POROČILO o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006

3.4.2008 - (C6‑0049/2008 – 2008/2000(DEC))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalec: Hans-Peter Martin

Postopek : 2008/2000(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0127/2008

1. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006

(C6‑0049/2008 – 2008/2000(DEC))

The European Parliament,

–   ob upoštevanju zaključnih računov Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006,[1]

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006 z odgovori organa[2],

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,[3] zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema [4] ter zlasti člena 12 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002,[5] zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in priloge V svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0127/2007),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Evropskega nadzornega organa za GNSS glede izvrševanja proračuna organa za proračunsko leto 2006;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega nadzornega organa za GNSS, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zaključku poslovnih knjig Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006

(C6‑0049/2008 – 2008/2000(DEC))

The European Parliament,

–   ob upoštevanju zaključnih računov Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006,[6]

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006 z odgovori organa[7],

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,[8] zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema [9] ter zlasti člena 12 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002,[10] zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in priloge V svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0127/2008),

1.  ugotavlja, da so podatki iz končnih letnih računovodskih izkazov Evropskega nadzornega organa za GNSS taki kot v prilogi k poročilu Računskega sodišča;

2.   odobri zaključek poslovnih knjig Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega nadzornega organa za GNSS, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006,

(C6‑0049/2008 – 2008/2000(DEC))

The European Parliament,

–   ob upoštevanju zaključnih računov Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006,[11]

–   ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o letnih računovodskih izkazih Evropskega nadzornega organa za GNSS za proračunsko leto 2006 z odgovori organa[12],

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2008 (5843/2008 – C6-0084/2008),

–   ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti člena 276,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti,[13] zlasti člena 185,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 z dne 12. julija 2004 o ustanovitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema [14] ter zlasti člena 12 te uredbe,

–   ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002,[15] zlasti člena 94,

–   ob upoštevanju člena 71 in priloge V svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A6-0127/2008),

A. ker je Računsko sodišče navedlo, da je prejelo zadostno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov za proračunsko leto 2006 ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

B.  ker je organ začel delovati leta 2006 in je po namestitvi potrebnih finančnih sistemov septembra 2006 od Komisije prevzel odgovornost za svoje finančno poslovanje;

Splošne točke, ki so povezane s horizontalnimi vprašanji agencij EU in so tako pomembne tudi za postopek razrešnice posamezne agencije

1.  ugotavlja, da so v letu 2006 proračuni 24 agencij in drugih decentraliziranih organov, za katere je Računsko sodišče opravilo revizijo, znašali 1.080,5 milijona EUR (najvišji proračun v višini 271 milijonov EUR je imela Evropska agencija za obnovo, najnižjega pa Evropska policijska akademija (CEPOL) v višini 5 milijonov EUR);

2.  poudarja, da med zunanje organe EU, vključene v postopek revizije in razrešnice, zdaj ne sodijo le tradicionalne regulativne agencije, ampak tudi izvajalske agencije, ki so ustanovljene za izvajanje posebnih programov, v prihodnje pa bodo vključena tudi skupna podjetja, ustanovljena kot javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude);

3.  ugotavlja, da se je število agencij, vključenih v postopek razrešnice, kar zadeva Parlament, spreminjalo na naslednji način: proračunsko leto 2000: 8; 2001: 10; 2002: 11; 2003: 14; 2004: 14; 2005: 16; 2006: 20 regulativnih in 2 izvajalski agenciji (nista upoštevani agenciji, za kateri sicer Računsko sodišče opravi revizijo, vendar zanju velja notranji postopek razrešnice);

4.  zato meni, da je postopek revizije in razrešnice postal preveč okoren in neustrezen glede na sorazmerno velikost proračunov agencij/decentraliziranih organov; naroči svojemu pristojnemu odboru, naj opravi obsežen pregled postopka za podelitev razrešnice agencijam in decentraliziranim organom z namenom oblikovanja enostavnejšega in smotrnejšega pristopa ob upoštevanju vse večjega števila organov, za katere bo v prihodnje treba pripraviti ločena poročila o razrešnicah;

