POROČILO o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013)

11.4.2008 - (2007/2260(INI))

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Janusz Wojciechowski

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013)

(2007/2260(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko Unijo (2007–2013) „Bolje preprečiti kot zdraviti“ (KOM(2007)0539) ter delovnih dokumentov osebja Komisije (presoja vplivov in povzetek presoje vplivov) kot spremljevalnih dokumentov tega sporočila (SEC(2007)1189 in SEC(2007)1190) („sporočilo o strategiji za zdravstveno varstvo živali“),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0147/2008),

A.  ker je zaradi možnosti, da se nekatere bolezni prenesejo posredno ali neposredno, zdravje živali tesno povezano z zdravjem ljudi,

B.  ker je zdravje živali pomembno v ekonomskem smislu, saj živalske bolezni znižujejo proizvodnjo živali in povzročajo pogine in nujne zakole ter posledično ekonomske izgube,

C.  ker so živali živa, čuteča bitja in ker je njihova zaščita in primerno ravnanje z njimi eden od izzivov kultivirane in civilizirane Evrope 21. stoletja,

D. ker lahko večji izbruhi bolezni pri živalih pogosto privedejo do socialnih motenj in težav v podeželskih območjih,

E.  ker je dobro počutje živali eden, vendar ne edini dejavnik, ki prispeva k zdravju živali in je utemeljeno z etičnimi, socialnimi in ekonomskimi razlogi ter mora imeti trdne znanstvene temelje,

F.  ker se trgovina pospešeno globalizira in ker se trgovina s proizvodi živalskega izvora povečuje tako znotraj EU kot tudi v mednarodnem okolju,

G. ker je treba na področju zdravstvenega varstva živali usklajeno sodelovati na evropski in svetovni ravni,

H. ker učinkovitost ukrepov za zdravstveno varstvo živali ni odvisna zgolj od upravnih ukrepov, temveč tudi od informiranega in predanega sodelovanja med vsemi zadevnimi stranmi,

I.   ker se proti boleznim živali najuspešneje borimo, če preprečimo, da do njih sploh pride, v skladu z načeloma, da je bolje preprečiti kot zdraviti in da je zdravljenje boljše od nepotrebnega zakola,

J.   ker ni razlike med proizvodi iz cepljenih živali (tudi kadar gre za izredna cepljenja) in proizvodi iz necepljenih živali, vendar trgi znotraj in zunaj EU lahko zavrnejo proizvode iz cepljenih živali (tudi kadar gre za izredna cepljenja), zaradi česar potrebujejo živinorejci in drugi subjekti ustrezno zagotovilo, da bodo trgi pripravljeni sprejeti takšne proizvode po običajnih cenah,

K.  ker bolj odprte meje ter povečanje svetovnega povpraševanja po hrani, svetovne trgovine, globalne mobilnosti oseb, segrevanja ozračja in nezakonite trgovine prinašajo povečana tveganja v zvezi z zdravjem živali,

1.  pozdravlja oblikovanje strateškega pristopa k politiki EU za zdravstveno varstvo živali in podpora splošne cilje in načela iz sporočila o strategiji za zdravstveno varstvo živali, ki bodo Evropski uniji omogočili, da bo okrepila zaščitne mehanizme in pripravljenost pred izbruhom novih kužnih bolezni živali;

2.  poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt, predviden v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali;

3.  opozarja Svet in Komisijo, da se ni mogoče držati časovnega okvira 2007–2013, določenega v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali, saj še potekajo pogovori v zvezi s tem sporočilom, osnovna zakonodaja za njegovo izvajanje pa ne bo v veljavi pred letom 2010;

4.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj bo pri pripravi zakonodajnih predlogov bolj ambiciozna in daljnovidna, kar bo omogočilo večje koristi od prihodnjih pogovorov, ki bodo vplivali na proračunske vire in politične prednostne naloge EU v prihodnosti;

5.  odobrava izraženo željo, naj se nova strategija/politika gradi na enotnem zakonodajnem okviru EU za zdravstveno varstvo živali, ki bo upošteval standarde in smernice Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE);

6.  poudarja, da imajo kmetje, rejci in lastniki odločilno vlogo pri spremljanju, ohranjanju in spodbujanju zdravja domačih živali ter pri preprečevanju in odkrivanju bolezni;

7.  poudarja, da morata veterinarska in kmetijska stroka prevzeti pomembno vlogo, biti morata vodilni pri razvoju in izvajanju specializiranih in proaktivnih storitev, kot je načrtovanje zdravstvenega varstva živali; izraža zaskrbljenost zaradi pokritja nekaterih podeželskih območij v EU z veterino;

8.  poudarja tudi človekovo vlogo pri širjenju bolezni živali zaradi povečane mobilnosti;

