Postopek : 2007/2261(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0149/2008

Predložena besedila :

A6-0149/2008

Razprave :

PV 08/05/2008 - 4
CRE 08/05/2008 - 4

Glasovanja :

PV 08/05/2008 - 5.12
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0198

POROČILO     
PDF 262kWORD 343k
14.4.2008
PE 398.399v02-00 A6-0149/2008

o beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Manolis Mavrommatis

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve
 MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov
 MNENJE Odbora za regionalni razvoj
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju člena 6 in člena 149 lizbonske pogodbe v zvezi s prispevkom EU k spodbujanju evropskih športnih zadev ob upoštevanju njihove posebne narave, na prostovoljni dejavnosti temelječih struktur ter njihove družbene in vzgojne vloge,

–       ob upoštevanju bele knjige o športu (KOM(2007)0391),

–       ob upoštevanju helsinškega poročila iz decembra 1999 in izjave iz Nice iz decembra 2000 o posebnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi,

–       ob upoštevanju pobude britanskega predsedstva o evropskemu nogometu, ki je privedla do priprave neodvisne študije o evropskem športu za leto 2006,

–       ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in odločb Komisije o zadevah, povezanih s športom,

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1), ki prepoveduje vse oblike rasne diskriminacije na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne zaščite, zdravstvenega varstva ter dostopa do dobrin in storitev,

–       ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–       ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. junija 1997 o vlogi Evropske unije na področju športa(3) in z dne 5. junija 2003 o ženskah in športu(4),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi(5),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(6),

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v športu(7),

–       ob upoštevanju resolucije z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v športu(8),

–       ob upoštevanju svetovnega protidopinškega kodeksa in njegove revizije leta 2007,

–       ob upoštevanju poročila in sklepov prve evropske konference o upravljanju na športnem področju z naslovom Pravila igre (Bruselj, 26.–27. februar 2001),

–       ob upoštevanju Memoranduma o soglasju, ki sta ga leta 2006 podpisali Komisija in FIFA, da bi nogomet v afriških, karibskih in pacifiških državah postal dejavnik razvoja,

–       ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v okviru Evropskega leta izobraževanja skozi šport (2004) in priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje,

–       ob upoštevanju povezovalne vloge športa in njegovega potencialnega prispevka k socialni koheziji in notranji regionalni koheziji,

–       ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0000/2007),

A.     ker je evropski šport neodtujljivi del evropske identitete, kulture in državljanstva ter temelji na predanosti in navdušenju milijonov športnikov, prostovoljcev in navijačev, ki so dejavni v številnih športnih klubih in zvezah, in ker je to široko gibanje ustvarilo mnogo izjemnih športnic, športnikov in športnih ekip ter šport povzdignilo v zelo pomemben vidik naše družbe, v kateri so športne prireditve izjemno priljubljene,

B.     ker ima šport zelo pomembno vlogo v evropski družbi, nekatera področja tekmovalnega športa pa se soočajo z novimi grožnjami in izzivi, med njimi s tržnimi pritiski, izkoriščanjem športnikov, tudi mladih, dopingom, rasizmom, nasiljem, dogovorjenimi tekmami, korupcijo, goljufijami pri stavah in pranjem denarja,

C.     ker ima šport posebno družbeno vlogo kot instrument za socialno vključevanje in integracijo ter je pomemben instrument za spodbujanje medkulturnega dialoga in pomembno prispeva k razvoju in spodbujanju pomembnih družbenih, kulturnih in izobraževalnih vrednot, kot so poštenost, solidarnost, spoštovanje pravil, ekipni duh in samodisciplina; ker ima šport zahvaljujoč organizacijam, ki temeljijo na prostovoljni dejavnosti, posebej pomembno vlogo v evropski družbi glede zdravja, izobraževanja, socialne vključenosti in kulturnih vrednot,

D.     ker je po členu 149 lizbonske pogodbe ukrepanje EU usmerjeno v razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov, zlasti najmlajših; ker naj bi ukrepi na ravni EU dopolnjevali ukrepe drugih akterjev brez spreminjanja sedanje porazdelitve pristojnosti,

E.     ker se je treba, glede na ratifikacijo reformne pogodbe in njenega novega člena 149, dogovoriti o strateški usmerjenosti vloge športa v Evropi, pri tem pa razjasniti izvajanje prava Skupnosti na tem področju; ker je z vidika športnih organizacij obravnava posameznih primerov za upoštevanje posebnosti športa nezadovoljiva in bo še povečala sedanjo pravno negotovost, ter ker je treba povečati število s športom povezanih ukrepov na ravni Evropske unije, hkrati pa spoštovati neodvisnost, posebnost in samoregulacijo športnih organizacij,

F.     ker člen 149 lizbonske pogodbe poziva Skupnost, naj spodbuja pravičnost in odprtost pri športnih tekmovanjih in ker je posledica uporabe pravil o konkurenci v športu vse večji razkorak med športnimi klubi v korist bogatejših, kar ogroža pravičen potek športnih tekmovanj in je torej v nasprotju s ciljem, določenim v prej omenjenem členu 149,

G.     ker je treba upoštevati neodvisnost športnih organizacij in reprezentativnih organov, kot so lige, ter dejstvo, da breme organizacije v večini nosijo upravni odbori športnih organov in do neke mere države članice in socialni partnerji,

H.     ker je poklicni šport vse pomembnejši in prispeva h krepitvi vloge športa v družbi; ker konkurenčno pravo in določbe o notranjem trgu veljajo za poklicni šport v obsegu, ko ta pomeni gospodarsko dejavnost;

I.      ker šport spada na področje uporabe prava EU, zlasti kar zadeva načelo predstavniške in participativne demokracije v organih odločanja evropskih športnih institucij in člen 13 Pogodbe o ES, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; ker šport zaradi svojih posebnih, bistvenih in edinstvenih značilnosti ni primerljiv z običajnimi gospodarskimi dejavnostmi;

J.      ker prostovoljne dejavnosti v športnem sektorju krepijo socialno kohezijo in vključevanje ter spodbujajo lokalno demokracijo in dejavno državljanstvo, imajo pa tudi gospodarsko vrednost, saj bi bili stroški za športne dejavnosti brez prostovoljcev veliko višji in bi izginile mnoge družbene dejavnosti, povezane s športom; ker je treba spodbujati prostovoljne športne strukture in prostovoljne storitve v športu z ukrepi, ki prostovoljcem zagotavljajo primerno varstvo ter priznavajo njihovo gospodarsko in socialno vlogo,

K.     ker pomanjkanje telesne vadbe vodi k povečanju števila primerov debelosti ter kroničnih obolenj, kot so obolenja srca in ožilja in diabetes, to pa posledično bremeni zdravstveni proračun držav članic,

L.     ker se je število ur športne vzgoje v preteklem stoletju zmanjšalo tako v osnovnih kot v srednjih šolah in ker so med državami članicami velike razlike glede športnih objektov in obsega opreme; ker šport mladim ponuja velike priložnosti za sodelovanje v družbi in izražanje svojih osebnih zavez v njej ter jih lahko odvrne od prestopništva,

M.    ker doping ogroža načelo preglednega in poštenega tekmovanja, hkrati pa so športniki zaradi njega izpostavljeni neupravičenim pritiskom,

N.     ker je svetovni protidopinški kodeks iz leta 2003 uspešno postal model za usklajevanje nacionalne zakonodaje po vsem svetu; ker pa so prizadevanja Svetovne protidopinške agencije v glavnem usmerjena v šport na najvišji ravni,

O.     ker bi bolj usklajen pristop v boju proti dopingu, zlasti z oblikovanjem skupnih stališč v povezavi s Svetovno protidopinško agencijo, Unescom in Svetom Evrope, ter izmenjava informacij in zgledov dobre prakse med vladami, nacionalnimi protidopinškimi organizacijami in laboratoriji Uniji prinesli večje koristi,