Temeljni razmisleki

5.  od Komisije zahteva, da pred ustanovitvijo nove ali prenovo obstoječe agencije jasno obrazloži naslednje elemente: vrsta agencije, njeni cilji, struktura notranjega upravljanja, izdelki, storitve, ključni postopki, ciljna skupina, stranke in deležniki agencije, uradni odnosi z zunanjimi akterji, proračunske obveznosti, finančno načrtovanje, kadrovska politika in politika zaposlovanja;

6.  zahteva, da mora delovanje vsake agencije urejati sporazum o letni uspešnosti, ki ga pripravita agencija in pristojni generalni direktorat in ki bi moral vključevati glavne cilje za prihodnje leto, finančni okvir in jasne kazalnike za merjenje uspešnosti;

7.  zahteva, da Računsko sodišče ali drug neodvisni revizor redno (in ad hoc) opravlja revizije uspešnosti agencij; meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti na običajne dejavnike finančnega upravljanja in pravilne uporabe javnega denarja, ampak bi morali vključiti tudi upravno učinkovitost in uspešnost ter oceno finančnega upravljanja vsake agencije;

8.  meni, da je treba pri agencijah, ki nenehno precenjujejo svoje proračunske potrebe, upoštevati tehnični pavšalni odbitek na podlagi prostih delovnih mest; meni, da se bodo zato namenski prejemki agencij dolgoročno zmanjšali, upravni stroški pa posledično znižali;

9.  ugotavlja, da so bile mnoge agencije tarča kritik, ker niso spoštovale pravil za javna naročila, finančne uredbe, kadrovskih predpisov ipd., in opozarja na resnost te težave; meni, da je glavni razlog za takšno stanje dejstvo, da je večina predpisov, tudi finančna uredba, sestavljenih za večje institucije, večina manjših agencij pa nima kritične mase, ki bi jim omogočala izpolnjevanje predpisanih zahtev; zato poziva Komisijo, naj poišče hitro rešitev in poveča učinkovitost z združitvijo upravnih funkcij različnih agencij, s čimer bi bila dosežena potrebna kritična masa (pri tem je treba upoštevati tudi potrebne spremembe v osnovnih predpisih, ki urejajo delovanje agencij in njihovo proračunsko samostojnost), ali pa obvezno pripravi osnutek specifičnih predpisov za agencije (zlasti izvedbena pravila za agencije), ki bi omogočali popolno izpolnjevanje zahtev;

10. zahteva, da Komisija pri pripravi predhodnega predloga proračuna upošteva, kako so posamezne agencije izvrševale proračun v prejšnjih letih, še posebej v letu n-1, in na podlagi tega ustrezno revidira proračun, ki ga zahteva agencija; poziva svoj pristojni odbor, naj spoštuje revizijo in – če tega ne bo storila Komisija – sam revidira zadevni proračun na realistično raven, ki ustreza zmožnostim črpanja sredstev in izvrševanja zadevne agencije;

11. opozarja na svoj sklep v zvezi z razrešnico za proračunsko leto 2005, v katerem je Komisijo pozval, naj vsakih pet let predloži študijo o dodani vrednosti za vse agencije; poziva ustrezne institucije, naj v primeru negativne ocene o dodani vrednosti agencije sprejmejo vse potrebne ukrepe, tako da spremenijo mandat zadevne agencije ali pa jo zaprejo; ugotavlja, da Komisija v letu 2007 ni opravila niti enega ocenjevanja; vztraja pri tem, da mora Komisija pred podelitvijo razrešnice za proračunsko leto 2007 predložiti vsaj pet takšnih ocen, začenši z najstarejšimi agencijami;

12. meni, da je treba čim prej upoštevati priporočila Računskega sodišča in uskladiti raven subvencij, izplačanih agencijam, z dejanskimi finančnimi potrebami; prav tako meni, da je treba predloge sprememb k splošni finančni uredbi vnesti tudi v okvirne finančne uredbe in posebne finančne uredbe agencij;