9.  se strinja s ciljem strategije za zdravstveno varstvo živali, da se več vlaga v preprečevalne ukrepe in nadzorni sistem in se tako zmanjšajo možnosti za izbruh bolezni; se strinja z načelom bolje preprečiti kot zdraviti;

10. poudarja, da ni razlike med proizvodi iz cepljenih živali in proizvodi iz necepljenih živali;

11. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo lahko proizvodi iz živali, cepljenih z zaščitnim cepivom, tržili po vsem notranjem trgu;

12. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo sprejetje proizvodov iz živali, cepljenih z zaščitnim cepivom, na mednarodni ravni;

13. podpira vizijo in namen, ki ju je Komisija zapisala v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali, da se z obsežnimi posvetovanji z zainteresiranimi stranmi in trdno zavezo visokim standardom zdravstvenega varstva živali omogoči lažja določitev prednostnih nalog, ki bodo skladne s strateškimi cilji, in pregled sprejemljivih in ustreznih standardov;

14. pozdravlja priznavanje, izraženo v sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali, da je razmerje med zdravjem in dobrim počutjem živali ključnega pomena, in pričakuje, da bosta ti temi v prihodnji politiki obravnavani skupaj;

15. pozdravlja dejstvo, da strategija zajema zdravje vseh živali v EU, saj to vključuje tudi divje domače živali, ki niso izrecno omenjene, če obstaja tveganje, da bi lahko okužile druge živali ali ljudi;

16. pozdravlja namero Komisije, da sprejme komunikacijsko strategijo o tveganju, ki ga upravljajo zainteresirane strani in potrošniki; poudarja, da je javna podoba živinorejskega sektorja kljub temu, da je varnejši kot kdaj prej in je pod strogim nadzorom, daleč od zadovoljive, to pa je ob nekaterih nedavnih krizah že povzročilo težave na trgu zaradi izgube zaupanja;

17. podpira ciljno populacijo, ki jo Komisija določa in nagovarja v svojem sporočilu o strategiji za zdravstveno varstvo živali: lastnike živali, člane veterinarske stroke, predstavnike zooinženirske stroke, dejavnosti prehranjevalne verige, industrijo na področju zdravstvenega varstva živali, interesne skupine za živali, raziskovalce in učitelje, upravljalna telesa za športne in rekreativne organizacije, izobraževalne ustanove, potrošnike, potnike, pristojne organe držav članic in institucije EU;

18. opozarja, da mora strategija za zdravstveno varstvo živali vključevati tudi dejavnosti klavnic, prevozne dejavnosti ter proizvajalce in dobavitelje živalske krme, hkrati pa upoštevati poenostavitev upravnih postopkov;

19. poudarja, da mora strategija za zdravstveno varstvo živali z načelom preprečevanja razviti potrebne pravne in finančne ukrepe za spremljanje domačih in potepuških živali ter preprečevanje širjenja zoonotskih bolezni in zdravstvenih težav živali; strategija mora zlasti vključevati programe cepljenj in druge preprečevalne ukrepe v zvezi z boleznimi, ki jih prenašajo potepuški psi in mačke, zlasti kjer zaenkrat ni možno cepljenje; poziva Komisijo, naj oceni gospodarske in socialne posledice, ki bi lahko nastale zaradi širjenja zoonotskih bolezni ter mobilnosti ljudi in njihovih domačih živali;

20. poudarja, da predlagana strategija lahko prinese pozitivne rezultate, če se bodo za financiranje posameznih ukrepov določili jasni in pregledni sistemi, ki pa jih v sporočilu Komisije ni; kritizira Komisijo, ker v svojem sporočilu ne navaja zahtev za financiranje svoje politike;

21. da bi zagotovili enake pogoje, poudarja potrebo po razjasnitvi vloge EU, držav članic in kmetijskega sektorja pri financiranju ukrepov zdravstvenega varstva živali, kot so zagotavljanje biološke varnosti na kmetijah, programi cepljenj, znanstvene raziskave ali višji standardi zdravstvenega varstva živali, ter poziva Komisijo, naj ta vprašanja razjasni v strategiji za zdravstveno varstvo živali;

22. opozarja, da je skupna politika zdravstvenega varstva živali ena najbolj integriranih politik EU in da se mora financirati večinoma iz proračuna Skupnosti, vendar pa to ne sme izključevati finančne odgovornosti držav članic in kmetov;

23. priznava, da trgi znotraj EU in zunaj nje vendarle niso vedno pripravljeni uvoziti cepljenega in zaščitenega mesa; poudarja, da živinorejci in drugi akterji na trgu potrebujejo zagotovilo, da bodo lahko prodajali svoje proizvode po običajnih cenah; meni, da je to ključno vprašanje, ki ga mora Skupnost hitro rešiti, da bo zagotovila prost pretok blaga;