P.     ker kljub temu, da je bilo na področju enakosti med spoloma na evropski ravni doseženega nekaj napredka, v športu ostajajo neenakosti med moškimi in ženskami; ker morajo biti programi izobraževanja, namenjeni nadarjenim mladim športnikom obeh spolov, odprti za vse, v njih pa se je treba izogibati ustvarjanju diskriminacije med evropskimi državljani in osebami s stalnim prebivališčem v EU na podlagi državljanstva ali spola,

Q.     ker morajo imeti vsi državljani dostop do športa in je zato primerno preučiti posebne potrebe nekaterih skupin, na primer invalidov, priseljencev in oseb iz socialno šibkejših okolij, ter ker zlasti invalidni športniki ne smejo biti diskriminirani v primerjavi z neinvalidnimi glede dostopa do športa v državah članicah,

R.     ker je šport namenjen vsem državljanom ne glede na spol, raso, starost, invalidnost, vero, nacionalnost, spolno usmerjenost in socialni ali ekonomski položaj; ker je šport lahko gonilo socialnega vključevanja in integracije in ker je Komisija že večkrat obsodila vse oblike nasilja, rasizma in ksenofobije,

S.     ker je nasilje na športnih prireditvah še vedno nerešena težava in se lahko pojavlja v različnih oblikah; ker veliki športne prireditve pritegnejo prostitucijo ter trgovino z ženskami in otroki za ves čas svojega trajanja,

T.     ker študija, ki je bila predstavljena v okviru avstrijskega predsedovanja leta 2006 kaže, da je šport leta 2004 prinesel dodano vrednost v znesku 407 milijard EUR, kar pomeni 3,7 % BDP EU, in zagotovil zaposlitev 15 milijonom ljudi ali 5,4 % delovne sile; ker torej šport prispeva k doseganju lizbonskih ciljev na področju rasti in odpiranja delovnih mest ter služi kot instrument za lokalni in regionalni razvoj in razvoj podeželja, ter ker je lahko povezan z razvojem turizma, saj spodbuja posodabljanje infrastrukture in nova partnerstva za financiranje športnih objektov in objektov za prosti čas,

U.     ker čedalje pogostejše digitalno piratstvo (zlasti pa nedovoljeno neposredno in ponovno predvajanje športnih prireditev) ogroža športni sektor, čeprav se te težave ne zavedamo dobro,

V.     ker je velika večina športnih dejavnosti neprofitnih, številne pa so odvisne od finančne podpore, da se zagotovi njihova dostopnost vsem; ker je finančna podpora pomembna za množični šport in šport za vse, če je zagotovljena v skladu z zakonodajo Skupnosti; ker organizirani šport v skoraj vseh državah članicah EU temelji na posebnih neprofitnih upravnih strukturah na osnovni ravni, ki so zelo odvisne od zavzetosti prostovoljcev, s posebnimi oblikami pravne osebe ali statusa, ki so pogoj za vrsto finančnih in davčnih ugodnosti,

W.    ker države članice niso jasno opredelile športa in se niso odločile, ali je del storitev javnega interesa, s čimer bi lahko utemeljili določene ekonomske prednosti (na primer davčne olajšave),

X.     ker se število donacij in vladnih sredstev zmanjšuje ter ker mora večina neprofitnih športnih organizacij, da bi lahko preživele, pridobivati prihodke s kakšno gospodarsko dejavnostjo, kar jim omogoča, da učinkovito izpolnjujejo svoje socialne cilje, in zato so te organizacije podvržene pravu EU,

Y.     ker imajo športne organizacije številne vire dohodkov, kot so klubske članarine in prodaja vstopnic, oglaševanje in sponzorstvo, loterije, medijske pravice, razdelitev prihodka v okviru športnih federacij in lig, prodaja ter javna podpora, pri tem pa so prihodki, ki jih ustvarijo državne ali državno nadzorovane loterije in igre na srečo daleč največji vir dohodka v mnogih državah članicah,

Z.     ker so za poklicni šport v Evropi pravice predvajanja postale primarni vir dohodkov, ki se med drugim tudi ponovno vložijo v usposabljanje na osnovni ravni, zmogljivosti in projekte skupnosti, nasprotno pa so za številne medijske akterje športne prireditve pomemben vsebinski vir,

AA.  ker športne organizacije v Evropski uniji menijo, da je prispevek državnih loterij in državno nadzorovanih organov za prirejanje iger na srečo, ki delujejo v splošnem interesu, k financiranju ljubiteljskega športa nepogrešljiv; ker do sedaj ni bila predlagana ali resno obravnavana nobena druga trajnostna ali politično izvedljiva rešitev za nadomestitev znatnih izgub iz teh virov, do katerih bi lahko prišlo, če bi bila profitna podjetja pooblaščena za delovanje v državah članicah, v katerih so do sedaj na področju iger na srečo veljale restriktivne politike,

AB.  ker so se dejavnosti športnih stav nenadzorovano razvile (zlati čezmejne stave preko interneta), ker je bilo vse več tekem dogovorjenih in ker so bili nedavno v državah članicah objavljeni škandali, povezani s stavami, kar ogroža integriteto športa in športnih tekmovanj,

AC.  ker so gospodarske in družbene spremembe, skupne večini držav članic, kot je vse večja komercializacija, izzivi v zvezi z javno porabo in vse večje število udeležencev, ob nespremenjenem številu prostovoljnih delavcev, ustvarili nove izzive v zvezi z organizacijo športa v Evropi,

AD.  ker vloga nacionalnih ekip ni pomembna samo zaradi njihovega lastnega uveljavljanja, ampak tudi ker zagotavljajo solidarnost z množičnim športom in si zato zaslužijo podporo,

AE.   ker je razvoj resničnega evropskega trga za športnike ter povečanje plač športnikov v nekaterih poklicnih športih vodilo do povečanja dejavnosti njihovih zastopnikov in ker je zato treba v državah članicah zagotoviti posebno usposabljanje športnih menedžerjev in zastopnikov igralcev,

AF.   ker je visoka stopnja internacionalizacije sektorja privedla do čezmejne korupcije v športnem sektorju; ko upravljalni organi naletijo na čezmejne težave s korupcijo, ki zadevajo vso Evropo, morajo imeti možnost, da pozovejo Komisijo na pomoč, če in kadar jo potrebujejo,

AG.  ker se s sistemi dodeljevanja licenc, ki jih odobrijo zadevni organizatorji tekmovanj, želi zagotoviti, da vsi poklicni klubi glede finančnega upravljanja in preglednosti spoštujejo ista temeljna pravila, skladna s pravili konkurenčnosti in notranjega trga ter ne smejo preseči tega, kar je potrebno za doseganje legitimnih ciljev dobre organizacije in delovanja športa,

AH.  ker so – zaradi same narave organiziranega športa in evropskih športnih struktur, slednje praviloma manj razvite kot športne strukture na nacionalni ali mednarodni ravni, šport na evropski ravni pa je organiziran na celinski ravni in ne na ravni Unije sedemindvajsetih članic,

AI.    ker zgoraj omenjena bela knjiga pogosto navaja vključevanje športa v evropske programe financiranja in ker bi Unija morala pri ukrepanju upoštevati tudi razsežnost športa, zlasti zato, da bi spoštovala neodvisnost, posebnost in samoregulacijo športnih organizacij ter spodbujala šport na evropski ravni; ker je izid strukturiranega dialoga med vsemi zainteresiranimi stranmi zelo pomembni za razumevanje posebne narave športa,

AJ.   ker se je Komisija odločila, da postavi telesno dejavnost, ki krepi zdravje, za temeljni kamen svojih dejavnosti, povezanih s športom; ker je Svet Evrope dokazal, da je mogoč inovativen in učinkovit dialog s športnim gibanjem v Evropi in na svojih srečanjih združuje vladne in nevladne zainteresirane strani s področja športa,

