Zagotovijo, da se upravljanje nevarnih cestnih odsekov izvaja in varnost omrežja izboljšuje z letnimi pregledi delovanja cestnega omrežja v skladu s Prilogo III.	1. Države članice zagotovijo, da se klasifikacija cestnih odsekov, kjer se zgodi veliko prometnih nesreč, in klasifikacija varnosti cestnega omrežja v uporabi izvaja na podlagi najmanj triletnih pregledov delovanja cestnega omrežja. Pri tem si države članice prizadevajo upoštevati merila iz Priloge III.
Obrazložitev
Če bi bila določila iz prilog zavezujoča, bi bil manevrski prostor držav članic preveč omejen.
Predlog spremembe 26 Člen 5, odstavek 4
4. Države članice dajo prednost ukrepom iz točke 3(f) Priloge III na podlagi razmerja med stroški in koristmi.	črtano
Predlog spremembe 27 Člen 5, odstavek 4a (novo)
	4a. Države članice zagotovijo, da se namestijo ustrezni znaki, ki uporabnike cest opozarjajo na odseke cestne infrastrukture, ki se popravljajo in ki lahko ogrozijo njihovo varnost. Ti znaki vključujejo tudi osvetljene znake, ki se postavijo na varni razdalji in so v skladu z določbami Dunajske konvencije o prometnih znakih in prometni signalizaciji.
Obrazložitev
Slabo označena popravljalna dela na cestah povzročijo veliko nesreč. Države članice morajo zagotoviti, da se postavijo ustrezni znaki, kjer se vršijo popravljalna dela na cestni infrastrukturi.
Predlog spremembe 28 Člen 6, odstavek 2
2. Inšpekcijski pregledi varnosti zajemajo rutinske inšpekcijske preglede in inšpekcije dela na cesti. Izvajajo se skladno z merili iz Priloge III.	2. Inšpekcijski pregledi varnosti zajemajo redne inšpekcijske preglede cestnega omrežja in poročila o mogočih učinkih del na cesti na varnost prometnega pretoka.
Predlog spremembe 29 Člen 7, odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da pristojni subjekt za vsako nesrečo z eno ali več smrtnimi žrtvami ali hudimi poškodbami, ki se zgodijo na cesti iz člena 1(2), sestavi popolno poročilo o nesreči. Poročilo vključuje vse elemente iz Priloge IV.	1. Države članice zagotovijo, da pristojni subjekt za vsako nesrečo s smrtnim izidom, ki se zgodi na cesti iz člena 1(2), sestavi poročilo o nesreči. Države članice si prizadevajo, da v poročilo vključijo vse elemente iz Priloge IV.
Predlog spremembe 30 Člen 8, odstavek 1
1. Za pomoč pristojnim subjektom pri uporabi te direktive države članice zagotovijo, da se smernice sprejmejo v treh letih od začetka veljavnosti. Te smernice so na voljo zainteresiranim stranem.	1. Če smernice še ne obstajajo, države članice zagotovijo, da se sprejmejo v treh letih od začetka veljavnosti te direktive, in sicer za pomoč pristojnim subjektom pri njeni uporabi.
Predlog spremembe 31 Člen 8, odstavek 2
2. Države članice obvestijo Komisijo o smernicah, sprejetih na nacionalni ravni, v roku treh mesecev po njihovem sprejetju ali spremembi.	2. Države članice obvestijo Komisijo o teh smernicah v roku treh mesecev po njihovem sprejetju ali spremembi.
Komisija jih objavi na spletu.
Predlog spremembe 32 Člen 9, odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da se učni načrti za usposabljanje izvedencev za varnost v cestnem prometu sprejmejo v roku treh let po začetku veljavnosti te direktive.	1. Države članice zagotovijo, da se učni načrti za usposabljanje izvedencev za varnost v cestnem prometu, če še ne obstajajo, sprejmejo v roku treh let po začetku veljavnosti te direktive.
Predlog spremembe 33 Člen 9, odstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da se učni načrti za usposabljanje izvedencev za varnost v cestnem prometu sprejmejo v roku treh let po začetku veljavnosti te direktive.	1. Države članice zagotovijo, da se medsebojno skladni učni načrti za usposabljanje izvedencev za varnost v cestnem prometu sprejmejo v roku treh let po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Primernejša ubeseditev. Skladni učni načrti za usposabljanje bodo olajšali prenos in uporabo te kvalifikacije v različnih državah ter vzgojno izobraževalnih sistemih v EU.
Predlog spremembe 34 Člen 9, odstavek 2
2. Države članice zagotovijo, da kadar izvedenci za varnost v cestnem prometu opravljajo funkcije v okviru te direktive, opravijo začetno usposabljanje v petih letih od začetka veljavnosti te direktive in pridobijo potrdilo o usposobljenosti ter sledijo rednemu ponovnemu usposabljanju najmanj vsakih sedem let.	2. Države članice zagotovijo, da kadar izvedenci za varnost v cestnem prometu opravljajo funkcije v okviru te direktive, opravijo začetno usposabljanje in pridobijo potrdilo o usposobljenosti ter se redno udeležujejo dodatnega usposabljanja.
Predlog spremembe 35 Člen 9, odstavek 3
3. Države članice zagotovijo, da imajo izvedenci za varnost v cestnem prometu potrdilo o usposobljenosti. Potrdila, ki so bila dodeljena pred začetkom veljavnosti te direktive, se upoštevajo.	3. Države članice zagotovijo, da imajo izvedenci za varnost v cestnem prometu potrdilo o usposobljenosti. Potrdila, ki so bila dodeljena pred začetkom veljavnosti te direktive, se priznajo.
Predlog spremembe 36 Člen 9, odstavek 4 (a)
(a) Izvedenec mora imeti izkušnje pri izdelavi načrtov cest, načrtovanju varnosti v cestnem prometu in analizi nesreč;	(a) Izvedenec mora imeti ustrezne izkušnje ali izobrazbo za izdelavo načrtov cest, načrtovanje varnosti v cestnem prometu in analizo nesreč;
Predlog spremembe 37 Člen 9, odstavek 4 (b)
(b) Dve leti po tem, ko država članica sprejme smernice v skladu s členom 8, izvajajo preverjanja varnosti v cestnem prometu samo izvedenci, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2 in 3;	(b) Dve leti po tem, ko država članica sprejme smernice v skladu s členom 8, izvajajo preverjanja varnosti v cestnem prometu samo izvedenci ali skupine, ki jim izvedenci pripadajo, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2 in 3;