24. opozarja na rastoč problem odpornosti bakterij na antibiotike v nekaterih živinorejskih sektorjih, kar lahko privede tudi do težav v javnem zdravju; zato poziva Komisijo, naj, kjer je to potrebno, predstavi analizo v zvezi s to težavo in jo pospremi s predlogi v okviru strategije za zdravstveno varstvo živali;

25. izraža nezadovoljstvo, ker kaže, da se bodo posamezni ukrepi financirali iz obstoječih sredstev, ter poziva Komisijo, naj se zavzema za razširitev možnosti obstoječega veterinarskega sklada in pripravi argumente za pogovore o proračunu, ki bodo stekli leta 2009;

26. opozarja na pomembnost usklajenosti ukrepov za zdravstveno varstvo živali po vsej EU in poziva Komisijo, naj bo pri usklajevanju bolj aktivna kot doslej;

27. opozarja na rastoča tveganja za zdravje živali zaradi povečane globalne mobilnosti, rastočega povpraševanja po hrani, rastoče mednarodne trgovine in podnebnih sprememb; poudarja potrebo po zadostni strategiji izrednih cepljenj za obstoječe in nastajajoče bolezni;

Steber 1 – Določanje prednostnih nalog posredovanja EU

28. priznava ključni pomen profiliranja in kategoriziranja tveganj, vključno z določitvijo sprejemljive ravni tveganja za Skupnost in relativnih prednostnih nalog za ukrepe za zmanjšanje tveganja; meni, da se je treba potruditi in jasno opredeliti razmere, v katerih je tveganje za bolezni večje in presega sprejemljivo raven, ter njihove posledice;

29. poudarja, da lahko visoka gostota živine v sistemih intenzivne živinoreje poveča tveganje za širjenje bolezni in ovira obvladovanje bolezni, kjer se izvajajo nezadostni ukrepi obvladovanja bolezni;

30. opozarja na pomen razdalje med kmetijami za obvladovanje kužnih bolezni;

31. priznava, da v EU veljajo stroga pravila o prevozu živali, ki izpolnjujejo potrebo po visokih standardih zdravstvenega varstva živali ter ukrepih za preprečevanje in obvladovanje bolezni; poziva, naj vse države članice v celoti izvajajo te visoke standarde; meni, da morajo standarde izpolnjevati tudi države, ki izvažajo proizvode iz živali v EU, da bi po vsem svetu spodbudili in zagotovili visoke standarde dobrega počutja in zdravstvenega varstva živali; poudarja, da lahko prevoz živih živali na dolge razdalje poveča tveganje za širitev bolezni in ovira prizadevanja za obvladovanje bolezni, kjer se izvajajo nezadostni ukrepi za preprečevanje bolezni;

32. meni, da je treba upoštevati tudi dejstvo, da so globalizacija, podnebne spremembe in premikanje ljudi dejavniki, ki spodbujajo širjenje bolezni živali, zaradi česar jih je težje obvladovati;

33. poudarja potrebo po bolj koherentni komunikacijski strategiji v zvezi z novo strategijo za zdravstveno varstvo živali, ki mora vključiti tesno sodelovanje vseh zainteresiranih strani na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

Steber 2 – Zakonodajni okvir EU

34. se strinja z mnenjem, da je sedanji okvir EU o zdravstvenem varstvu živali zapleten in razdrobljen ter ga je zato treba poenostaviti; meni, da bi morali biti osnovni predpisi o zdravstvenem varstvu živali, kolikor je to mogoče, določeni v enem samem zakonodajnem aktu;

35. poudarja tudi, da bi morala biti nadomestitev sedanjega sklopa med seboj povezanih in soodvisnih ukrepov politike z enotnim zakonodajnim okvirom, ki bo upošteval zlasti priporočila, standarde in smernice Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) ter Codex Alimentarius WHO/FAO, osrednji element strategije ter hkrati upoštevati evropska pravila, kot sta preglednost in udeležba vseh zainteresiranih strani, in se izogibati kakršnemu koli poslabšanju zdravstvenega stanja v EU;

36. se strinja, da je treba poskrbeti, da ne bodo neupravičena nacionalna ali regionalna pravila o zdravstvenem varstvu živali ovirala delovanja notranjega trga, ter zlasti da bodo sredstva, uporabljena ob izbruhu bolezni, sorazmerna z grožnjo, ki jo ta predstavlja, in se ne bodo namenila za neupravičeno trgovinsko diskriminacijo, zlasti ko gre za proizvode iz cepljenih živali;

37. meni, da bi zakonodajni okvir EU moral jasno in dovolj prožno določiti obveznosti lastnikov živali (tudi tistih živali, ki se vzrejajo za nekomercialne namene) v primeru tveganja, tako da obveznosti ne bodo vir neupravičenih sporov in nesoglasij; meni, da je omejevanje širjenja bolezni pri divjih živalih prav tako pomemben element v strategiji preprečevanja;