Predstavitev podatkov iz poročil

13. ugotavlja, da agencije nimajo enotnega pristopa glede predstavitve svojih dejavnosti med obravnavanim proračunskim letom, predstavitve računov in poročil o proračunskem in finančnem upravljanju ter vprašanja, ali bi moral direktor agencije pripraviti izjavo o zanesljivosti; ugotavlja, da nekatere agencije ne razlikujejo jasno med (a) predstavitvijo delovanja agencije javnosti in (b) tehničnim poročanjem o proračunskem in finančnem upravljanju;

14. ugotavlja, da v veljavnih navodilih Komisije za pripravo letnih poročil o dejavnosti ni izrecne zahteve, da mora agencija pripraviti izjavo o zanesljivosti, vendar je kljub temu veliko direktorjev agencij pripravilo takšno izjavo za leto 2006, pri čemer eden od primerov vključuje pomemben pridržek;

15. opozarja na odstavek 41 svoje resolucije z dne 12. aprila 2005,[16] v katerem so direktorji agencij pozvani, da od zdaj naprej k letnemu poročilu o dejavnosti, predstavljenemu skupaj s finančnimi podatki in podatki o upravljanju, priložijo izjavo o zanesljivosti glede zakonitosti in pravilnosti poslovanja, ki je podobna izjavam, ki jih podpišejo generalni direktorji Komisije;

16. poziva Komisijo, da v skladu s tem spremeni veljavna navodila za agencije;

17. poleg tega predlaga, da bi si morala Komisija skupaj z agencijami prizadevati za oblikovanje usklajenega modela, ki bi ga uporabljale vse agencije ter vsi decentralizirani organi in bi jasno razlikoval med

-    letnim poročilom, namenjenim splošnemu bralcu, o poslovanju, delu in dosežkih organa;

-    računovodskimi izkazi in poročilom o izvrševanju proračuna;

-    poročilom o dejavnosti v skladu s poročili o dejavnosti generalnih direktorjev Komisije;

-    izjavo o zanesljivosti, ki jo podpiše direktor organa, skupaj z vsemi pridržki ali pripombami, za katere meni, da je treba nanje opozoriti organ za podelitev razrešnice;

Splošne ugotovitve Računskega sodišča

18. je seznanjen z ugotovitvijo Računskega sodišča (odstavek 10.29[17] v letnem poročilu), da črpanje subvencij, ki jih Komisija izplačuje iz proračuna Skupnosti, ne poteka na osnovi ustrezno utemeljenih ocen denarnih potreb agencij ter da to v povezavi z izdatnimi prenosi sredstev povzroča, da imajo agencije veliko likvidnih sredstev na računu; seznanjen je tudi s priporočilom Računskega sodišča, da bi morala biti raven izplačanih subvencij agencijam v skladu z njihovimi resničnimi denarnimi potrebami;

19. ugotavlja, da 14 agencij konec leta 2006 še ni izvajalo računovodskega sistema ABAC (letno poročilo, opomba odstavka 10.31);

20. upošteva pripombo sodišča (letno poročilo, odstavek 1.25) glede vračunanih stroškov za neizkoriščeni dopust, ki so jih obračunale nekatere agencije; opozarja, da je Računsko sodišče podalo izjavo o zanesljivosti v primeru treh agencij (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP), Evropska policijska akademija (CEPOL) in Evropska agencija za železniški promet) za proračunsko leto 2006 (2005: CEDEFOP, Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za obnovo);

Notranja revizija

21. opozarja, da je skladno s členom 185(3) finančne uredbe notranji revizor Komisije tudi notranji revizor regulativnih agencij, ki prejemajo nepovratna sredstva iz proračuna EU; poudarja, da notranji revizor poroča upravnemu odboru in direktorju vsake agencije;

22. opozarja na pridržek notranjega revizorja v letnem poročilu o dejavnosti za leto 2006, ki pravi,

      da „notranji revizor Komisije ne more zadovoljivo izpolnjevati svoje obveznosti notranjega revizorja organov Skupnosti iz člena 185 finančne uredbe zaradi pomanjkanja osebja“;

23. vendar upošteva pripombo notranjega revizorja v njegovem poročilu o dejavnostih za leto 2006, da se bo od leta 2007 za vse delujoče regulativne agencije vsako leto opravljala notranja revizija z dodatnim osebjem, ki ga je službi za notranjo revizijo odobrila Komisija;

