POROČILO o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite

14.4.2008 - (KOM(2007)0298 – C6‑0196/2007 – 2007/0112(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Martine Roure

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite

(KOM(2007)0298 – C6‑0196/2007 – 2007/0112(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0298),

–   ob upoštevanju člena 63(3) in (4) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0196/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6–0148/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, da ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Glede na pravico upravičencev do mednarodne zaščite do prebivanja v državi članici, ki jim ni dodelila mednarodne zaščite, je treba zagotoviti, da so te države članice obveščene o ozadju zaščite zadevnih oseb, tako da lahko izpolnijo svoje obveznosti glede spoštovanja načela nevračanja. V ta namen mora dovoljenje za prebivanje ES rezidenta za daljši čas, ki je bilo dodeljeno upravičencem do mednarodne zaščite, vsebovati opombo z informacijo glede dejstva, da je mednarodno zaščito imetniku dovoljenja dodelila država članica. Če mednarodna zaščita ni bila odvzeta, mora biti ta opomba navedena v dovoljenju za prebivanje ES rezidenta za daljši čas, ki ga je izdala druga država članica.	(5) Glede na pravico upravičencev do mednarodne zaščite do prebivanja v državi članici, ki jim ni dodelila mednarodne zaščite, je treba zagotoviti, da so te države članice obveščene o ozadju zaščite zadevnih oseb, tako da lahko izpolnijo svoje obveznosti glede spoštovanja načela nevračanja. V ta namen mora dovoljenje za prebivanje ES rezidenta za daljši čas, ki je bilo dodeljeno upravičencem do mednarodne zaščite, vsebovati opombo z informacijo glede dejstva, da je mednarodno zaščito imetniku dovoljenja dodelila država članica. Če mednarodna zaščita ni bila odvzeta, mora biti ta opomba navedena v dovoljenju za prebivanje ES rezidenta za daljši čas, ki ga je izdala druga država članica. Druga država članica pa ne sme te opombe uporabiti kot izgovor, da na svojem ozemlju neposredno ali posredno zavrne dodelitev dovoljenja za bivanje za daljši čas.
Predlog spremembe  2 Predlog direktive – akt o spremembi Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Glede na določbe te direktive dodelitev statusa rezidenta za daljši čas ne bi smela pomeniti preklica ali odvzema pravic, ki jih begunci, upravičenci do subsidiarne zaščite in člani njihove družine uživajo v skladu z direktivo 2004/83/ES;
Predlog spremembe  3 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 1 Direktiva (ES) št. 109/2003 Člen 2 – točka f
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe         1. V členu 2 se točka (f) nadomesti z naslednjim: 1. V členu 2 se doda točka (fa): „(f) ‚mednarodna zaščita‛ pomeni mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(a) Direktive Sveta 2004/83/ES;“ „(fa) ‚mednarodna zaščita‛ pomeni mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(a) Direktive Sveta 2004/83/ES;“
Predlog spremembe  4 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 Direktiva (ES) št. 109/2003 Člen 4 – odstavek 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe     „Glede upravičencev do mednarodne zaščite se pri izračunavanju obdobja, navedenega v odstavku 1, upošteva obdobje med datumom, ko je bila vloga za mednarodno zaščito vložena, in datumom, ko je bilo dovoljenje za prebivanje iz člena 24 Direktive 2004/83/ES odobreno.“ „Glede upravičencev do mednarodne zaščite se pri izračunavanju obdobja, navedenega v odstavku 1, upošteva obdobje med datumom, ko je bila vložena prva vloga za mednarodno zaščito – tudi kadar je to vloga za začasno zaščito za obdobje pred dostopom do mednarodne zaščite – in datumom, ko je bilo dovoljenje za prebivanje iz člena 24 Direktive 2004/83/ES odobreno.“
Predlog spremembe  5 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 a (novo) Direktiva (ES) št. 109/2003 Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   3a. V členu 5(1) se doda naslednji pododstavek:   „Zahteva se ne uporablja za upravičence do mednarodne zaščite, ki nimajo dostopa do zaposlitve.“
Predlog spremembe  6 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 3 b (novo) Direktiva (ES) št. 109/2003 Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   3b. V členu 5(2) se doda naslednji odstavek:   „Izpolnjevanje nacionalnih pogojev za integracijo se lahko od upravičencev zahteva z obrazložitvenim sklepom in v skladu s členom 33 Direktive 2004/83/ES šele po individualni obravnavi ter ob upoštevanju njihovega posebno ranljivega položaja.“
Predlog spremembe  7 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 6 Direktiva (ES) št. 109/2003 Člen 12 – odstavek 3 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe         „3a. Ko se država članica odloči za izgon rezidenta za daljši čas, katerega dovoljenje za prebivanje ES za daljši čas vsebuje opombo iz člena 8(4), se posvetuje z državo članico, navedeno v opombi. „3a. Ko se država članica odloči za izgon rezidenta za daljši čas, katerega dovoljenje za prebivanje ES za daljši čas vsebuje opombo iz člena 8(4), se obrne na državo članico, ki mu je podelila mednarodno zaščito, da potrdi njegov status rezidenta za daljši čas.   Država članica, ki podeli mednarodno zaščito, mora državi, ki je vložila zahtevo, pisno odgovoriti v roku največ enega meseca. Sklep o izgonu je lahko sprejet šele po prejetju odgovora države članice, ki je podelila mednarodno zaščito. Razen če je bila medtem mednarodna zaščita odvzeta, se rezidenta za daljši čas izžene v to državo članico, ki bo rezidenta za daljši čas in njegove družinske člane nemudoma ponovno sprejela brez formalnosti.“ Razen če je bila medtem mednarodna zaščita odvzeta skladno z načelom nevračanja, se rezidenta za daljši čas lahko izžene samo v to državo članico, ki bo rezidenta za daljši čas in njegove družinske člane nemudoma ponovno sprejela brez formalnosti.“
Predlog spremembe  8 Predlog direktive – akt o spremembi Člen 1 – točka 8 Direktiva (ES) št. 109/2003 Člen 25 – odstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe           Komisija pripravi seznam kontaktnih točk, ki ga redno posodablja in posreduje državam članicam.