38. se strinja s sklepi predhodne študije izvedljivosti z dne 25. julija 2006 o možnostih za usklajene sisteme delitve stroškov pri kužnih boleznih živine, ki jo je izpeljalo podjetje Civic Consulting (v okviru Politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali za obdobje 1995–2004 in možnosti za prihodnost v imenu Komisije) in ki poziva k uskladitvi sistemov delitve stroškov, ki so jih vzpostavile države članice; ugotavlja tudi, da takšni sistemi glede na to, da delitev stroškov pomeni tudi delitev odgovornosti, zahtevajo polno udeležbo in zavzetost vseh strani, vključno z lastniki živali, in da je treba vpeljati nove mehanizme za vključitev zainteresiranih strani v odločanje o pomembnih vprašanjih glede politik;

39. priznava, da je treba pregledati obstoječe instrumente sofinanciranja, da bo možno zagotoviti, da bodo vsi akterji prevzeli svoj del odgovornosti in odigrali svojo vlogo pri odkrivanju in izkoreninjenju bolezni; ugotavlja, da kompenzacijski skladi za lastnike živali na osnovi sistema rezerv krepijo posameznikovo in skupno odgovornost;

40. v celoti deli mnenje, da sistem za nadomestila ne sme biti omejen na nadomestila za lastnike živali, ki so bile zaradi izbruha bolezni zaklane, temveč bi ga bilo treba združiti s spodbudami za preprečevanje tveganja v smislu znižanja prispevkov, ki jih kmetje plačujejo nacionalnim in regionalnim zdravstvenim skladom, v primeru izrednih ukrepov za zmanjšanje tveganja, med katere spada tudi spodbujanje (izrednih) cepljenj namesto izkoreninjanja, to pa bi seveda pomenilo zagotovljen dohodek za lastnika (izredno) cepljene živine; meni, da bi isto načelo moralo veljati tudi za države članice kot spodbuda za znižanje ravni tveganja;

41. poziva Komisijo, naj izpelje primerjalno analizo obstoječih kompenzacijskih sistemov v državah članicah in na podlagi te analize oblikuje okvirni model za vso EU; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni okvir za učinkovit sistem delitve stroškov v državah članicah, da bi zagotovili, da neposredne stroške izkoreninjenja bolezni živali sofinancira kmetijski sektor;

42. izpostavlja potrebo po izdatnem prispevku Skupnosti v zvezi z največjimi boleznimi, da se zagotovijo enaka obravnava in enake možnosti, kjer boj s temi boleznimi presega sredstva in zmožnosti zadevnih držav in proizvajalcev;

43. pozdravlja obvezo Komisije, da bo predložila poročilo, v katerem bo predstavila možnosti za učinkovit sistem finančnih garancij za nosilce dejavnosti na področju krme;

44. se strinja, da je v zakonodajnem okviru EU treba predvideti možnost za pokrivanje posrednih izgub, ki niso zgolj posledica ukrepov za izkoreninjanje bolezni; poudarja, da so posredne izgube v nekaterih primerih hujše od neposrednih in je zato treba predvideti odškodnino zanje; zato izraža podporo nadaljnjim raziskavam in spobudam Skupnosti na področju vzpostavitve nacionalnih instrumentov zavarovanja za živinorejce; vendar ugotavlja, da je lahko zavarovanje pri zasebnikih v nekaterih primerih učinkovitejši instrument soočanja s takšnimi izgubami;

45. poudarja, da zakonodaja EU do velike mere že temelji na skladnosti s standardi OIE/Kodeksa, da je prizadevanje za popolno skladnost s temi standardi upravičeno in da se EU upravičeno zavzema za lastne standarde zdravstvenega varstva živali, da bi bili ti sprejeti na mendarodni ravni; zato in ob upoštevanju večje pogajalske moči EU podpira morebitno članstvo EU v Svetovni organizaciji za zdravje živali (OIE); poudarja tudi pomembnost varovanja vložka zainteresiranih strani na ravni OIE/Kodeksa;

46. poziva EU, naj na mednarodni ravni v okviru STO zaščiti svoje visoke standarde zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali, da se bodo po vsem svetu izboljšali standardi zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali; priznava, da se evropski proizvajalci soočajo z višjimi stroški zaradi višjih evropskih standardov in da jih je treba zaščititi pred uvoženimi proizvodi živalskega izvora, ki so proizvedeni v skladu z nižjimi standardi;

47. pozdravlja predlagane korake k strategiji izvoza na ravni Skupnosti in poudarja, da mora Komisija storiti vse, da bi izboljšala dostop na trge tretjih držav in odstranila izvozne ovire;

Steber 3 – Preprečevanje in nadzorovanje nevarnosti, povezanih z živalmi, ter pripravljenost na krize