Predlog spremembe 38 Člen 9, odstavek 4 (c)
(c) Za namen preverjenega infrastrukturnega projekta izvedenec ni udeležen pri snovanju ali izvajanju zadevnega infrastrukturnega projekta.	(c) Za namen preverjenega infrastrukturnega projekta izvedenec v času pregleda ni udeležen pri snovanju ali izvajanju zadevnega infrastrukturnega projekta.
Predlog spremembe 39 Člen 9 a (novo)
	Člen 9a
	Obveznosti držav članic
	Da bi izboljšale varnost cest v Evropski uniji, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja, države članice vzpostavijo skladen sistem za izmenjavo najboljših praks, ki med drugim zajema projekte za varnost obstoječe cestne infrastrukture in preizkušeno tehnologijo cestne varnosti.
Predlog spremembe 40 Člen 10
Poročanje o izvajanju	Stalno izpopolnjevanje postopkov izboljševanja varnosti
1. Države članice poročajo Komisiji o izvajanju te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in nato vsaka štiri leta.	Komisija omogoči in organizira izmenjavo znanja in preizkušenih praks med državami članicami, pri čemer uporabi izkušnje, pridobljene na ustreznih mednarodnih forumih, da se lahko izvajajo stalne izboljšave postopkov izboljševanja varnosti cestne infrastrukture v Evropski uniji.
2. To poročilo vsebuje:
(a) identifikacijo organizacijskih struktur, odgovornih za izvajanje smernic;
(b) oceno potrebe po spremembi smernic za načrte cest, prometne znake in prometno signalizacijo, vključno s seznamom in opisom načrtov cest, ki so se izkazale za zelo tvegane ali ki imajo veliko možnosti za zmanjšanje tveganja;
(c) informacije o stopnjah, postopkih in stroškovnih elementih, uporabljenih pri izračunu teh stopenj skladno s členom 7(2);
(d) kontaktni podatki pristojnih subjektov,
3. Enoten obrazec za poročanje se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 11(2).
4. Komisija analizira poročila in informacije in po potrebi da poročilo o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu.
5. V primeru potrebe po zagotovitvi visoke ravni varnosti v cestnem prometu v celotnem vseevropskem cestnem omrežju se v skladu s postopkom iz člena 11(2) sprejmejo najmanjše zahteve za vsebino smernic iz člena 8(1).
Predlog spremembe 41 Člen 10 a (novo)
	Člen 10a
	Prilagoditev tehničnemu napredku.
	Za upoštevanje tehničnega napredka se k direktivi sprejmejo priloge. Priloge se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11(2)a . Če je to primerno, se je o zadevah, povezanih z vidiki tehnične varnosti, mogoče posvetovati z ustreznimi nevladnimi organizacijami, dejavnimi na področju varnosti ter upravljanja cestne infrastrukture.
Predlog spremembe 42 Člen 11, odstavek 2a (novo)
..	2a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Obrazložitev
V člen 10(5) o najmanjših zahtevah za vsebino smernic in člen 10(a)(novo) o prilagoditvi prilog tehničnemu napredku se uvede novi postopek komitologije s pregledom.
Predlog spremembe 43 Člen 12, odstavek 1
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do […]. Države članice takoj sporočijo Komisiji besedila navedenih predpisov ter primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Ko države članice sprejmejo te določbe, se sklicujejo na to direktivo ali je takšno sklicevanje navedeno ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.	1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. To storijo najpozneje dve leti leta po datumu začetka veljavnosti. Države članice takoj sporočijo Komisiji besedila navedenih predpisov ter primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Ko države članice sprejmejo te določbe, se sklicujejo na to direktivo ali je takšno sklicevanje navedeno ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Predlog spremembe 44 Priloga I, oddelek 1, točka (d)
(d) analiza učinkov predlaganih možnosti;	(d) analiza učinkov predlaganih možnosti ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega strokovnega znanja in izkušenj na področju načrtovanja varnosti v cestnem prometu in telematike;
Obrazložitev
Načrtovanje varnosti v cestnem prometu in telematika lahko povečata varnost infrastrukturnih elementov cestnega prometa. Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (na primer inteligentnih prevoznih sistemov) ponuja zelo velike možnosti za manjše število smrtnih žrtev. Pri vrednotenju alternativ je zato treba upoštevati najboljše razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje.
Predlog spremembe 45 Priloga 1, oddelek 2, točka e a (novo)
.	(ea) letni čas in podnebne razmere;
Predlog spremembe 46 Priloga I, oddelek 2, točka (e a) (novo)
	(ea) zadostno število varnih parkirišč in počivališč.
Obrazložitev
Zadostno število obcestnih parkirišč in počivališč je zelo pomembno ne le za preprečevanje kriminala, temveč tudi za varnost v cestnem prometu. Parkirišča omogočajo voznikom, da si pravočasno odpočijejo in nato nadaljujejo pot popolnoma zbrani. Zagotovitev zadostnega števila varnih parkirišč in počivališč bi zato morala biti sestavni del izboljšanja varnosti cestne infrastrukture.
Predlog spremembe 47 Priloga I, oddelek 2, točka (e b) (novo)
.	(eb) potresna aktivnost.
Predlog spremembe 48 Priloga II, oddelka 1 in 2
1. Merila v fazi izvedljivosti: (a) zemljepisna lega (izpostavljenost zemeljskim plazovom, poplavam, snežnim plazovom itd.);	1. Merila v fazi idejnega projekta: (a) zemljepisna lega (npr. izpostavljenost zemeljskim plazovom, poplavam, snežnim plazovom itd.), pogoji glede na letni čas, podnebne razmere in potresna aktivnost;