24. ugotavlja, da število regulativnih in izvajalskih agencij ter skupnih podjetij, ki jih mora služba za notranjo revizijo revidirati v skladu s členom 185 finančne uredbe, narašča; poziva Komisijo, naj pristojni odbor obvesti, ali bo imela služba za notranjo revizijo v prihodnjih letih na voljo dovolj kadrov za izvajanje letne revizije vseh takih organov;

25. ugotavlja, da člen 72(5) uredbe št. 2343/2002 zahteva, da vsaka agencija organu za razrešnice in Komisiji vsako leto predloži poročilo, ki ga pripravi njen direktor in v katerem so povzeti število in vrsta notranjih revizij, ki jih je opravil notranji revizor, njegova priporočila in ukrepi, ki so bili sprejeti v zvezi s temi priporočili; poziva agencije, naj navedejo, ali se to izvaja, in če se, na kakšen način;

26. je seznanjen s predlogom, ki ga je 14. septembra 2006 notranji revizor podal pristojnemu odboru Parlamenta glede zmožnosti agencij, da opravijo notranje revizije, zlasti v povezavi z manjšimi agencijami, in sicer v zvezi s tem, da morajo imeti manjše agencije pooblastilo za nakup storitev notranje revizije v zasebnem sektorju;

Ocenjevanje agencij

27. opozarja na skupno izjavo Parlamenta, Sveta in Komisije[18], ki je bila dogovorjena na usklajevanju pred Ekonomsko-finančnim svetom za proračun 13. julija 2007 in ki zahteva i) seznam agencij, ki jih Komisija namerava oceniti, in ii) seznam že ocenjenih agencij, skupaj s povzetkom pomembnejših ugotovitev;

Disciplinski postopki

28. ugotavlja, da imajo posamezne agencije zaradi svoje velikosti težave pri ustanavljanju ad hoc disciplinskih komisij, ki jih sestavljajo uslužbenci iz ustreznih kariernih razredov, in da preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) ni pristojen za agencije; poziva agencije, naj premislijo o medagencijski disciplinski komisiji;

Osnutek medinstitucionalnega sporazuma

29. opozarja na osnutek medinstitucionalnega sporazuma Komisije o skupnem okviru za evropske regulativne agencije (KOM(2005)0059), katerega namen je oblikovanje horizontalnega okvira za oblikovanje, strukturo, delovanje, ocenjevanje in nadzor evropskih regulativnih agencij; ugotavlja, da je osnutek koristna pobuda pri prizadevanju za racionalizacijo ustanavljanja in vodenja agencij; upošteva izjavo Komisije v zbirnem poročilu 2006 (odstavek 3.1, KOM(2007)0274), da so bile razprave o zadevi obnovljene na zasedanju Sveta ob koncu leta 2006, čeprav je napredek pri pogajanjih po objavi predloga zastal; obžaluje, da pri sprejemanju ni bilo mogoče doseči napredka;

30. zato pozdravlja zavezanost Komisije, da v letu 2008 pripravi sporočilo o prihodnosti regulativnih agencij;

Agencije, ki se financirajo iz lastnih sredstev

31. opozarja, da direktorjema dveh agencij, ki se financirata iz lastnih sredstev, razrešnico podeli upravni odbor; ugotavlja, da imata obe agenciji zbrane visoke presežke iz prihodkov od nadomestil, ki so bili preneseni iz prejšnjih let:

      Urad za usklajevanje na notranjem trgu, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 281 milijonov EUR;

     Urad Skupnosti za rastlinske sorte, denarna sredstva in njihovi ustrezniki: 18 milijonov EUR[19];

Posebni vidiki

32. upošteva navedbo Računskega sodišča v poročilu za 2006, da je pri preizkušanju reprezentativnega vzorca 80 transakcij ugotovilo pomanjkljivosti v delovanju upravljavskih in kontrolnih sistemov, ki so vključevale začetek transakcije brez potrebnih pooblastil in sprejem pravne obveznosti brez predhodne potrditve proračunske obveznosti, kar je v nasprotju z zahtevami finančne uredbe;