48. priznava, da je treba spodbujati ukrepe biološke varnosti na kmetijah; meni, da lahko ukrepi, kot je izolacija novih živali, pripeljanih na kmetijo, izolacija bolnih živali in ureditev premikanja ljudi, zelo vplivajo na omejitev širjenja bolezni;

49. opozarja, da je reja živali na prostem osnovna značilnost različnih proizvodnih sistemov in je še vedno precej pogosta v nekaterih regijah in pri nekaterih vrstah; ugotavlja, da takšno prakso podpira javnost in jo tudi financira iz javnih sredstev; opozarja, da je ta praksa lahko v nasprotju s cilji biološke varnosti; meni, da mora družba podpreti kmete pri zavarovanju proti višjim tveganjem za zdravje živali, povezanim s temi načini živinoreje, in da je treba uskladiti politične cilje na področjih zdravstvenega varstva živali in zaščite živali;

50. opozarja, da je usposabljanje upraviteljev kmetij in zaposlenih na kmetijah ključno za dobro počutje in zdravstveno varstvo živali; zato podpira spodbujanje usposabljanj in nadaljnjih ukrepov za usposabljanje;

51. čaka na priznanje sistemov upravljanja kakovosti za kategorizacijo tveganja, povezanega z različnimi proizvodnimi sistemi; je prepričan, da je mogoče sisteme živinoreje, ki jih imajo potrošniki raje in ki prinašajo določene težave glede biološke varnosti (živinoreja na prostem), s primernim upravljanjem narediti varnejše;

52. meni, da je sledljivost proizvodov na podlagi identifikacije in registracije zelo pomembna za nadzorovanje zdravja živali in preprečevanje bolezni ter za varnost hrane; s tem v zvezi podpira ukrepe za obvezno elektronsko in genetsko identifikacijo in registracijo živali na podlagi DNK na ravni EU in uvajanje celostnega in varnega sistema za spremljanje premikov živali, vendar opozarja, da je tak sistem drag, zlasti za ekonomsko neugodno strukturirane kmetije; poziva Komisijo, naj pomaga kmetom pri visokih stroških, nastalih zaradi nakupov potrebne opreme, in sicer tako, da državam članicam omogoči, da tovrstne ukrepe predvidijo v svojih programih razvoja podeželja;

53. opozarja na velike razlike med državami članicami pri količini uničenega goveda zaradi nespoštovanja pravil EU o identifikaciji in registraciji; čaka na pojasnilo Komisije o teh razlikah v EU;

54. se strinja z mnenjem, da je boljša biološka varnost na mejah zlasti pomembna, ker je EU največji uvoznik hrane na svetu, tudi proizvodov živalskega izvora; meni, da so zaradi tveganja, da se v EU pripeljejo okužene ali obolele živali, na mejah EU potrebni še posebej temeljiti in strogi veterinarski in sanitarni pregledi, ki ne smejo biti omejeni zgolj na preverjanje dokumentov, temveč je treba v okviru teh pregledov ugotoviti, ali so bile živali rejene v skladu s standardi dobrega počutja živali, določenimi v zakonodaji EU;

55. poudarja pomembnost zdravstvenih pregledov za živali v tretjih državah in poziva Komisijo, naj poveča finančna sredstva svojemu Uradu za prehrano in veterinarstvo;

56. meni, da mora biti veterinarski in carinski nadzor na mejah EU posebno strog, da bi se preprečil nezakonit uvoz ali nezakonita trgovina z živalmi in proizvodi iz živali, saj je v takih primerih tveganje za širjenje bolezni večje; s tem v zvezi opozarja, da je treba veterinarskim službam na zunanjih mejah EU, vključno z morskimi mejami, nuditi pomoč pri organizaciji, usposabljanju in financiranju, zlasti v novih državah članicah, tretjih državah, ki mejijo na EU, in državah v razvoju;

57. poziva Svet in Komisijo, naj vzpostavita mehanizme za zagotovitev boljše usklajenosti med carinskimi službami, veterinarskimi službami in organizatorji potovanj, da bi olajšali sodelovanje držav članic EU med sabo in s tretjimi državami;

58. poziva Komisijo, naj bistveno okrepi sodelovanje z državami v razvoju in jim omogoči tehnično pomoč ter jim tako pomaga, da bodo lahko izpolnile evropske sanitarne standarde, s tem pa bi tudi zmanjšali tveganje za širjenje bolezni živali iz teh držav v EU; meni, da je treba pri sodelovanju s tretjimi državami na veterinarskem področju dati prednost državam, ki mejijo na države članice;

59. poudarja, da je veterinarski nadzor pomemben v kriznih razmerah in za njihovo preprečevanje, saj zagotavlja zgodnje opozarjanje in hitro odkrivanje nevarnosti, povezanih z živalmi; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preuči možnost vzpostavitve sistema revizij za kmetije, ki jih veterinarji ne obiskujejo redno;