(b) vrste križišč in razdalje med njimi;	(b) vrste križišč in razdalje med njimi;
(c) število in vrste voznih pasov;	(c) število in vrste voznih pasov;
(d) vrste prometa, dovoljenega za novo cesto.	(d) vrste prometa, dovoljenega za novo cesto.
2. Merila v fazi idejnega projekta: (a) načrtovana hitrost	(e) funkcionalnost ceste v omrežju; (f) vremenski pogoji; (g) hitrost vožnje;
(b) prečni prerezi (širina cestišč, kolesarskih stez, stez za pešce itd.);	(h) prečni prerezi (širina cestišč, kolesarskih stez, stez za pešce itd.); (i) vodoravne in navpične trase;
(c) vidljivost;	(j) vidljivost;
(d) ureditev križišč;	(k) ureditev križišč;
(e) postajališča za avtobuse in tramvaje;	(l) javna prevozna sredstva in infrastruktura;
(f) cestni/železniški nivojski prehodi.	(m) cestni/železniški nivojski prehodi.
Predlog spremembe 49 Priloga II, oddelek 3
3. Merila v fazi podrobnega načrta: (a) ureditev; (b) vodoravne in navpične trase	2. Merila v fazi podrobnega načrta: (a) ureditev;
(c) prometni znaki in označbe; (d) osvetlitev;	(b) usklajeni prometni znaki in označbe; (c) osvetlitev cest in križišč;
(e) oprema ob cestah;	(d) oprema ob cestah;
(f) okolje ob cesti, vključno z vegetacijo;	(e) okolje ob cesti, vključno z vegetacijo;
(g) nepremične ovire ob cesti.	(f) nepremične ovire ob cesti;
	(g) zagotovljena varna parkirišča in počivališča;
	(h) ranljivi uporabniki (pešci, kolesarji in motoristi).
Obrazložitev
Treba je narediti korak naprej v smeri resničnega in učinkovitega usklajevanja prometnih znakov in označb na ravni EU in na mednarodni ravni.
Predlog spremembe 50 Priloga II, oddelek 3, točka (g a) (novo)
	(ga) ergonomska prilagoditev varovalnih ograj (srednjih ločilnih pasov in odbojnih ograj za preprečevanje tveganj pri ranljivih uporabnikih).
Obrazložitev
Predlog spremembe je namenjen razjasnitvi.
Predlog spremembe 51 Priloga II, oddelek 4
4. Merila v fazi pred odprtjem:	3. Merila v fazi pred odprtjem:
(a) udobje uporabnikov v različnih razmerah, na primer ponoči in ob slabem vremenu;	(a) varnost udeležencev v cestnem prometu in vidljivost v različnih razmerah, na primer ponoči in v običajnih vremenskih razmerah;
(b) čitljivost prometnih znakov in označb;	(b) čitljivost prometnih znakov in označb;
(c) oprijem cestišča.	(c) stanje cestišča.
Predlog spremembe 52 Priloga III, oddelek 1
1. Določitev nevarnih cestnih odsekov	1. Določitev cestnih odsekov, kjer se zgodi veliko nesreč
Določitev nevarnih cestnih odsekov upošteva najmanj število nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami, ki so se zgodile v prejšnjih letih na enoto dolžine ceste in v primeru križišč število takšnih nesreč na lokacijo križišč.	Določitev cestnih odsekov, kjer se zgodi veliko nesreč, upošteva najmanj število nesreč s smrtnim izidom, ki so se zgodile v prejšnjih letih na enoto dolžine ceste glede na obseg prometa in v primeru križišč število takšnih nesreč na lokacijo križišč.
Obrazložitev
Spremeniti je treba zapis "nevarni cestni odseki", saj ni dosleden in skladen z besedilom direktive, natančneje z opredelitvami v členu 2.
Enako velja za "hude poškodbe". Ta besedna zveza nima statistične vsebine ali pomena v tehničnem smislu (v EU ni skupne opredelitve ali primerljivih podatkov).
Ob tej priložnosti opozarjamo na opredelitev "stopnje" (to je število nesreč s smrtnim izidom v razmerju z obsegom prometa) tudi v členu 2.
Predlog spremembe 53 Priloga III, oddelek 3, točka (e), alinea 5
– vidljivosti, čitljivosti in položaja cestnih oznak (vključno z uporabo opozorilnih črt), prometnih znakov in signalizacije;	– usklajenosti, vidljivosti, čitljivosti in položaja cestnih oznak (vključno z uporabo opozorilnih črt), prometnih znakov in signalizacije;
Obrazložitev
Cestni znaki in oznake morajo biti resnično in učinkovito usklajeni.
Predlog spremembe 54 Priloga III, oddelek 3, točka (e), alinea 6
– padajočega kamenja;	­ zaščite pred padajočim kamenjem, zemeljskimi in snežnimi plazovi;
Obrazložitev
Predlog spremembe je namenjen razjasnitvi.
Predlog spremembe 55 Priloga III, oddelek 3, točka (f), alinea 10 a (novo)
	– uporabe in preskušanja inteligentnih prometnih znakov in sprejemnih sistemov za integriran prenos omejitev hitrosti do vozil.
Obrazložitev
Uporaba inteligentnih prometnih znakov za samodejen prenos omejitev hitrosti do mimovozečih vozil je razmeroma enostavna tehnologija, ki pa lahko pomeni znatno izboljšanje varnosti.
Predlog spremembe 56 Priloga III, oddelek 3, točka (f), alinea 10 b (novo)
	– vgradnje telematskih storitev, ki so usklajene za operativne in signalne namene za ceste vseevropskega prometnega omrežja, ter vgradnje inteligentnih prometnih sistemov.
Obrazložitev
Telematika in uporaba inteligentnih prevoznih sistemov imata lahko osrednjo vlogo pri izboljšanju varnosti cestne infrastrukture in ju je zato treba prištevati med potencialne popravne ukrepe.
Predlog spremembe 57 Priloga IV, točka 7
7) podatki o udeleženih vozilih (vrsta, starost, država, morebitna varnostna oprema);	7) podatki o udeleženih vozilih, kot so vrsta in model vozila, identifikacijska številka, država registracije, starost, zmogljivost, datum zadnjega tehničnega pregleda v skladu z direktivo 96/96/ES, varnostna oprema (vgrajeni elektronsko vodeni varnostni sistemi), prejšnja škoda zaradi nesreč, tehnične spremembe, podatki o posebnih avtomobilskih plaščih;
Predlog spremembe 58 Priloga IV, točka 8 a (novo)
	8a) podatki o času, ki poteče od časa nesreče do njenega zabeleženja oziroma do prihoda reševalne službe, ter podatki o uporabljeni tehnologiji za ugotavljanje mesta nesreče in o navigacijskih sistemih, uporabljenih pri vodenju intervencijskega vozila (npr. prometna telematika).

OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije

Komisija je 5. oktobra 2006 predstavila predlog direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Medtem ko je bilo na področju varnosti vozil in usposabljanja voznikov v zadnjih desetletjih doseženega veliko, na področju infrastrukture še zmeraj ni nobenih skupnih evropskih pravil. Varnostni standardi cestne infrastrukture se v posameznih državah članicah znatno razlikujejo po strukturi in obsegu. Pri projektiranju cest imajo varnostne zahteve podrejeno vlogo. Poleg tega se kažejo problemi pri vzdrževanju cest. Obstoječe cestno omrežje v mnogih primerih ne odgovarja sodobnim varnostnim standardom in je bilo pogosto načrtovano za manjši obseg prometa, kot je današnji. Podatki, pridobljeni iz preučevanja nevarnih točk, zelo pozno pridejo do pristojnih organov in v številnih državah članicah se javni organi, odgovorni za ceste, soočajo s problemom večjih varnostnih zahtev v obremenjenem cestnem omrežju ob vse manjših finančnih sredstvih.

Ob upoštevanju navedenega je cilj predlagane direktive zagotoviti, da se varnost infrastrukture poleg gospodarnosti in zaščite okolja vključi kot samostojni cilj v vse faze načrtovanja, zasnove in delovanja cestne infrastrukture. Na cestah vseh držav članic EU je treba vzpostaviti enako visoko raven varnosti, projektante infrastrukture pa je treba ozaveščati o varnostnih vprašanjih. Upravljavci cestne infrastrukture morajo prejeti smernice, usposabljanje in informacije, ki jih potrebujejo, da lahko zagotovijo vzdrževanje cestnega omrežja, ki ustreza sodobnim varnostnim zahtevam . Končno je treba poskrbeti, da se omejena sredstva namensko uporabijo za izboljšanje varnosti na cestah.