OBRAZLOŽITEV

1. Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas

Države članice so na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju leta 1999 poudarile, da je treba zagotoviti pravično obravnavanje državljanov držav članic, ki zakonito prebivajo v Evropski uniji. Zlasti je treba vsem državljanom tretjih držav, ki trajno prebivajo v državi članici, priznati sklop enotnih pravic, čim bolj enakih pravicam, ki jih uživajo državljani Evropske unije. [1]

Na podlagi sklepov iz Tampereja je bil cilj Direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, uvesti enotni status za te državljane in poenotiti zakonodajo držav članic za zagotovitev pravičnega obravnavanja na celotnem evropskem ozemlju ne glede na državo članico prebivališča[2].

V skladu s to direktivo morajo države članice priznati status rezidenta za daljši čas po petih letih zakonitega in neprekinjenega bivanja v državi članici.

Državljan tretje države mora za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas zagotoviti dokazila o tem, da ima zase in za (vzdrževane) družinske člane:

– stalni in ustrezni vir dohodkov, ki zadostuje njihovim potrebam, ne da bi uporabljali sistem socialne pomoči države članice;

– zdravstveno zavarovanje.

Države članice lahko od državljanov tretjih držav zahtevajo, da izpolnjujejo dodatne pogoje za integracijo (kot je ustrezno znanje jezika). Dodelitev statusa lahko odklonijo zaradi javnega reda in javne varnosti.

Zainteresirana oseba je po pridobitvi statusa rezidenta za daljši čas upravičena do vrste storitev pod enakimi pogoji kot državljani države članice, zlasti glede pogojev dostopa do zaposlitve, izobraževanja in poklicnega usposabljanja, socialne zaščite, socialne pomoči, prostega dostopa do celotnega ozemlja zadevne države članice itd.

Rezident za daljši čas ima pravico do prebivanja tudi v drugih državah članicah in ne le v državi, ki mu je izdala status, in sicer za obdobje, daljše od treh mesecev, če so izpolnjeni nekateri pogoji iz predloga, kot je opravljanje gospodarske dejavnosti, študij ali poklicno usposabljanje.

Kljub naštetemu lahko države članice omejijo število dovoljenj za prebivanje. Prav tako lahko v zvezi s politiko trga dela dajo prednost državljanom Unije.

Oseba, ki ima status rezidenta za daljši čas, uživa večjo zaščito pred sklepom o izgonu. Vedenje rezidenta za daljši čas, na podlagi katerega se sprejme sklep o izgonu, mora predstavljati dejansko ter dovolj resno grožnjo za javni red in javno varnost. Preden države članice sprejmejo sklep o izgonu rezidenta za daljši čas, morajo upoštevati posebne dejavnike (starost posameznika, trajanje prebivanja …).