60. poudarja, da je treba gospodarskim subjektom, članom veterinarske stroke in njihovim pomočnikom, nadzornim organom ter drugim pristojnim javnim organom zagotoviti učinkovito usposabljanje, da bodo lahko pravočasno odkrivali tveganja v zvezi z živalmi, ter da je treba posodobiti minimalne standarde EU o veterinarskem usposabljanju, podpreti takšno usposabljanje na ravni EU, zagotoviti izvajanje teh standardov in čimprej uskladiti šolske in univerzitetne programe na tem področju; v zvezi s tem meni, da bi lahko evropski sistem akreditacije veterinarskih šol prispeval k doseganju cilja visoke ravni veterinarske izobrazbe;

61. močno podpira ukrepe za pogostejšo uporabo izrednih cepljenj (za zatiranje ali preprečevanje), kar bi moralo voditi k učinkovitejšemu preprečevanju in obvladovanju bolezni v okviru ukrepov za izkoreninjenje bolezni; opozarja, da vzpostavitev učinkovitega sistema cepljenj zahteva, da se lastnikom cepljenih živali zagotovi dohodek, saj imajo lahko težave pri prodaji proizvodov iz cepljenih živali, da se zagotovi ustrezna finančna podpora za spodbujanje uporabe tega sistema ter da se zagotovi, da proizvodi iz cepljenih živali niso deležni nobenih omejitev; poleg tega meni, da je nujno povečati zaloge cepiv v EU; meni tudi, da si je treba z vsemi možnimi sredstvi prizadevati za zmanjšanje števila zakolov in odstranitev zdravih živali, na primer s testi za preverjanje patogenov, ki bodo omogočili normalen zakol živali, pri katerih patogeni niso odkriti;

62. podpira oblikovanje strategij cepljenj za vse ustrezne vrste in bolezni;

63. poziva Komisijo in države članice, naj izberejo najprimernejše ukrepe za zagotovitev nediskriminatronega pretoka proizvodov iz cepljenih živali, saj je uporaba cepljenj v boju proti širjenju kužnih bolezni živali zaradi dosedanjega pomanjkanja takšnih ukrepov zastala; zato med drugim poziva, da se uvede prepoved označevanja proizvodov iz cepljenih živali in oblikujejo učinkovite strategije obveščanja javnosti o neškodljivosti proizvodov iz cepljenih živali ter da vlade, združenja kmetov, potrošniške organizacije in tgovci na drobno in debelo sklenejo konvencije o prostem pretoku proizvodov iz cepljenih živali;

64. meni, da je pri ukrepanju ob tveganju, da pride do krize, bistveno zagotoviti, da bodo na razpolago strokovno znanje in humana sredstva za morebiten nujen zakol živali, da se živalim prihrani nepotrebno trpljenje, kar bo priznanje, da so živali živa, čuteča bitja;

65. opozarja, da so veterinarska zdravila in cepiva za živali dejavnik v zdravstvenem varstvu živali ter da je treba skladno s tem prerazporediti pristojnosti v Komisiji;

Steber 4 – Znanost, inovacije in raziskave

66. poudarja, da igrajo znanstvene raziskave bistveno vlogo v sistemih zdravstvenega varstva živali, saj omogočajo napredek, zlasti pri spremljanju diagnosticiranja in obvladovanja bolezni živali, analizi tveganj, razvoju cepiv, testov in učinkovitih metod zdravljenja, ki morajo temeljiti na znanstvenih dognanjih; v zvezi s tem opozarja na spremembo proračuna za leto 2008, ki jo je zahteval vložil in s katero so se povečala sredstva, dodeljena za razvoj (markirnih) cepiv in metod testiranja; poziva Komisijo, naj učinkovito uporabi ta povečana sredstva;

67. meni, da raziskave zdravstvenega varstva in dobrega počutja živali, ki spadajo v sedmi okvirni program za razskave, in druge raziskave na nacionalni in evropski ravni prispevajo k učinkovitejšim ukrepom za zdravstveno varstvo živali;

68. poudarja, da je treba okrepiti mrežo referenčnih laboratorijev Skupnosti in nacionalnih referenčnih laboratorijev za obravnavo bolezni živali, pri čemer je treba izpostaviti že obstoječe mreže, ter se strinja, da je treba uporabljati znanstvene in enotne metode testiranja, ki jih potrdijo in sprejmejo v Svetovni organizaciji za zdravje živali (OIE) in v tretjih državah in so torej veljavne na trgu;

69. poudarja, da je treba združiti znanstvene informacije o zdravstvenem varstvu in dobrem počutju živali ter razviti sistem informacijske platforme ERANET in evropske tehnološke platforme za globalno zdravstveno varstvo živali ETPGAH; meni, da je treba prednosti in slabosti novih indiagnostičnih metod ali takšnih, ki se še razvijajo (na primer verižna reakcija s polimerazo (PCR)), bolje predstaviti in uporabiti v korist živali in ljudi ob upoštevanju zaščite živali in svetovne oskrbe ljudi z varno hrano, zlasti v novih državah članicah;