Za dosego teh ciljev so v direktivi predstavljeni štirje postopki:

·   Ocena učinka smernic na varnost v cestnem prometu: za vse različice infrastrukturnega projekta se izračunajo učinki novih cest ali večjih sprememb obstoječih cest.

·   Preverjanje varnosti v cestnem prometu: neodvisni izvedenec z vidika možnosti, da pride do nesreč, oceni načrte vseh infrastrukturnih projektov, ki se izvajajo v državah članicah.

·   Izboljšanje varnosti delujočega cestnega omrežja: cestni odseki, kjer se zgodi veliko nesreč, in tisti, kjer obstaja velika možnost, da se nesrečam v prihodnosti izognemo, se preučijo temeljiteje, po potrebi pa se sprejmejo tudi ustrezni ukrepi.

·   Inšpekcijski pregledi varnosti: obvezno se predpisujejo redni inšpekcijski pregledi cestne infrastrukture, ki jih izvaja usposobljeno osebje.

V nekaterih državah članicah že imajo takšne predpise. Namen direktive je, da se ti ukrepi uvedejo po vsej EU, čeprav besedilo ne predpisuje nobenih obveznih tehničnih standardov, tako da imajo države članice možnost, da ohranijo dosedanja pravila in preverjene metode.

S predlogom naj bi sicer dosegli enotno raven varnosti na vseh cestah držav članic, vseeno pa se predlog direktive Komisije nanaša le na vseevropsko cestno omrežje. Da bi dosegli veljavne, skupne visoke varnostne standarde za vseevropsko cestno omrežje, je nujna obvezna predpisana metodologija, treba pa je tudi postaviti temelje za uvedbo varnostnih postopkov. Izmenjava preverjenih metod ne zadošča. Direktiva si vendarle postavi cilj izboljšati izmenjavo preverjenih metod med državami članicami.

Prvo poročilo poročevalca

Poročevalec je v svojem prvem poročilu z dne 20. marca v glavnem podprl predlog Komisije. Menil pa je, da je treba nekatere elemente predloga poglobiti in okrepiti. Zato je med drugim predlagal:

·   Direktiva se ne sme uporabljati le za vseevropsko cestno omrežje, ampak za vse avtoceste in magistralne ceste v državah članicah (člen 1).

·   Pristojnost (člen 2) za določanje smernic, ki jih zahteva direktiva, in njihov pregled bi morali prepustiti izključno javnim organom.

·   Analiza stroškov in koristi (člen 3(3)) bi morala potekati v vseh državah članicah v skladu z usklajenimi merili.

·   Časovni okvir za redne rutinske preglede bi bilo treba določiti natančneje (člen 6(3)), in sicer najmanj enkrat vsako zimo in enkrat vsako poletje.

·   Obdobje do začetka veljavnosti direktive ter časovno obdobje začetnega usposabljanja in med nadaljnjimi usposabljanji bi bilo treba skrajšati (člena 8 in 9).

·   Določiti je treba minimalna merila za začetno in nadaljnje usposabljanje izvedencev in v eni državi članici pridobljena potrdila o usposobljenosti priznati v vseh državah članicah (člen 9).

·   Komisija bi morala ukrepe, sprejete v državah članicah, in tam zbrane podatke v rednih presledkih analizirati in ovrednotiti. Po mnenju poročevalca so zato potrebni enotno oblikovani obrazci za sestavo poročil (člen 10).

·   Novi regulativni postopek s pregledom v okviru komitologije je treba uporabiti za določitev smernic za pristojne subjekte (člen 10(5)) in za prilagoditev prilog tehničnemu napredku (člen 10(a)[novo]). Novi postopek daje Evropskemu parlament možnost, da se v roku treh mesecev izreče proti ukrepu, določenem v okviru komitologije.

·   Dodatna sklicevanja, na primer na podnebne pogoje, parkirišča in počivališča, odbojne ograje in označevanje dela na cesti, je treba vključiti v priloge, da se izboljša kvaliteta varnostnih ukrepov.

4. junija 2007 je Odbor za promet s tesno večino (19 proti 18 glasov) v celoti zavrnil predlog Komisije. Ta večina je menila, da predlog ni v skladu z načelom subsidiarnosti in da bi bili za to področje primernejši manj zavezujoči ukrepi, npr. priporočila. Na plenarnem zasedanju julija 2007 je bilo poročilo v skladu s členom 168 Poslovnika EP vrnjeno Odboru za promet. Koordinatorji odbora so avgusta 2007 poročevalca pooblastili, da ponovno predloži poročilo o predlogu Komisije, v katerem naj bi bili tudi obravnavani tudi vidiki, ki so prispevali k zavrnitvi prvega poročila.

Razvoj dogodkov v Svetu

Svet je 2. oktobra 2007 oblikoval splošno stališče o predlogu Komisije. Zavzel se je za direktivo z nezavezujočimi prilogami. Tako si v skladu s členom 3 besedila Sveta države članice prizadevajo upoštevati merila iz priloge I. Tudi člen 4(2) in člen 5(1) omenjata prizadevanje držav članic za izpolnjevanje meril iz prilog II in III. Svet želi uporabo direktive omejiti na vseevropsko cestno omrežje.