AK.  ker bi lahko socialni dialog na evropski ravni zmanjšal zaskrbljenost delodajalcev in športnikov ter vključil pregled sporazumov v zvezi z odnosi med njimi in delovnimi pogoji v sektorju,

AL.   ker lahko šport koristi različnim vidikom zunanjih odnosov EU v zvezi s programi zunanje pomoči, tako da prispeva k dialogu s partnerskimi državami v okviru javne diplomacije EU,

AM. ker si morajo evropske športne organizacije, organizatorji športnih prireditev in vsi odgovorni organi zadati okoljske cilje, da bi zagotovili okoljsko trajnost svojih dejavnosti,

Organizacija športa

1.      pozdravlja objavo bele knjige o športu in upa, da bo služila športnemu svetu in Komisiji kot podlaga za ploden in trajen dialog; ceni pomembnost, ki jo je Komisija s sprejetjem te bele knjige pripisala športu;

2.      pozdravlja dejstvo, da so države članice v lizbonski pogodbi uradno priznale šport, da bi postavili temelje skladne evropske politike na tem področju; ob upoštevanju posebne narave športa, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge, da bi Komisiji omogočili spodbujanje in dopolnjevanje ukrepov držav članic in športnih organizacij, ne pa tudi njihovo zakonsko urejanje; ugotavlja, da današnje športne strukture v Evropi temeljijo na nacionalnem načelu;

3.      poziva Komisijo, naj tako, da ne obravnava vsakega primera posebej, ustrezno upošteva posebnost športa in poskrbi za boljšo pravno varnost z oblikovanjem jasnih smernic za uporabo evropskega prava na področju športa v Evropi ter tako, da podpira študije in seminarje o konkretni uporabi pravnega reda Skupnosti na področju športa; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnost, skladnost in javnost pravil EU, da bodo športne prireditve splošnega interesa lahko izpolnile svoje cilje in prispevale k bolj kakovostnemu življenju evropskih državljanov; nadalje vabi Komisijo, naj spremlja in redno revidira uporabo prava EU v skladu s pogodbo o ES, da bodo upoštevane nove danosti, s tem pa se bodo opredeljevala in reševala pereča in novonastala vprašanja;

4.      se strinja z mnenjem Komisije, da se večina izzivov lahko obravnava v okviru samoregulacije v skladu z načeloma dobrega upravljanja, pod pogojem, da se upošteva pravo Skupnosti; verjame, da sta strukturirano partnerstvo in dialog med Komisijo in športnim gibanjem nujna za dobro upravljanje športa in preprečevanje pravne negotovosti ter samoregulacijo športnih organizacij; se strinja s Komisijo, da bi strukturiran dialog potekal v dveh delih: (a) letni evropski športni forum, v katerem sodelujejo vsi, ki so udeleženi v športu in (b) tematske razprave z omejenim številom udeležencev;

5.      pozdravlja sodelovanje naslednjih v strukturiranem dialogu:

–           evropske športne federacije;

–           evropske meddisciplinarne športne organizacije, zlasti evropski nacionalni olimpijski odbori (EOC), evropski paraolimpijski odbor (EPC), specialna olimpijada ter evropske nevladne športne organizacije;

–           nacionalne meddisciplinarne športne organizacije in nacionalni olimpijski in paraolimpijski odbori;

–           drugi udeleženci v športu na evropski ravni, vključno s socialnimi partnerji;

–           druge evropske in mednarodne organizacije, zlasti športni organi športnih organizacij Sveta Evrope in organi Združenih narodov, kot sta Unesco in STO.

6.      meni, da športni organ lahko prosto upravlja svoj šport v primerih, ko gre za povsem športna pravila, kadar pa gre za omejitve, morajo biti sorazmerne, to je upravičeno potrebne za doseganje zastavljenih športnih ciljev;

7.      se strinja s Komisijo ter priznava posebnost poklicnega športa in neodvisnost reprezentativnih struktur, tj. lig, kot organizatorjev poklicnih prvenstev na nacionalni ravni, ter predstavnikov delodajalcev, tj. lig, pa tudi njihovih predstavniških združenj na evropski ravni, v skladu s pravom EU;

8.      priporoča, da bi morala biti posebna združenja za različne kategorije oseb, udeleženih v športu (igralce, vaditelje ali trenerje, sodnike itd.) ustrezno zastopana v organih odločanja mednarodnih in državnih zvez;

9.      meni, da bi se zaradi pomembnih kapitalskih tokov, povezanih s prestopi, finančne transakcije morale izvajati odprto in pregledno med vsemi zadevnimi stranmi; meni, da bi moral za zadevni šport s sistemom upravljati zadevni upravljalni organ;

10.    poudarja pomen prostovoljnega dela na področju športa, saj je pomemben dejavnik za spodbujanje in pospeševanje socialne integracije in večje osveščenosti med mladimi; poziva države članice in Komisijo, naj bolj spodbujajo prostovoljne pobude v zvezi s športom in športnimi organizacijami v okviru oblikovanja politike na nacionalni in evropski ravni;

11.    poziva države članice in nogometne vodstvene organe, naj dejavno spodbujajo družbeno in demokratično vlogo zvez nogometnih navijačev, na primer tako, da bi bile udeležene pri vodenju in upravljanju igre; je prepričan, da je pobuda Supporters Direct v tem pogledu zgled najboljše prakse, ter poziva Komisijo, države članice in športne organe, naj spodbujajo njeno razširjanje;

12.    poziva Komisijo, naj spodbuja večjo vključenost nevladnih športnih organizacij v dialogu med državami članicami in Komisijo, tako da organizira vladna srečanja z nevladnimi športnimi organizacijami, kot so ministrska srečanja, srečanja športnih direktorjev ali srečanja delovnih skupin Komisije;

13.    pozdravlja memorandum, ki sta ga podpisali Francija in Nizozemska, o beli knjigi o športu, ter poziva Komisijo, naj pojasni posebne točke statusa športa v pravu EU, kot so sestava ekip, status zastopnikov igralcev, avdiovizualne pravice itd.;

14.    poziva Komisijo, naj pri zasledovanju novega strukturnega dialoga posebno pozornost nameni Odboru regij, pri tem pa upošteva njegov prispevek na nacionalni in lokalni ravni k nadziranju in izvajanju ukrepov, določenih v beli knjigi o športu;

15.    poziva federaciji UEFA in FIFA, naj v svojem statutu sprejmeta pravico pritožbe pri rednem sodišču, vendar se zaveda, da je načelo samoregulacije nacionalnih organov, lig in tekmovanj realnost, ki podpira in upravičuje strukture evropskega športnega modela in temeljna načela organiziranja športnih tekmovanj;

16.    spodbuja Komisijo, naj pospešuje izvajanje in krepitev samoregulatornega sistema dodeljevanja licenc na nacionalni in evropski ravni, da bi povečala dobro upravljanje in ustvarila enake pogoje za finančno preglednost in stabilnost; priporoča, da se sprejmejo ukrepi za finančno preglednost in nadzor stroškov v evropskem športu, da bi zagotovili stabilnost in enake pogoje med evropskimi tekmeci v športnem sektorju in preprečili „nedovoljena finančna poživila“ iz odločilnih evropskih športnih prireditev; priznava korist tega, da organizatorji nacionalnih in evropskih tekmovanj odobrijo licence poklicnim klubom, da se zagotovi, da imajo ti klubi potrebno strukturo in izpolnjujejo potrebne materialne pogoje za udeležbo na tekmovanjih;

17.    poziva nacionalne športne federacije EU in evropske športne organizacije, naj zagotovijo, da njihovi postopki za dodeljevanje licenc športnim zvezam upoštevajo temeljna načela finančne preglednosti, so nediskriminatorni in skladni z osnovnimi pravili in načeli notranjega trga, da se prepreči izkrivljanje konkurence; meni, da morajo športne organizacije zagotoviti, da se zahteve glede preglednosti in dodeljevanja licenc upoštevajo ter da se njihovo neupoštevanje kaznuje;