70. poudarja, da je komunikacija s potrošniki pomembna za zagotovitev, da razumejo načine širjenja bolezni živali ter njihov ogromni učinek in posledično pomen za oskrbo z varno hrano;

71. je zaskrbljen, da bi evropske standarde lahko ogrozil uvoz iz tretjih držav, v katerih za kmete ne veljajo enake obveznosti glede zdravja in dobrega počutja živali; poziva Komisijo, naj razišče načine za zaščito pred takšnho konkurenco iz tretjih držav , vključno z razmislekom o uvoznih ukrepih in vključitvijo te teme v razpravo ustreznih forumov STO;

72. meni, da lahko zamude pri sprejemanju ukrepov za zagotovitev, da se uvaža le brazilska govedina, pridobljena iz goveda, pri katerem nista bili ugotovljeni slinavka in parkljevka, povzročijo zmanjšanje zaupanja javnosti v evropski sistem zdravstvenega varstva živali;

73. poziva Komisijo k zagotovitvi, da rezultat pogajanj STO ne bo ogrozil sposobnosti evropskih kmetov, da ohranjajo in izboljšajo standarde zdravja in dobrega počutja živali; meni, da je možnost, da se uvoženi proizvodi podredijo istim zahtevam, kot veljajo za evropske proizvode, pomemben dejavnik za zagotovitev uravnoteženega izida pogajanj;

74. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v izidu pogajanj STO jajca opredeljena kot občutljiv proizvod, da bi zavarovali napredek, dosežen na področju zdravja in dobrega počutja živali na tem področju kmetovanja;

75. je zaskrbljen ob vse več dokazih o povezavi med naraščajočo mednarodno trgovino z živimi pticami in perutninskimi proizvodi ter razvojem in širjenjem bolezni, kot je ptičja gripa; poziva Komisijo, naj te dokaze razišče in po potrebi pripravi predloge za ustrezno politiko;

76. pozdravlja namen Komisije, da upošteva obveznosti STO v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi (SPS), vendar meni, da to ne sme odvzeti možnosti – izrecno jo dopušča sporazum SPS – uvedbe ukrepov, ki vodijo k višjim standardom zaščite, kadar je to znanstveno dovolj utemeljeno; poleg tega meni, da je pomembno spodbujati sprejetje teh ukrepov na mednarodni ravni, da bi bila prizadevanja za izboljšanje položaja uspešna;

77. meni, da mora nova generacija sporazumov o prosti trgovini z Indijo, Korejo in državami jugovzhodne Azije vsebovati uravnoteženo poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter o dobrem počutju živali;

78. poziva Komisijo, naj zdravje in dobro počutje živali vključi v vse svoje razvojne programe, da bi dosegli usklajenost z notranjim pristopom in koristi teh politik razširili na partnerske države;

79. poziva Komisijo k sklenitvi protokolov s področja veterine s potencialnimi izvoznimi trgi, na primer s kitajskim trgom.

80. naroči predsedniku, naj to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.

OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije:

Sporočilo Komisije določa namene in cilje na visoki ravni, ki naj bi usmerjali razvoj politike na področju zdravstvenega varstva živali za obdobje do leta 2013. Strategija zajema zdravje vseh živali v EU, ki se vzrejajo za prehrano, kmetijstvo, raziskave, šport, kot hišni ljubljenčki, za zabavo in v živalskih vrtovih, ter divjih živali, kadar obstaja tveganje, da se z njih bolezen prenese na druge živali ali ljudi. Zajema tudi zdravje živali, ki se prevažajo v, iz ali znotraj EU.

Specifični cilji te strategije so:

− zagotavljati visoko raven javnega zdravja in varnosti hrane z zmanjševanjem biološkega in kemičnega tveganja za ljudi;

− spodbujati zdravstveno varstvo živali s preprečevanjem ali zmanjševanjem pojavljanja bolezni živali ter na ta način podpirati kmetijstvo in podeželsko skupnost;

− izboljšati gospodarsko rast, kohezijo in konkurenčnost z zagotavljanjem prostega pretoka blaga in sorazmernega premikanja živali; ter

− spodbujati kmetijske prakse in dobro počutje živali, ki preprečujejo nevarnosti, povezane z zdravjem živali, in zmanjšujejo učinke na okolje.

Stališče poročevalca:

Strategija, ki jo je predstavila Komisija v sporočilu, ni sporna. Vsi predlagani ukrepi so nujni in vredni podpore. Dokument je dober in je lahko koristna podlaga za ukrepanje, ki bo resnično izboljšalo zdravstveno varstvo živali.