Drugo poročilo poročevalca: predlogi sprememb

Poročevalec je v svojem drugem poročilu uporabil dele splošnega stališča in številne predloge sprememb, ki so jih k prvemu poročilu vložili kolegi iz odbora. To velja zlasti za dele direktive, ki so bili deležni kritike zaradi po nepotrebnem birokratskih določb, in tiste, kjer se vsebina in uporabnost zakonodajnega predloga lahko izboljšata.

Tako naj bi se direktiva ne uporabljala le za vseevropsko cestno omrežje, ampak tudi za avtoceste (člen 1). Države članice se o širitvi veljavnosti določb direktive na ostale ceste odločijo v skladu z načelom subsidiarnosti.

Poročevalec zastopa stališče, da bi moral biti v členu 2 navedeni pristojni subjekt za določanje in pregled smernic, ki jih zahteva direktiva, javni in ne zasebni organ. Seveda pa bi morale ustanove, ki so že pred začetkom veljavnosti te direktive delovale kot pristojni subjekt, to funkcijo opravljati še naprej.

Poleg tega bi morale biti priloge I, II in III po mnenju poročevalca zavezujoče. Če priloga, ki vsebuje bistvene predpise direktive, ni zavezujoča, to postavlja pod vprašaj uporabnost direktive.

Po drugi strani se poročevalec strinja, da je treba predlog Komisije na nekaterih mestih omiliti.

Manj stroge bi lahko bile določbe o upravljanju cestnih omrežij v uporabi (člen 5). Državam članicam ni nujno treba naložiti, da ocenjujejo nevarne odseke, ali da so odgovorne za potencialne popravne ukrepe iz točk 3(e) in (f) priloge III in kritje njihovih stroškov. Zadošča, če član izvedenske skupine v skladu s členom 5(2) izpolnjuje zahteve iz člena 9(4)(a).

Pomemben vidik inšpekcijskih pregledov varnosti iz člena 6 je njihovo redno izvajanje. Toda prav tako pomembno je, da se o teh pregledih pripravi poročilo, v katerem se opozori na pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo.

Nove smernice za podporo pristojnim subjektom niso potrebne, saj takšne smernice že obstajajo (člen 8(1)).

Pri določanju meril v prilogah I, II in III je poročevalec v glavnem upošteval predloge Sveta.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (28.3.2007)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture
(KOM(2006)0569 – C6‑0331/2006 – 2006/0182(COD))

Pripravljavec mnenja: Ivo Belet

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Leta 2001 si je EU zastavila ambiciozen cilj, da do leta 2010 zmanjša število smrtnih žrtev na evropskih cestah za polovico. Čeprav je napredek viden, zaradi prometnih nesreč v EU še vedno vsako leto umre približno 40.000 ljudi, 1.7 milijonov pa je ranjenih. To je tako, kot če bi vsak dan na naše ceste strmoglavil jumbo jet. Prometne nezgode so najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh, mlajših od 45 let.

Prometna varnost zahteva ukrepe na ravni vozila, voznika in infrastrukture. V zvezi z varnostjo vozila in pravili cestnega prometa je bil v preteklih desetletjih dosežen velik napredek. Glede infrastrukture varnosti v cestnem prometu pa se na evropski ravni takšno skupno prizadevanje še ni izvajalo. Cilj te direktive je zapolniti to vrzel in zagotoviti, da se varnost vključi v vse faze načrtovanja, zasnove in delovanja cestne infrastrukture v vseevropskem cestnem omrežju (TEN-T). Od držav članic se pričakuje, da opravijo oceno učinka na varnost, preverjanje varnosti v cestnem prometu, inšpekcijske preglede varnosti in izboljšanje varnosti omrežja. Pri postavitvi in opredelitvi tehničnih standardov ali zahtev imajo države članice proste roke.

Vaš pripravljavec osnutka odobrava predlog, ki naj bi po ocenah zmanjšal število smrtnih žrtev za več kot 600 letno, kar bi razbremenilo socialno skrbstvo za več kot 2,4 milijarde EUR letno. Naše gospodarstvo in naša družba sta močno odvisna od varnega in učinkovitega cestnega prometa. Nepotrebna izguba življenj in ogromni socialno-ekonomski izdatki za prometne nezgode (ocenjeni na 200 milijard EUR letno) so nesprejemljivi. Varnost je in mora ostati eno od najpomembnejših izzivov za vse zainteresirane strani na področju cestnega prometa. Vaš pripravljavec osnutka zato gleda na to direktivo kot na del novega „varnostnega sporazuma“, ki bo dejansko združil vse akterje v varnostni verigi - voznike, vozila, ceste, politike in državljane - v skupnem poskusu, da vsako leto preprečijo na tisoče nepotrebnih žrtev in prihranijo milijarde EUR. Upoštevanje varnosti pri načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju cest z vplivanjem na vedenje voznikov in odpravljanjem napak pri načrtovanju cest bo znatno prispevalo k zmanjšanju pogostosti in resnosti nezgod v cestnem prometu. Na pomen in vlogo izboljšane infrastrukture (na primer kakovosti avtocest, cestnih omrežij, cestnih pasov in prometnih znakov) je opozoril nedavno tudi Parlament v resoluciji o vmesnem pregledu evropskega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu (18. januarja 2007).