18.    pozdravlja predlog Komisije, da se organizira konferenca z zvezo UEFA, EPFL, FIFpro, nacionalnimi združenji in nacionalnimi organi, odgovornimi za organizacijo poklicnih nogometnih prireditev, za razpravo o dogovorih glede dodeljevanja licenc in zgledov dobre prakse na tem posebnem področju;

Doping

19.    poziva države članice, naj sprejmejo skupen zakonodajni pristop do dopinga, da bi zagotovile podobno pravno obravnavo v vseh državah članicah, in opredelijo skupna stališča s Svetovno protidopinško agencijo, Unescom in Svetom Evrope; poziva države članice, ki še niso podpisale konvencije Unesco proti dopingu v športu, naj to storijo;

20.    poziva Unijo, kot članico Svetovne protidopinške agencije, naj v boju proti dopingu najprej okrepijo obstoječe mreže in šele nato sklenejo nova partnerstva med službami za sodni pregon, laboratoriji, ki jih je akreditirala Svetovna protidopinška agencija, in Interpolom, kar bo omogočilo pravočasno in zanesljivo izmenjavo informacij o novih dopinških substancah in praksah;

21.    poziva Komisijo, naj izvaja ukrepa št. 4 in 5 akcijskega načrta „Pierre de Coubertin", da bi spodbudila razvoj partnerstev med službami države članice za sodni pregon, laboratoriji, ki sta jih za izmenjavo informacij o novih nedovoljenih snoveh in praksah hitro in v varnem okolju pooblastila Svetovna protidopinška agencija in Interpol, in naj olajša in dejavno podpira oblikovanje omrežja nacionalnih protidopinških organizacij držav članic;

22.    opozarja države članice, naj trgovino z nezakonitimi dopinškimi substancami obravnavajo enako kot trgovino z drogami in temu primerno prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj razmisli, kako izpolniti priporočila iz bele knjige;

23.    poziva, da je treba oblikovati politiko za preprečevanje dopinga, ki vključuje izogibanje pretirano zapolnjenim urnikom, ki bremenijo športnike; poudarja, da se je treba proti nepravilnostim boriti s preverjanji, raziskavami, testiranjem in dolgoročnim spremljanjem, ki jih izvajajo neodvisni zdravniki, z izobraževanjem in hkratnim preprečevanjem in usposabljanjem; poziva poklicne klube in športne organizacije, naj se zavežejo boju proti dopingu ter z notranjim in zunanjim neodvisnim nadzorom preverjajo, ali se spoštuje;

24.    poziva k oblikovanju akcijskega načrta za boj proti dopingu v času do naslednjih olimpijskih iger, ki bodo predvidoma v EU (London 2012);

25.    poziva, naj se v okvirnem programu za raziskave in programu na področju javnega zdravja nameni sredstva za raziskave o dopingu;

26.    poziva države članice, naj zagotovijo celovitejše informacije in izobrazbo za mlade športne tekmovalce v zvezi z drogami za izboljšanje zmogljivosti, recepte, ki bi jih utegnili vsebovati, in njihovemu vplivu na zdravje;

Izobraževanje, mladina in zdravje

27.    poudarja vlogo športa v izobraževanju, pri učenju mladih vrednot, kot so strpnost, iskrenost in spoštovanje pravil poštene igre, in preprečevanju zdravstvenih težav, zlasti v prizadevanjih za preprečevanje debelosti;

28.    v zvezi s tem opozarja na nalogo Unije, ki ji je bila podeljena z lizbonsko pogodbo, in sicer varstvo telesne in moralne integritete zlasti najmlajših športnikov;

29.    pozdravlja predlog Komisije za spodbujanje športa in telesne vadbe kot pomembnega dejavnika v zvezi s standardi izobraževanja, da bi šole postale privlačnejše in da bi se izboljšali akademski standardi; podpira priporočila Komisije državam članicam, naj na nacionalni ravni razvijejo strategije, ki bodo v okviru izobraževalnih programov težile k povečanju in okrepitvi telesne dejavnosti otrok in šolarjev od zelo zgodnje mladosti dalje; poudarja pomembnost financiranja telesne dejavnosti v šolah, ki je ključna za duševni in telesni razvoj najmlajših otrok ter glavni instrument za skrb za zdravje pri starejših otrocih;

30.    poziva države članice, naj podpirajo nadaljnje ukrepe za spodbujanje športa in telesne vadbe kot pomembnega dejavnika za dvigovanje nacionalnih standardov izobraževanja in v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo programi skupnosti v zvezi z mobilnostjo na vseh stopnjah izobraževanja, poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

31.    priporoča državam članicam, naj prepoznajo potrebe po usposabljanju mladih športnikov za zagotovitev t. i. dvojne poklicne poti, posebno pozornost pa namenijo izobraževanju najmlajših – za kar so potrebni strožji nadzor in redni pregledi usposabljanja, da se lahko zagotovi njegova kakovost – in zagotovitvi kakovostnih lokalnih centrov za usposabljanje, da se zavaruje njihove moralne, izobraževalne in poklicne interese;

32.    poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo preventivne ukrepe in zdravstvene preglede za mlade športnike ter zagotovijo spoštovanje vseh pravic iz konvencije Združenih narodov o pravicah otroka;

33.    pozdravlja predlog Komisije v zvezi s podeljevanjem evropske nagrade šolam, ki aktivno sodelujejo pri podpiranju in spodbujanju telesne vadbe kot dela učnega načrta;

34.    se strinja s Komisijo, da so naložbe v mlade nadarjene športnike bistvene za trajnostni razvoj športa, ter meni, da je za športna gibanja pravi izziv zagotoviti usposabljanje igralcev na lokalni ravni; meni, da je lahko pravilo UEFA o domačih igralcih vzor za druge federacije, lige in klube;

35.    poziva Komisijo, naj prizna zakonitost ukrepov v prid najemanju igralcev, ki so opravili poklicno usposabljanje, kot je najmanjše število lokalno izšolanih igralcev, ne glede na njihovo nacionalnost, med poklicnim osebjem;

36.    poziva Komisijo in države članice, naj se z doslednim izvajanjem veljavnih zakonov in predpisov borijo proti izkoriščanju deklic in dečkov v športu ter trgovini z otroki; meni, da je treba zagotoviti višjo raven pravne varnosti, zlasti pri izvajanju pravila o domačih igralcih;

37.    obžaluje dejstvo, da vlade držav članic otroška igrišča prodajajo za namene razvoja; meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, da bi otrokom zagotovile zadostne zmogljivosti za ukvarjanje s športom in telesno dejavnostjo v šoli; poziva, da države članice mlajšim od 14 let poenostavijo dostop do vseh nacionalnih in mednarodnih tekmovanj;

38.    glede na potrebo po sprejetju horizontalnega pristopa k vprašanjem o varstvu okolja in zdravja Komisiji priporoča, da med evropskimi športnimi prireditvami spodbuja okoljsko in zdravstveno varstvo; je zadovoljen z odločitvijo Komisije, da spodbujala okolju prijazna javna naročila v svojem političnem dialogu z državami članicami in drugimi zadevnimi stranmi;

39.    priznava pomen športa za varovanje zdravja in zato priporoča, da imetniki pravic oddajanja spodbujajo šport ob upoštevanju tega cilja;

40.    opozarja, da je povezovanje športa in zdravja pomembno vprašanje, zato je sodelovanje športnih organizacij ali klubov z zdravstvenimi skladi in zdravniki vse pogostejše ter ustvarja veliko dodano vrednost za zdravstvo, hkrati pa pomeni denarni prihranek; se mu zdi bistveno, da se mlade osvešča o pomembnosti zdrave prehrane v okoliščinah medsebojne povezanosti med hrano in telesno vadbo, prek vseevropskih dogodkov, kot je „Dan hrane brez E-jev“;