2. Razširitev področja uporabe direktive na upravičence do mednarodne zaščite

Direktiva 2003/109/ES se uporablja za vse državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic.

Vseeno je Svet ob sprejetju te direktive z njenega področja uporabe izključil begunce in upravičence do začasne ali subsidiarne zaščite. Razlog je bil njihov negotovi položaj ali kratek čas prebivanja.

V predlogu Komisije za direktivo iz leta 2001 pa so bili begunci upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas. Evropski parlament je to stališče podprl.

Svet in Komisija, ki se te vrzeli zavedata, sta v skupni izjavi z dne 8. maja 2003 pozvala k razširitvi področja uporabe direktive na upravičence do mednarodne zaščite.

Cilj tega predloga je torej uveljavitev navedene izjave z vključitvijo upravičencev do mednarodne zaščite na področje uporabe Direktive Sveta 2003/109/ES.

3. Stališče poročevalke

Poročevalka podpira predlog o razširitvi področja uporabe direktive o statusu rezidentov za daljši čas na upravičence do mednarodne zaščite, čeprav obžaluje, da je Svet izbral to možnost, namesto da bi predvidel mehanizem Skupnosti o prenosu odgovornosti za zaščito.

Direktiva pod določenimi pogoji podeljuje pravico do prebivanja v drugi državi članici le rezidentom za daljši čas, ne pa tudi upravičencem do mednarodne zaščite kot takšne. Čeprav je lahko v nekaterih primerih posledica prebivanja v drugi državi članici prenos odgovornosti za zaščito v določenem trenutku, je to vprašanje izven področja uporabe te direktive. To pomeni, da zahteve za prenos odgovornosti za zaščito še naprej urejata Ženevska konvencija iz leta 1951 in Evropski sporazum o prenosu odgovornosti za begunce, sklenjen v okviru Sveta Evrope, kadar je to primerno.

Mehanizem Skupnosti za prenos zaščite pomeni vzajemno priznavanje odločitev o azilu in zadostno raven usklajevanja azilnih postopkov držav članic, čemur pa zdaj ni tako.

Poročevalka zato meni, da je razširitev Direktive 2003/109/ES ukrep pred sprejetjem novega predloga, ki bo predvidel vzajemno priznavanje in prenos odgovornosti za mednarodno zaščito. To bi omogočalo upoštevanje posebnega položaja beguncev ter dodelitev pravice do gibanja in prebivanja v EU takoj po priznanju statusa.

Poročevalka se strinja z mnenjem Komisije, da se mora ta direktiva nujno uporabljati za begunce in upravičence do subsidiarne zaščite. Subsidiarna zaščita dejansko vedno pogosteje zadeva osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, zato ni sprejemljivo, da je iz pravic, dodeljenih v skladu z Direktivo 2003/109/ES, izključenih tako veliko oseb. Poleg tega sklepi z vrhunskega zasedanja v Tampereju in zelena knjiga o prihodnjem skupnem evropskem azilnem sistemu predvidevajo uvedbo skupnega azilnega postopka in enotnega statusa, veljavnega na celotnem ozemlju EU. To temelji na prizadevanju, da bi Unija postala enotni prostor zaščite za begunce. Uvedba razlikovanja med pravicami beguncev in pravicami upravičencev do subsidiarne zaščite v tem dokumentu torej ni v skladu z zadevnimi cilji. Glavno merilo za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas je torej trajanje prebivanja na ozemlju države članice in ne status zadevne osebe.

Poročevalka prav tako vztraja, da bi se postopek obravnave upošteval pri izračunu petih let prebivanja pred vložitvijo prošnje za status rezidenta za daljši čas. Pravni status upravičencev do mednarodne zaščite dejansko začne veljati z vložitvijo prve prošnje. To obdobje predhodnega zakonitega prebivanja se potrdi s priznanjem statusa. Poleg tega je lahko postopek obravnave v nekaterih državah članicah dolgotrajen, zato se postopek integracije upravičencev do mednarodne zaščite v državi gostiteljici začne takoj po začetku postopka obravnave. Poročevalka dodaja, da v nekaterih primerih več oseb vloži prošnjo za začasno zaščito, preden so upravičene do vložitve prošnje za mednarodno zaščito. Kadar torej ta začasna zaščita sproži mednarodno zaščito, jo je treba pri trajanju postopka upoštevati.