Vaš pripravljavec osnutka bi rad opozoril na dve stvari. Prva je povezana s področjem delovanja direktive, ki je omejeno na vseevropsko cestno omrežje. To omrežje sestavlja skoraj 90.000 km cest, ki pa so pretežno avtoceste ali ceste podobne kategorije. To niso tiste ceste, na katerih se zgodi večina nezgod s smrtnim izidom. Večina smrtnih primerov se zgodi na cestah z enojnim voziščem zunaj urbanih območij. Raziskave kažejo, da bi mnoge od teh nesreč lahko preprečili, če bi obstoječo cestno infrastrukturo upravljali v skladu z najboljšim znanjem in izkušnjami varnostnega načrtovanja. Z vidika subsidiarnosti je omejitev področja delovanja direktive na vseevropsko cestno omrežje razumljiva. Za povečanje varnosti vseh ostalih cest v EU pa bi vaš pripravljavec osnutka priporočil izboljšanje uporabe obstoječih, a razdrobljenih izmenjav najboljših ravnanj. Prav tako bi pripravljavec osnutka rad v predlog vključil klavzulo o pregledu, ki bi med drugim zahtevala, da Komisija na osnovi pridobljenih izkušenj ponovno oceni področje uporabe predloga.

Pripravljavec osnutka bi rad podčrtal pomen raziskav, zlasti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Raziskave so bistvenega pomena za izboljšanje varnosti na evropskih cestah. Oblikovanje in prikaz komponent, ukrepov in metod (vključno s telematiko) lahko povečata varnost infrastrukturnih elementov cestnega prometa. Raziskave in oblikovanje komunikacijske tehnologije za infrastrukturo zlasti lahko omogočijo varen in zanesljiv prenos informacij med vozilom in infrastrukturo, kar bo omogočilo, da bo postala nova tehnologija varnosti vozil dostopna in da bo njena zmogljivost v celoti izkoriščena. Inteligentni prevozni sistemi, ki na primer odkrivajo nevarnosti na cesti in nanje opozorijo voznika, še preden postanejo vidne, lahko rešujejo življenja in pomagajo zmanjšati zastoje, ki jih povzročajo nesreče. V tej zvezi bi vaš pripravljavec osnutka rad poudaril pomen raziskovalnih projektov, ki se izvajajo v okviru okvirnega raziskovalnega programa ter razširjanje njihovih rezultatov. Treba je tudi omeniti zanimivo in pomembno delo, ki ga opravljajo raziskovalne mreže, na primer Evropski varnostni program za ceste (EURORAP), in tehnološke platforme, na primer Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prevozu (ERTRAC).