41.    poudarja pomen telovadbe in športa za zmanjševanje debelosti ter odpravo nezdravih življenjskih navad, saj ta pojav zelo pozitivno vpliva na zdravje državljanov, poleg tega pa pomaga zmanjšati stroške skladov zdravstvenega zavarovanja; vendar je zaskrbljen zaradi dejstva, da daljši delovni čas in sedanji pogoji zaposlovanja na splošno odvračajo delavce od redne vadbe in tega, da bi se bolj posvetili športu; poziva Komisijo, naj skupaj s športnimi federacijami pred koncem leta 2008 razvije in objavi evropske smernice in priporočila o telesni dejavnosti;

42.    poziva, države članice, naj ustvarijo okvir za organizacijo evropskega šolskega prvenstva in evropskega univerzitetnega prvenstva, da bi mlade pripravili na dosežke in spodbudili medkulturni dialog;

Socialna vključenost in nediskriminacija

43.    poudarja, da je šport eno najučinkovitejših orodij za socialno integracijo in ga mora kot takega Evropska unija bolje spodbujati in podpirati, na primer s posebnimi programi za organizatorje evropskih, nacionalnih in lokalnih športnih in rekreacijskih prireditev; meni, da je treba te priložnosti razširiti, zlasti na organizatorje športnih prireditev, da se spodbuja integracija in vključi invalide; meni, da je treba v okviru Evropskega leta medkulturnega dialoga (2008) nameniti posebno pozornost vlogi športa kot končnega prizorišča za medkulturni soobstoj in temelj za dialog in sodelovanje s tretjimi državami;

44.    poziva Komisijo in države članice, naj na šport ne gledajo le kot na privilegij neinvalidnih oseb, ampak tudi kot na pomemben instrument za rehabilitacijo in socialno vključevanje invalidov; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj podprejo praktične ukrepe in pobude za spodbujanje večjega vključevanja invalidnih udeležencev v tradicionalne športne discipline;

45.    pozdravlja pobudo Komisije, da se športne organizacije in države članice spodbudi k prilagoditvi športne in šolske infrastrukture potrebam invalidov in poziva, naj imajo učitelji telesne vzgoje lažji dostop do pridobivanja znanja s področja kinezioterapije in fizioterapije, kar bi jim omogočilo delo s študenti z delno invalidnostjo glede na njihovo zdravstveno stanje;

46.    pozdravlja odločitev Komisije in držav članic, da se podprejo nadaljnji ukrepi za invalide; poziva jo, naj zagotovi, da bodo vse socialne pravice neinvalidnih športnikov enako dostopne tudi športnikom invalidom;

47.    pozdravlja obsežno belo knjigo Komisije o športu; vendar izraža obžalovanje, da vidik spola ni ustrezno upoštevan, zlasti glede enakega plačila za enako vrednost ter dejstva, da športnice zaslužijo manj kot športniki;

48.    pozdravlja pripravljenost Komisije, da v vse dejavnosti, povezane s športom, vključi vprašanje enakosti med spoloma, tako da nameni posebno pozornost športu priseljenk in pripadnic etničnih manjšin, dostopu žensk do odločanja v športu in medijski izpostavitvi žensk v športu;

49.    poziva države članice, naj spodbujajo medijsko pokritost športnih dejavnosti žensk, da bi omogočile prodor vzornic in odpravile spolne stereotipe;

50.    poziva države članice, naj ob upoštevanju podaljšanja aktivne življenjske dobe in pomena športa za spodbujanje telesnega in duševnega zdravja podvojijo prizadevanja za prilagoditev športne infrastrukture potrebam invalidov, zlasti otrok, pa tudi potrebam starejših in žensk, da bi jim omogočili dostop do nje ter naj se poučijo iz zgledov dobre prakse na tem področju; poziva države članice, naj nadzirajo uporabo javnih sredstev na področju športa in zagotovijo, da bodo pravično razporejena glede na potrebe športnikov;

51.    poudarja posebej pomembno vlogo športa za socialno vključevanje oseb iz socialno šibkejših okolij, zlasti priseljencev; v zvezi s tem poziva države članice, naj športne dejavnosti in programe vključijo v pobude, ki jih financira Evropski socialni sklad, da bi dosegli socialno vključenost in sodelovanje oseb iz manj privilegiranih skupin;

52.    pozitivno sprejema stališče Komisije glede priznavanja vloge športa kot uporabnega instrumenta za integracijo priseljencev in splošneje kot instrumenta za socialno vključevanje; predlaga, da je treba dostop do športa in integracijo v družbene športne infrastrukture obravnavati kot kazalnik socialne integracije in dejavnik za analizo pojava socialne izključenosti;

53.    poudarja vlogo regij in lokalnih organov pri organizaciji prireditev poklicnega in rekreacijskega športa, izgradnji infrastrukture ter spodbujanju državljank in državljanov EU, zlasti šoloobveznih otrok, k športu in zdravemu načinu življenja;

54.    poziva športne organizacije in države članice, naj sprejmejo najstrožje ukrepe za boj proti rasizmu in diskriminaciji v športu; meni, da je športno prizorišče delovno mesto poklicnega športnika in poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi delovno mesto brez diskriminacije;

Šport in tretje države

55.    vztraja, da razvoj prek športa ne sme voditi v beg športnikov („muscle drain“) , in poziva Unijo, naj obravnava to vprašanje v političnem dialogu in sodelovanju s partnerskimi državami;

56.    poziva Komisijo in države članice, naj razširijo območje dialoga in sodelovanja s tretjimi državami na vprašanja, kot je prestop mednarodnih igralcev, izkoriščanje mladoletnih igralcev, doping, pranje denarja prek športa in varnost na velikih mednarodnih športnih prireditvah;

57.    poziva države članice, naj zagotovijo več objektov za športnike iz tretjih držav v skladu z nedavnimi izjavami o krožni migraciji, partnerskimi sporazumi s tretjimi državami o mobilnosti in politiko za zakonito priseljevanje iz leta 2005;

58.    poziva Komisijo in države članice, naj pri obravnavi športa v okviru razvojne politike Evropske unije svoje dejavnosti usklajujejo z obstoječimi programi Združenih narodov, držav članic, lokalnih organov ter nevladnih in zasebnih organizacij;

Policijski nadzor športnih prireditev

59.    poziva države članice, naj spodbujajo izmenjavo zgledov dobre prakse in uporabnih podatkov o navijačih, ki predstavljajo tveganje, med policijo, pobudami navijačev, lokalnimi skupinami proti nasilju, strokovnjaki in športnimi organi, da bi preprečili nasilje, rasizem in ksenofobijo na športnih prireditvah; poziva vse udeležene strani, naj bodo bolj dejavne pri izvajanju takojšnjih in strožjih kazni proti rasističnim in nasilnim dejanjem, bodisi na igrišču ali na tribunah, ter naj uporabijo pridobljene izkušnje organizatorjev tekmovanj in klubov na tem področju na domači in evropski ravni, da zagotovijo visoke minimalne standarde javnih organov in organizatorjev tekem pri izvajanju postopkov in načrtih za varnost tekem; pozdravlja predlog Komisije za ustanovitev evropskih policijskih sil za šport kot pomemben korak v tej smeri; poudarja potrebo po ustvarjanju razmer za celovitejši pristop, tako da se v strategijo, namenjeno krepitvi nerepresivnih vidikov srečevanja z izzivi, vključijo vse zainteresirane strani ter se zelo poudarijo izobraževanje in usposabljanje;

60.    poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo politiko čezmejnega policijskega sodelovanja na področju športa na podlagi obveščevalnih dejavnosti, vključno z izmenjavo informacij in obveščevalskih podatkov med varnostnimi službami, pri čemer je treba spoštovati svobodo, temeljne pravice in pravila o varovanju podatkov;