To poročilo se osredotoča na nekaj vprašanj, katerim sporočilo ne posveča dovolj pozornosti.

Prvo je financiranje. To vprašanje se obravnava preveč splošno. Predlagani ukrepi bodo povzročili stroške in treba je jasno določiti ustrezne sisteme financiranja.

Drugo je večje tveganje, ki ga predstavljajo velika živinorejska kmetijska gospodarstva, ki uporabljajo industrijske metode reje. Omejitev glede velikosti kmetij bi olajšala nadzor bolezni živali.

Tretje je prevoz živali, ki vedno poveča tveganje za bolezni in bi ga morali uporabljati kar najmanj.

Četrto je cepljenje. Poročilo odločno podpira cepljenje kot temeljno sredstvo za preprečevanje bolezni. Za zaključek:

predlagana strategija zasluži podporo in načelo bolje preprečiti kot zdraviti, ki ga strategija navaja, bi moralo biti temelj za vse ukrepe s področja zdravstvenega varstva živali.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (26.2.2008)

za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja

o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo (2007–2013) (2007/2260(INI))

Pripravljavec mnenja: Béla Glattfelder

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  meni, da visoka stopnja zdravja in dobrega počutja živali v EU zagotavlja dobro podlago za izvoz, vendar je treba za zagotovitev poštene konkurence za evropske kmete obravnavati neupravičene sanitarne ovire tretjih držav;

2.  je zaskrbljen, da bi evropske standarde lahko ogrozil uvoz iz tretjih držav, v katerih za kmete ne veljajo enake obveznosti glede zdravja in dobrega počutja živali; poziva Komisijo, naj razišče načine za zaščito pred tem, vključno z razmislekom o uvoznih ukrepih in vključitvijo teme v razpravo ustreznih forumov STO;

3.  meni, da lahko zamude pri sprejemanju ukrepov, ki naj bi zagotovili, da se uvaža le brazilska govedina, pridobljena iz goveda, pri katerem nista bili ugotovljeni slinavka in parkljevka, zmanjšajo zaupanje javnosti v evropski sistem zdravstvenega varstva živali;

4.  poziva Komisijo k zagotovitvi, da rezultat pogajanj STO ne bo ogrozil sposobnosti evropskih kmetov, da ohranjajo in izboljšajo standarde zdravja in dobrega počutja živali; meni, da je možnost, da se uvoženi proizvodi podredijo istim zahtevam, kot veljajo za evropske proizvode, pomemben dejavnik za zagotovitev uravnoteženega izida pogajanj;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v izidu pogajanj STO jajca opredeljena kot občutljiv proizvod, da bi zavarovali napredek, dosežen na področju zdravja in dobrega počutja živali na tem področju kmetovanja;

6.  je zaskrbljen ob vse več dokazih o povezavi med naraščajočo mednarodno trgovino z živimi pticami in perutninskimi proizvodi ter razvojem in širjenjem bolezni, kot je ptičja gripa; poziva Komisijo, naj te dokaze razišče in po potrebi pripravi predloge za ustrezno politiko;

7.  pozdravlja namen Komisije, da upošteva obveznosti STO v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi (SPS), vendar meni, da to ne sme odvzeti možnosti, ki jo izrecno dopušča sporazum SPS, tj. možnosti uvedbe ukrepov, ki vodijo k višjim standardom zaščite, kadar je to znanstveno dovolj utemeljeno; poleg tega meni, da je pomembno spodbujati njihovo mednarodno sprejetje, da bi bila prizadevanja za izboljšanje položaja uspešna;

8.  meni, da mora nova generacija sporazumov o prosti trgovini z Indijo, Korejo in državami jugovzhodne Azije vsebovati uravnoteženo poglavje o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter o dobrem počutju živali;

9.  poziva Komisijo, naj zdravje in dobro počutje živali vključi v vse svoje razvojne programe, da bi dosegli usklajenost z notranjim pristopom in koristi teh politik razširili na partnerske države;

10. Komisijo poziva k sklenitvi protokolov s področja veterine s potencialnimi izvoznimi trgi, na primer s kitajskim trgom.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	26.2.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Francisco Assis, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Jacky Hénin, Erika Mann, David Martin, Georgios Papastamkos, Peter Šťastný, Iuliu Winkler
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Sajjad Karim, Zbigniew Zaleski

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	1.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 1 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Peter Baco, Bernadette Bourzai, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Mairead McGuinness, Véronique Mathieu, Rosa Miguélez Ramos, James Nicholson, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Alyn Smith, Petya Stavreva, Dimitar Stoyanov, Csaba Sándor Tabajdi, Jeffrey Titford, Donato Tommaso Veraldi, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alessandro Battilocchio, Katerina Batzeli, Ilda Figueiredo, Gábor Harangozó, Wiesław Stefan Kuc, Esther De Lange, Brian Simpson, Struan Stevenson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	-