Poročevalka želi, da bi bili upravičenci do mednarodne zaščite pri dodelitvi statusa rezidenta za daljši čas oproščeni materialnih pogojev (stalni in redni vir dohodka, zdravstveno zavarovanje) in da bi se upošteval njihov ranljivi položaj. Prav tako ne bi bilo smiselno uvesti pogoja minimalnih sredstev, ker člen 11 Direktive Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil omogoča državam članicam, da omejijo njihov dostop do trga dela za obdobje do 12 mesecev od datuma vložitve prošnje za zaščito.

Poročevalka želi, da bi bila nacionalna merila za integracijo, ki jih lahko uporabljajo države članice, natančneje določena, zato da bi se upošteval posebni položaj upravičencev do mednarodne zaščite. Merila za jezikovno znanje ali poznavanje kulture se za begunce zaradi njihovega posebnega statusa ne morejo uporabljati na enak način. Poleg tega morajo biti ta merila v skladu z merili za integracijo iz direktive 2004/83/ES.

Glede na to, da se odgovornost za mednarodno zaščito ne prenese na drugo državo članico, je nujno treba zagotoviti, da druga država članica spoštuje načelo nevračanja. To je pomembneje, kadar upravičenec do mednarodne zaščite dobi status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici, potem ko pet let prebiva v tej državi.

Komisija predlaga, da se v člen 8 direktive zapiše, da morajo biti te informacije navedene na dovoljenju za prebivanje za daljši čas, ki ga izda prva država članica, čeprav v primeru izgona predvideva le preprosto posvetovanje z državo članico, ki je dodelila mednarodno zaščito. Za zagotovitev načela nevračanja je treba ta mehanizem okrepiti. Poročevalka zato predlaga, da morajo organi druge države članice počakati na pisni odgovor prve države, s čimer se zagotovi, da oseba ni vrnjena v državo, v kateri je ogrožena. Če ta država članica potrdi, da je oseba še vedno upravičena do mednarodne zaščite, je izgon iz druge države članice mogoč le v državo članico, ki ji je dodelila prvotno zaščito.

• [1]  Točka 21 sklepov iz Tampereja.
• [2]  Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
  – državljani tretjih držav: vse osebe, ki nimajo državljanstva ene od držav članic Evropske skupnosti;
  – rezidenti za daljši čas: vsi državljani tretje države, ki imajo status iz zadevne direktive.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (3. 3. 2008)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu direktive Sveta o spremembi direktive 2003/109/ES, da se razširi njeno področje uporabe na upravičence do mednarodne zaščite
(KOM(2007)0298 – C6‑0196/2007 – 2007/0112(CNS))

Pripravljavec mnenja: Nikolaj Mladenov

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Cilj predloga je beguncem in upravičencem do subsidiarne zaščite (v nadaljnjem besedilu „upravičenci do mednarodne zaščite“) po petih letih zakonitega bivanja zagotoviti pravno varnost pri njihovem prebivanju v državi članici in pravice, ki so primerljive s pravicami državljanov EU, s tem pa zapolniti vrzel, ki je ostala po direktivi 2004/83/ES. To se zagotovi s črtanjem izjem za področje uporabe direktive 2003/109/ES v zvezi z upravičenci do mednarodne zaščite, pri čemer se po potrebi upošteva njihov posebni položaj v primerjavi z drugimi državljani tretjih držav. Glede na določbe direktive Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, upravičenci do mednarodne zaščite trenutno namreč niso upravičeni do statusa rezidenta za daljši čas.

V predlogu je navedeno, da je možnost pridobitve statusa rezidenta za daljši čas v državi članici po določenem času pomemben element za popolno vključitev upravičencev do mednarodne zaščite v državo članico bivanja. Predlog, čigar namen je spremeniti direktivo 2003/109/ES, lahko torej obravnavamo kot orodje za vključevanje državljanov tretjih držav, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, v državo članico gostiteljico in je zato predmet politike priseljevanja.