61.    zlasti opozarja na dragocene izkušnje, pridobljene pri nacionalnih nogometnih informacijskih točkah (ki so pristojne za usklajevanje in lajšanje čezmejne izmenjave policijskih informacij, pa tudi za ocene tveganja in podatke o zelo nevarnih navijačih), in navodila za mednarodno policijsko sodelovanje, ki ima lahko pri politiki na podlagi obveščevalnih dejavnosti ključno vlogo; poziva Komisijo in države članice, naj po potrebi dodatno razvijajo in posodabljajo ta pristop;

62.    pozdravlja pobudo Komisije, da se prepreči nasilje med športnimi prireditvami, in priporoča, da se razvijejo ukrepi za preprečevanje nasilja pri šolskih športnih dejavnostih;

63.    pozdravlja vzpostavitev sistema za podeljevanje licenc klubom na nacionalni in evropski ravni ter meni, da morajo tovrstni sistemi vključevati tudi predpise v zvezi s preprečevanjem rasizma, ksenofobije in nasilja ter zaščito mladoletnikov;

Gospodarski vidiki

64.    poziva Evropsko komisijo in države članice, naj uvedejo zakonodajo in/ali okrepijo obstoječo ureditev in poseben pomen dajo spoštovanju pravic intelektualne lastnine pri komercialnih sporočilih, uporabi blagovnih znamk in podob, imen, medijskih pravic in drugih stranskih proizvodov s športnih prireditev, ki jih organizatorji vodijo, s čimer bi zaščitile gospodarstvo poklicnega športa, hkrati pa spoštovale pravico do kratkega poročanja, kot jo določa direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ter samostojen in uravnotežen razvoj športa, ne da bi ogrozile pravo ravnotežje med upravičenimi pomisleki športnih organizacij in potrebo javnosti, da lahko dostopa do objektivnih, poučnih in aktualnih pisnih, slikovnih in zvočnih informacij, in jih tudi ustvarja; poudarja, da je pomembno tudi, da se prejemnikom zagotovi možnost dostopa do športnih prireditev na daljavo na čezmejni ravni znotraj Evropske unije; zlasti bi države članice in Komisija morale prednostno obravnavati probleme trženja iz zasede, spletnega piratstva in nezakonitih športnih stav;

65.    priznava pravico vseh medijev do dostopa do organiziranih športnih prireditev javnega pomena in poročanja o njih, da se zagotovi spoštovanje pravice javnosti do prejemanja tovrstnih novic in informacij; priznava pravico držav članic, da lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi bi zaščitile pravico do obveščenosti in širši javnosti zagotovile dostop do televizijskega spremljanja nacionalnih in nenacionalnih prireditev velikega družbenega pomena, kot so denimo olimpijske igre, nogometni svetovni pokal in evropsko nogometno prvenstvo;

66.    ponovno izraža podporo državam članicam pri oblikovanju seznama prireditev velikega pomena za javnost, ki bi morali biti dostopni prek nekodirane televizije po členu 3a direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, in v zvezi s tem obsoja sodne postopke zveze FIFA;

67.    priporoča državam članicam ter športnim federacijam in ligam, naj (kjer še niso) uvedejo centralizirano prodajo medijskih pravic; meni, da mora v interesu solidarnosti obstajati pravična porazdelitev prihodkov med klubi, vključno z najmanjšimi, v ligah in med njimi, ter med poklicnim in ljubiteljskim športom, da bi preprečili, da bi imeli od prodaje medijskih pravic dobiček le veliki klubi;

68.    pozdravlja priznanje Komisije centralizirane prodaje medijskih pravic kot sredstva za doseganje večje solidarnosti med športi in njeno vztrajanje pri ustvarjanju in ohranjanju solidarnostnih mehanizmov; poziva lige, v katerih ti mehanizmi niso predvideni, da jih uvedejo, ter Komisijo, naj sprejme centralno prodajo medijskih pravic kot splošno skladno s pravili EU o konkurenci, uvede pa lahko skupinsko izjemo za centralno prodajo medijskih pravic na področju športa, tako da zagotovi pravno varnost za organizatorje športnih prireditev in investitorje na področju medijev;

69.    izjavlja, da mora šport zagotavljati sovisnost tekmecev in da je treba na tekmovanjih zagotoviti negotovost izidov, s čimer bi športne organizacije na tržišču lahko upravičile izvajanje posebnega okvira za izvedbo in prodajo športnih prireditev; vendar te posebnosti ne zagotavljajo samodejnega izvzetja iz zakonodaje EU o pravilih konkurence za kakršno koli gospodarsko dejavnost, ki izhaja iz športa;

70.    poziva Komisijo in države članice, naj še povečajo pravice intelektualne lastnine v športnem sektorju ter zahteva konkretne ukrepe, ki bi zaščitili pravice intelektualne lastnine organizatorjev športnih prireditev v zvezi z rezultatom in njihovo športno prireditev kot celoto;

71.    poziva Komisijo, naj v svoji strategiji za sektor spletnih vsebin in v boju proti piratstvu posveti dovolj pozornosti športnemu piratstvu; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo pravice športnega sektorja v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino in okrepijo dialog s tretjimi državami;

72.    ugotavlja, da pogosto pride do neravnovesja med ponudbo vstopnic za pomembne športne prireditve in povpraševanjem po njih, kar je v škodo potrošnikom; poudarja, da je treba pri organiziranju razdeljevanja vstopnic v celoti upoštevati interese potrošnikov in na vseh ravneh zagotoviti pravično prodajo vstopnic brez diskriminacije;

73.    poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo evropsko statistično metodo za merjenje gospodarskega vpliva športa na podlagi statistike nacionalnih računov za šport, ki bi sčasoma lahko vodili k evropskemu satelitskemu računu za šport;

74.    poziva Komisijo, naj v okvir svojih načrtov za bližnjo prihodnost vključi oceno neposrednega prispevka športa k BDP, razvoju in zaposlovanju, ter njegovega neposrednega prispevka k lizbonski agendi, prek izobraževanja, regionalnega razvoja in večje privlačnosti EU;

75.    priporoča državam članicam, naj učinkoviteje izkoristijo možnosti, ki jih šport ponuja za ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje gospodarske rasti in oživljanje zlasti regij z omejenimi možnostmi, državam članicam in Evropski uniji pa priporoča, naj temu ustrezno podpirajo šport prek obstoječih programov financiranja EU, ob tem pa poudarja pomembno vlogo, ki jo lahko ima šport na področju socialnega vključevanja; priznava pomembnost vloge prihodka iz medijev in drugih pravic intelektualne lastnine pri povečevanju odhodkov za projekte oživljanja in skupnosti,

76.    poziva države članice, naj ob pomoči Komisije organizirajo izmenjavo zgledov najboljše prakse med seboj in med športnimi federacijami v zvezi z organizacijo velikih športnih prireditev, da spodbudijo trajnostni gospodarski razvoj, konkurenčnost in zaposlovanje;

77.    predlaga oblikovanje učinkovitega mehanizma za spodbujanje čezmejnega in medregionalnega sodelovanja za boljši izkoristek infrastrukturnih naložb, povezanih s športnimi prireditvami; nadalje predlaga spodbujanje športa prek evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(9),

78.    podpira okrepitev solidarnosti med poklicnim in ljubiteljskim športom za spodbudo majhnim klubom, podporo športa v šolah in razvoj ustrezne lokalne infrastrukture; pozdravlja dejstvo, da je Komisija potrdila posebne izzive ljubiteljskega in neprofitnega športa ter športa, odvisnega od prostovoljnega dela, ter poziva, naj se to izraža v vseh vidikih prihodnje športne politike;

79.    poziva Komisijo, naj pomaga ohraniti sedanji sistem javnega financiranja ljubiteljskega športa prek prispevkov iz državnih loterij in državno nadzorovanih organov, ki delujejo v splošnem interesu, da se zagotovi stalne vire financiranja zanj;