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Raziskave so bistven instrument za izboljšanje varnosti na evropskih cestah. Pri povečanju varnosti cestne infrastrukture imajo pomembno vlogo razvoj in prikaz komponent, ukrepov in metod (vključno s telematiko) ter razširjanje rezultatov raziskav.
Obrazložitev
V sedmem okvirnem programu za raziskave in razvoj je bil sklenjen dogovor o dodelitvi znatnih finančnih sredstev za spodbujanje evropskih raziskav, tudi na področju varnosti cestne infrastrukture (na primer oblikovanju naprednih tehničnih sistemov in metodologij analize tveganja pri načrtovanju infrastrukture). Za dosego teh ciljev pa je neobhodno izboljšati razširjanje rezultatov raziskav Skupnosti. V svoji resoluciji o vmesnem pregledu evropskega akcijskega programa za varnost v cestnem prometu z dne18. januarja 2007 je Evropski parlament pozval k temeljitemu raziskovalnemu delu in sodelovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5 a (novo)
	(5a) Da bi se dodatno izboljšala varnost obstoječih cest, bi bilo treba upoštevati škodljiv učinek posebno težkih tovornih vozil s skupno težo do 60 ton in največjo dolžino 25,25 metrov, ki predstavljajo številna varnostna tveganja.
Obrazložitev
Tovorna vozila velikih razsežnosti (tovorni vlaki oziroma tako imenovani „gigaliners“ in „megatrucks“) ogrožajo varnost na evropskih cestah. Številne avtoceste nimajo sistemov za zadržanje, ki bi lahko prenesli trk teh vozil. Prometne nesreče, v katerih bi bila udeležena takšna vozila, bi imele hude posledice in mostovi bi bili ravno tako izpostavljeni visokim ravnem obremenitve.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 8 a (novo)
	(8a) Da bi se izboljšala varnost cest v Evropski uniji, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja, bi bilo treba vzpostaviti skladen sistem za izmenjavo najboljših praks med državami članicami, ki bi med drugim zajemal projekte za varnost obstoječe cestne infrastrukture in dokazano tehnologijo cestne varnosti, kot so na primer vgrajena svetlobna odbojna telesa za označevanje ceste, imenovana mačje oči. Komisija bi morala pravočasno oceniti to direktivo, da ugotovi, ali bi bilo treba razširiti njeno področje uporabe, da bi vključevalo vse pomembnejše ceste v državah članicah, ob posebnem upoštevanju ranljivih udeležencev v prometu.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 8 b (novo)
	(8b) Pomembno orodje pri spodbujanju varnosti cestnega prometa je lahko tudi modalni prehod s cestnega na železniški promet.
Predlog spremembe 5 Člen 10, Odstavek 1
1. Države članice poročajo Komisiji o izvajanju te direktive pet let po začetku njene veljavnosti in nato vsaka štiri leta.	1. Države članice poročajo Komisiji o izvajanju te direktive štiri leta po začetku njene veljavnosti in nato vsaka štiri leta.
Obrazložitev
Pomembno je, da se ta predlog pregleda. Da bi pregled izvedla pravočasno, mora biti Komisija seznanjena s stanjem izvajanja v krajšem času.
Predlog spremembe 6 Člen 10, Odstavek 4
4. Komisija analizira poročila in informacije in po potrebi da poročilo o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu.	4. Komisija analizira poročila in informacije in pregleda to direktivo, da ugotovi, ali bi bilo treba razširiti njeno področje uporabe, da bi vključevalo vse pomembnejše ceste v državah članicah, ob posebnem upoštevanju ranljivih udeležencev v prometu. Ustrezno poročilo in rezultate svojega pregleda Komisija pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Predlog spremembe 7 Člen 11 a (novo)
	Člen 11a
	Obveznosti držav članic
	Da bi izboljšale varnost cest v Evropski uniji, ki niso del vseevropskega cestnega omrežja, bi morale države članice vzpostaviti skladen sistem za izmenjavo najboljših praks, ki bi med drugim zajemal projekte za varnost obstoječe cestne infrastrukture in dokazano tehnologijo cestne varnosti.
Predlog spremembe 8 Priloga I, točka 1, točka (d)
(d) analiza učinkov predlaganih možnosti;	(d) analiza učinkov predlaganih možnosti ob upoštevanju najboljšega razpoložljivega strokovnega znanja in izkušenj na področju načrtovanja varnosti v cestnem prometu in telematike;
Obrazložitev
Načrtovanje varnosti v cestnem prometu in telematika lahko povečata varnost infrastrukturnih elementov cestnega prometa. Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (na primer inteligentnih prevoznih sistemov) ponuja zelo velike možnosti na področju reševanja življenj. Pri vrednotenju alternativ je zato treba upoštevati najboljše razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje.
Predlog spremembe 9 Priloga I, točka 2, točka (d a)
	(d a) morebitna potreba po izboljšanju ali izgradnji poti za pešce in kolesarskih stez;
Predlog spremembe 10 Priloga III, točka 3, točka (f), alinea 10 a (novo)
	– uporabe in preskušanja inteligentnih prometnih znakov in sprejemnih sistemov za integriran prenos omejitev hitrosti do vozil.
Obrazložitev
Uporaba inteligentnih prometnih znakov za samodejen prenos omejitev hitrosti do mimovozečih vozil je razmeroma enostavna tehnologija, ki pa lahko pomeni znatno izboljšanje varnosti.
Predlog spremembe 11 Priloga III, točka 3, točka (f), alinea 10 b (novo)
	– vgradnje telematskih storitev, ki so usklajene za operativne in signalne namene za ceste vseevropskega prometnega omrežja ter vgradnje inteligentnih prometnih sistemov.
Obrazložitev
Telematika in uporaba inteligentnih prevoznih sistemov imata lahko osrednjo vlogo pri izboljšanju varnosti cestne infrastrukture in ju je zato treba prištevati med potencialne popravne ukrepe.

POSTOPEK

Naslov	Varnost cestne infrastrukture
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0569 - C6-0331/2006 - 2006/0182(COD)
Pristojni odbor	TRAN
Mnenje pripravil         Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 23.10.2006
Pripravljavec/-ka mnenja                Datum imenovanja	Ivo Belet 28.11.2006
Obravnava v odboru	26.2.2007		27.3.2007
Datum sprejetja	27.3.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Silvia Ciornei, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Lena Ek, Nicole Fontaine, Adam Gierek, András Gyürk, Fiona Hall, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Anne Laperrouze, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Radu Ţîrle, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Ivo Belet, Philip Dimitrov Dimitrov, Matthias Groote, Satu Hassi, Esko Seppänen

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Varnost cestne infrastrukture
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0569 – C6-0331/2006 – 2006/0182(COD)
Datum predložitve EP	5.10.2006
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	TRAN
Odbori, zaprošeni za mnenje  Datum razglasitve na zasedanju	ITRE
Odbori, ki niso podali mnenja  Datum sklepa	ITRE 9.10.2007
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Helmuth Markov 27.8.2007
Obravnava v odboru	22.11.2007		25.2.2008
Datum sprejetja	26.2.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	23 5 13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Paolo Costa, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Brigitte Fouré, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Dieter-Lebrecht Koch, Sepp Kusstatscher, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Seán Ó Neachtain, Josu Ortuondo Larrea, Willi Piecyk, Reinhard Rack, Luca Romagnoli, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Georgios Toussas, Yannick Vaugrenard, Lars Wohlin, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Philip Bradbourn, Armando França, Anne E. Jensen, Helmuth Markov, Vladimír Remek, Leopold Józef Rutowicz, Ari Vatanen, Corien Wortmann-Kool
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Pierre Pribetich