Predlog vsebuje štiri glavne elemente:

a)      Upravičencem do mednarodne zaščite omogoča, da v državi članici, ki jim je odobrila zaščito, pridobijo status rezidenta za daljši čas pod enakimi pogoji kot drugi državljani tretjih držav.

b)     Določa pogoje, pod katerimi rezidenti za daljši čas, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite, lahko uveljavljajo svojo pravico do prebivanja v drugi državi članici.

c)      Ne vključuje mehanizma za prenos odgovornosti za zaščito v skladu s pravom Skupnosti[1].

d)     Zagotavlja spoštovanje načela nevračanja v primerih, ko je upravičencu do mednarodne zaščite, ki je že pridobil status rezidenta za daljši čas v eni državi članici, po petih letih prebivanja v drugi državi članici odobreno bivanje za daljši čas tudi v tej državi članici.

Glede na zgoraj navedeno poročevalec:

a)      podpira pobudo Evropske komisije, da se zapolni praznina, ki je posledica izključevanja beguncev in upravičencev do mednarodne zaščite iz področja uporabe direktive 2003/109/ES;

b)     meni, da je razširitev področja uporabe direktive 2003/109/ES na begunce in upravičence do subsidiarne zaščite pomembna z vidika spoštovanja enakega obravnavanja oseb, ki so upravičene do mednarodne zaščite; poudarja, da bo izključevanje upravičencev do subsidiarne zaščite iz področja uporabe predloga vodilo do bolj zapletenega pravnega okvira, ki bo opazno zmanjšal pričakovane koristi predlagane direktive;

c)      podpira, da se obdobje med datumom, ko je vložena vloga za mednarodno zaščito, in datumom, ko je dodeljeno dovoljenje za prebivanje, všteje v izračun petletnega bivanja, ki je potrebno za vlogo za status rezidenta za daljši čas.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 10 A (novo)
	(10a) Pod pogoji te direktive dodelitev statusa rezidenta za daljši čas ne bi smela pomeniti preklica ali odvzema pravic beguncev ali oseb pod mednarodno zaščito v skladu z direktivo 2004/83/ES;

POSTOPEK

Naslov	Razširitev področja uporabe Direktive 2003/109/ES na upravičence do mednarodne zaščite
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0298 – C6-0196/2007 – 2007/0112(CNS)
Pristojni odbor	LIBE
Mnenje pripravil  Datum razglasitve na zasedanju	AFET 9.7.2007
Pripravljavec/-ka mnenja  Datum imenovanja	Nikolaj Mladenov 12.9.2007
Obravnava v odboru	5.11.2007		11.2.2008		27.2.2008
Datum sprejetja	27.2.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	50 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Colm Burke, Véronique De Keyser, Michael Gahler, Bronisław Geremek, Maciej Marian Giertych, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Metin Kazak, Maria Eleni Koppa, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Emilio Menéndez del Valle, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Pasqualina Napoletano, Vural Öger, Cem Özdemir, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Hannes Swoboda, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Kristian Vigenin, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mariela Veličkova Baeva, Cristian Silviu Buşoi, Andrew Duff, Árpád Duka-Zólyomi, David Hammerstein, Jaromír Kohlíček, Erik Meijer, Nikolaj Mladenov, Józef Pinior, Inger Segelström, Marcello Vernola
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Renate Weber

• [1]     Zahteve za prenos odgovornosti za zaščito še naprej urejata Ženevska konvencija iz leta 1951 in Evropski sporazum o prenosu odgovornosti za begunce, sklenjen v okviru Sveta Evrope, kadar je to primerno.

POSTOPEK

Naslov	Razširitev področja uporabe Direktive 2003/109/ES na upravičence do mednarodne zaščite
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0298 – C6-0196/2007 – 2007/0112(CNS)
Datum posvetovanja z EP	26.6.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 9.7.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 9.7.2007		DEVE 9.7.2007		EMPL 9.7.2007
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	DEVE 19.7.2007		EMPL 27.6.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Martine Roure 10.9.2007
Obravnava v odboru	9.10.2007		27.2.2008		27.3.2008
Datum sprejetja	27.3.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Carlos Coelho, Esther De Lange, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Armando França, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Javier Moreno Sánchez, Rareş-Lucian Niculescu, Athanasios Pafilis, Martine Roure, Inger Segelström, Csaba Sógor, Vladimir Uručev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Sophia in ‘t Veld, Jean Lambert, Marian-Jean Marinescu, Bill Newton Dunn, Nicolae Vlad Popa
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manolis Mavrommatis
Datum predložitve	14.4.2008