80.    z zanimanjem pričakuje izsledke neodvisne raziskave glede javnega in zasebnega financiranja moštvenih športov in športa za vse v državah članicah ter o vplivu stalnih sprememb v tem sektorju;

81.    je zaskrbljen glede morebitne liberalizacije trga iger na srečo in loterij; meni, da je primerno uporabljati dobičke iz teh loterij za namene, ki so javnega interesa, vključno s stalnim financiranjem poklicnega in ljubiteljskega športa; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo regulativne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo šport zaščiten pred vsemi neprimernimi vplivi, povezanimi s stavami; poziva Komisijo, naj izvede študijo morebitnega učinka popolne deregulacije trga iger na srečo in loterij na družbo in šport, ter katere vrste nadzornih mehanizmov bi lahko uporabili za zaščito uporabnikov;

82.    poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bo zagotovila zakonit trg športnih stav v Uniji, pri čemer bodo preprečene zlorabe in korupcija ter upoštevane pravice organizatorjev športnih prireditev; poziva Komisijo in države članice, naj s športnimi upravljavci in upravljavci stav preučijo oblikovanje učinkovitega, pravičnega in trajnostnega okvira, s katerim bodo zagotovile, da v nobenem športu v Evropi ne bo nezakonitih stav in da se bo ohranilo zaupanje javnosti v njihovo integriteto;

83.    poudarja, da lahko diskriminatorna davčna obravnava v korist športnikom, ki jo uporabljajo države članice, izkrivlja konkurenco;

84.    skupaj s Komisijo poudarja, da je treba še naprej zagotavljati možnosti za znižane stopnje DDV za športne dejavnosti, glede na njihovo pomembno socialno vlogo in tesno povezavo z lokalno skupnostjo;

85.    športne organizacije spodbuja, naj odstotek prihodkov od prodaje medijskih pravic in tržnih projektov, povezanih z določenim športom, neposredno namenijo financiranju prostovoljnih in neprofitnih sektorjev tega športa ter pomoči zanje;

86.    se mu zdi pomembno priznati specifičnost neprofitnih športnih organizacij in v pravu Skupnosti upoštevati razliko med dobrodelnimi organizacijami, neprofitnimi organizacijami in podjetji, ki delujejo za dobiček; poziva države članice, naj skupaj s Komisijo opredelijo glavne izzive, s katerimi se soočajo neprofitne športne zveze in osnovno naravo storitev, ki jih nudijo;

Vprašanja v zvezi z zaposlovanjem športnikov

76.    meni, da poklicni športniki ne smejo imeti manj pravic kot drugi pogodbeni delavci, zato jim je treba zagotoviti enak razpon preglednih pravic kot drugim delavcem, vključno s pravico do sklenitve ali zavrnitve kolektivne pogodbe in članstva v sindikatih;

88.    potrjuje osnovno veljavnost protidiskriminacijske zakonodaje Evropske unije na področju športa v Evropi in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse omejitve zaradi posebnosti športa zakonite in omejenega obsega; meni, da so primeri, glede na posebne značilnosti športa, ko bi bile omejene in sorazmerne omejitve prostega gibanja primerne, koristne in nujne za spodbujanje športa v državah članicah;

89.    poziva države članice, naj prilagodijo svojo nacionalno zakonodajo tako, da bodo vsi predpisi o prestopih v evropskem okviru skladni s pravom Skupnosti, ob ustreznem upoštevanju posebnosti športa in drugih temeljnih načel, kot so ohranjanje pogodbene stabilnosti in stabilnosti tekmovanj;

90.    poziva države članice in športne zveze, naj ne uvedejo novih pravil, ki ustvarjajo neposredno diskriminacijo na podlagi nacionalnosti (kot je pravilo 6 + 5); zagovarja politični dialog z državami članicami kot način za boj proti diskriminaciji v športu s priporočili, strukturiranim dialogom z udeleženimi v športu in po potrebi s postopki za ugotavljanje kršitev;

91.    poziva države članice in pristojne regulativne organe, naj preučijo sume korupcije in izkoriščanja pri novačenju in zaposlovanju športnikov, ki niso iz Unije, zlasti mladoletnih;

92.    nasprotuje prepovedanim praksam nekaterih zastopnikov poklicnih športnikov, ki so vodile celo do korupcije, pranja denarja in izkoriščanja mladoletnih športnikov, saj takšno ravnanje po njegovem mnenju škodi športu na splošno; je prepričan, da morajo športni vodstveni organi zaradi dejanskih gospodarskih razmer, v katerih sedaj delujejo zastopniki igralcev, na vseh ravneh in v posvetovanju s Komisijo izboljšati pravila o zastopnikih igralcev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre prizadevanje športnih vodstvenih organov, da bi uredili njihovo delo, po potrebi s predstavitvijo predloga direktive o zastopnikih igralcev; podpira javno-zasebno partnerstvo med organizacijami, ki zastopajo interese športa in organi, pristojnimi za boj proti korupciji; ta partnerstva bodo prispevala k oblikovanju učinkovitih strategij preprečevanja in pregona za soočanje z njo;

93.    opaža, da je priznavanje poklicnih kvalifikacij zastopnikov igralcev zajeto v direktivi 2005/36/ES(10);

94.    vztraja, da je treba pri zaposlovanju tujih mladih talentov vedno spoštovati zakonodajo o priseljevanju, in poziva Komisijo, naj obravnava trgovino z otroki v skladu z okvirnim sklepom Sveta 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi in/ali v okviru izvajanja direktive Sveta št. 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu;

95.    poziva države članice in športne zveze, naj sodelujejo pri zaščiti duševnega in telesnega zdravja mladih z informacijami o veljavni zakonodaji, zdravstvenim zavarovanjem športnikov, vzpostavitvijo minimalnih standardov in izmenjavo zgledov najboljše prakse;

96.    poziva športne vodstvene organe in klube, naj se spopadejo s trgovino z ljudmi tako, da:

–           podpišejo evropsko listino za solidarnost v športu, ki bi podpisnike obvezovala k upoštevanju zgledov dobre prakse v zvezi z odkrivanjem, zaposlovanjem in sprejemanjem tujih mladih športnikov;

–           oblikujejo solidarnostni sklad za financiranje programov za preprečevanje v državah, ki jih je najbolj prizadela trgovina z ljudmi;

–           pregledajo člen 19 pravil organizacije FIFA o statusu in prestopih igralcev v zvezi z varstvom mladoletnikov;

97.    pozdravlja spodbude za ustanovitev evropskih odborov za socialni dialog v športnem sektorju; podpira prizadevanja delodajalcev in delavcev na tem področju ter poziva Komisijo, naj nadaljuje odprt dialog z vsemi športnimi organizacijami v zvezi s tem;

98.    poudarja pomen socialnega dialoga, ki ga je spodbudila Komisija, kot dragocenega izhodišča za spodbuditev socialnega posvetovanja in stabilnih odnosov med predstavniki delodajalcev in delavcev ter zagotavljanje pravne varnosti in pogodbene stabilnosti v športu; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da sta se Združenje evropskih profesionalnih nogometnih lig (EPFL) in Mednarodno združenje poklicnih nogometašev (FIFpro), ki sta se vzajemno priznala kot socialna partnerja, skupaj zaprosila Komisijo za uradno ustanovitev odbora EU za socialni dialog v sektorju poklicnega nogometa, v katerem bodo kot polnopravni partnerji sodelovali klubi in zveza UEFA;

99.    meni, da bi morali zastopniki igralcev odigrati vlogo pri krepitvi socialnega dialoga v športu, ki bi skupaj z boljšo ureditvijo in evropskim sistemom licenc za zastopnike tudi preprečil nepravilno ravnanje zastopnikov;