33. ugotavlja, da je organ od 1. januarja 2007 lastnik vseh opredmetenih in neopredmetenih sredstev, ki so bila ustvarjena ali razvita med razvojno fazo programa Galileo;

34. opozarja, da je bil del dejavnosti decembra 2006 prenesen s skupnega podjetja Galileo na organ s prenosom 70 milijonov EUR ter pravic in dolžnosti, povezanih s šestim okvirnim programom, MEDA, EGNOS in drugimi pogodbami; zato so se skupna sredstva organa na koncu leta 2006 povečala na 76,6 milijona EUR, čeprav so subvencije Skupnosti in drugi prihodki organa leta 2006 znašali le 7 milijonov EUR;

35. poudarja, da je bilo poleg tega skladno z odgovori organa leta 2007 po sporazumu med GNSS in tremi člani skupnega podjetja (Evropska vesoljska agencija, nacionalni center Kitajske za daljinsko zaznavanje ter izraelski industrijski center za raziskave in razvoj MATIMOP) 97 % nadaljnjih sredstev v višini 65 milijonov EUR prenesenih na organ; upošteva ugotovitev Računskega sodišča, da ta znesek ne vključuje salda sredstev, ki izhaja iz likvidacije skupnega podjetja Galileo, ki bo prenesen na organ šele, ko bo postopek likvidacije končan;

36. iz sklepov Sveta, ki so bili sprejeti na zasedanju 3. decembra 2007, razume, da ocenjeni stroški za programe GNSS za obdobje 2007–2013 znašajo 3,4 milijarde EUR in da bo projekt financiran iz javnih sredstev;

37. zato sklepa, da bo Evropski nadzorni organ za GNSS, čeprav je agencija EU, kot lastnik sredstev Galilea igral vlogo, ki je precej drugačna od drugih regulativnih agencij, in da ga bodo zaradi znatnih zneskov v svoji bilanci stanja v prihodnosti zelo natančno nadzorovali tisti organi, ki spremljajo porabo EU;

38. ugotavlja, da bo likvidacija skupnega podjetja Galileo v letu 2008 predmet posebnega poročila Računskega sodišča.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

4

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Herbert Bösch, Costas Botopoulos, Mogens Camre, Paulo Casaca, Jorgo Chatzimarkakis, Antonio De Blasio, Esther De Lange, Petr Duchoň, James Elles, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Dan Jørgensen, Bogusław Liberadzki, Nils Lundgren, Marusja Ivanova Ljubčeva, Hans-Peter Martin, Ashley Mote, Jan Mulder, Bill Newton Dunn, Borut Pahor, Bart Staes, Jeffrey Titford, Kyösti Virrankoski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Salvador Garriga Polledo, Edit Herczog, Cătălin-Ioan Nechifor, Dumitru Oprea, Pierre Pribetich, Margarita Starkevičiūtė

  • [1]  UL C 261, 31.10.2007, str. 38.
  • [2]  UL C 309, 19.12.2007, str. 72.
  • [3]  UL L 248, 16.9.02, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).
  • [4]  UL L 246, 20.7.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1942/2006 (UL L 367, 22.12.2006, str. 18).
  • [5]  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
  • [6]  UL C 261, 31.10.2007, str. 38.
  • [7]  UL C 309, 19.12.2007, str. 72.
  • [8]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).
  • [9]  UL L 246, 20.7.2004, str. 1. Uredba,kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1942/2006 (UL L 367, 22.12.2006, str. 18).
  • [10]  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
  • [11]  UL C 261, 31.10.2007, str. 38.
  • [12]  UL C 309, 19.12.2007, str. 72.
  • [13]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).
  • [14]  UL L 246, 20.7.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1942/2006 (UL L 367, 22.12.2006, str. 18).
  • [15]  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
  • [16]             Vse resolucije o agencijah so bile objavljene v UL L 196, 27.7.2007
  • [17]             UL C 273, 15.11.2007, str. 1.
  • [18]  Dokument Sveta DS 605/1/07 rev1.
  • [19]  Vir: posebno poročilo Računskega sodišča.