Financiranje športa v EU

100.  poziva, naj se v proračun za leto 2009 vključi posebna postavka za pripravljalne dejavnosti na področju športa; ker člen 149 lizbonske pogodbe predvideva spodbujevalne ukrepe na področju športa in ker poseben program EU za financiranje za šport ne bo operativen pred letom 2012 (če bo 27 držav članic ratificiralo lizbonsko pogodbo), priznava, da je treba pripraviti program s pripravljalnimi dejavnostmi, začenši z letom 2009;

101.  priznava, da se začne postopek izvajanja za različne ukrepe iz akcijskega načrta „Pierre de Coubertin";

102.  pozdravlja zamisel o programu športne politike EU na podlagi določb, ki jih predvideva lizbonska pogodba, ter se veseli predloga Komisije;

103.  poziva Komisijo, naj začne pripravljalne dejavnosti na področju socialnega vključevanja in športa, pri tem pa se osredotoči na projekte z jasno evropsko dodano vrednostjo, in naj podpre projekte za izpolnitev tega cilja, kot je pobuda za posebno olimpijado združenih športov; poziva Komisijo, naj del vseh morebitnih prihodnjih pripravljalnih ukrepov na področju športa nameni vprašanju zaščite mladoletnikov;

104.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost, da bi oblikovale podporne programe za študente s telesnimi posebnostmi;

105.  poziva Komisijo in države članice, naj kot del svojih strategij trajnostnega razvoj predvidijo financiranje s športom povezane infrastrukture in projektov v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj in naj omogočijo dostopa do novih finančnih instrumentov (med drugim pobud Jeremie in Jessica);

106.  poziva Komisijo, naj ustrezno vključi šport v obstoječe politike in programe financiranja EU in večkrat letno poroča o napredku v zvezi s tem;

0

0 0

107.  naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim federacijam, pa tudi nacionalnim ligam in tekmovanjem.

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3)

UL C 200, 30.6.1997, str. 252.

(4)

UL C 68 E, 18.3.2004, str. 605.

(5)

P6_TA(2007)0100.

(6)

P6_TA(2007)0503.

(7)

UL C 33 E, 9.2.2006, str. 590.

(8)

UL C 28E, 30.11.2006, str. 143.

(9)

UL L 210, 31.7.2006, str. 19.

(10)

UL L 255, 30.9.2005, str. 22.


OBRAZLOŽITEV

A.     Družbena vloga športa

Šport je pomemben družbeni pojav in javna dobrina. Je ena najpomembnejših oblik preživljanja prostega časa za mnoge, naj se v njem udejstvujejo ali pa ga le spremljajo.

Vrednote, ki jih prinaša šport, med njimi odgovornost, solidarnost, strpnost, poštena igra, moštveni duh in hkrati spoštovanje soljudi, se lahko neposredno prenesejo v vsakodnevno življenje. Šport državljane Evropske unije spodbuja k aktivni udeležbi v družbi in tako prispeva k spodbujanju aktivnega državljanstva.

Na splošno pomanjkanje telesne dejavnosti negativno vpliva na zdravje evropskih državljanov, saj povzroča prekomerno težo, debelost in vrsto kroničnih obolenj, kot so obolenja srca in ožilja in diabetes. Ima še eno negativno posledico: bremeni proračun držav članic in njihovo gospodarstvo na splošno.

Za področje športa se danes upravičeno uporablja pravni red Skupnosti, kar pomeni, da morajo statuti vseh združenj spoštovati pravo Skupnosti. Na številnih področjih športa Evropska politika že ima pomembne in vedno večje posledice. Cilj Komisije je predlagati nove ukrepe Skupnosti glede športa. Zato je treba z novo reformno pogodbo ustvariti osnovne pogoje, ki ji bodo to omogočili. Za večjo gotovost morajo predlogi Komisije temeljiti na socialnem dialogu z različnimi zainteresiranimi stranmi.

Predlogi za praktične ukrepe Skupnosti so zbrani v akcijskem načrtu, imenovanem po Pierru de Coubertinu, francoskem baronu, ki je oživil olimpijske igre v duhu poštene igre, miru in sprave med narodi. Kot je rekel Pierre de Coubertin: "Šport je del dediščine vsakega človeka, pomanjkanje športa se ne da nadomestiti". Omenjeni akcijski načrt vsebuje 53 konkretnih ukrepov, ki jih bo Komisija izvedla ali podprla.

Sodelovanje evropskih državljanov pri športnih dejavnostih

Do športa morajo imeti dostop vsi državljani EU ne glede na spol, raso, starost, invalidnost, vero ali prepričanje, spolno usmerjenost in socialni ali ekonomski položaj.

Priznavanje ljubiteljskega športa, ki sloni na neprofitnih športnih klubih, spodbuja aktivno udeležbo državljanov v družbi. Ljubiteljski šport se odvija predvsem v šolah in na univerzah, pa tudi v športnih klubih. Zato mu priznavamo pedagoško vrednost. Torej si morajo države članice prizadevati za financiranje univerzitetnih športnih ustanov, da bi omogočile razvoj posebnih raziskovalnih programov na tem področju in napredek znanosti na področju športa.

Obratno pa država ne sme financirati poklicnega športa, ampak zanj le določiti pravila in nato nadzorovati, da se izvajajo in upoštevajo. Prav tako mora država uvesti finančne spodbude in ustvariti ustrezne razmere za polni razcvet produkcije športnih prireditev znotraj svobodnega tržnega gospodarstva.

Poleg tega je treba nameniti posebno pozornost profesionalnim športnikom, katerih življenje ni preprosto, njihova poklicna pot pa je dokaj kratka. Upoštevati moramo, da so njihovi treningi izčrpavajoči, programi, po katerih delajo, pa so zahtevni in pogosto obremenjujejo njihovo zdravje.

Nasilje na športnih terenih in doping

Preprečevanje nasilja, rasizma in ksenofobije na športnih prireditvah ter spoprijemanje z njimi je v pristojnosti držav članic. Izmenjava zgledov dobre prakse in uporabnih podatkov o navijačih, ki predstavljajo tveganje, med policijo in športnimi organi je bistven korak pri doseganju omenjenega cilja.

Močna konkurenca, ki zahteva največji možni napor in disciplino, je povezana s pojavom dopinga, ki spodkopava načelo odprtega in poštenega tekmovanja. Na evropski ravni je treba pri boju proti dopingu upoštevati kazenski pregon ter zdravstveno razsežnost in preprečevanje. Na področju boja proti dopingu je treba podpreti priporočilo Komisije, da je treba trgovino z nezakonitimi dopinškimi substancami obravnavati enako kot trgovino s prepovedanimi drogami. Poleg tega morajo države članice zagotoviti boljše obveščanje in izobraževanje mladih športnikov o dopinških substancah, zdravilih na recept, ki jih vsebujejo, in o njihovih posledicah za zdravje.

Končno pa je treba nameniti posebno pozornost ženskam v športu. Vprašanje enakosti med spoloma je treba vključiti v vse dejavnosti, povezane s športom, s posebnim poudarkom na dostopu priseljenk in pripadnic etničnih manjšin do športa, dostopu žensk do odločanja in medijskemu poročanju o njih v športu. One tudi pomembno prispevajo k zagotavljanju dostopa invalidov do športnih dejavnosti. Države članice morajo zaščitit izpostavljene skupine, kot so invalidi, in jim olajšati dostop do športnih aktivnosti, tako da zgradijo ustrezno infrastrukturo.

B.       Gospodarska razsežnost in šport

Šport je sektor, ki se hitro razvija in lahko prispeva k doseganju lizbonskih ciljev na področju rasti in ustvarjanja delovnih mest. Študija, ki je bila predstavljena v okviru avstrijskega predsedovanja leta 2006 kaže, da je šport leta 2004 prinesel dodano vrednost v znesku 407 milijard EUR, kar pomeni 3,7 % GDP EU, in zagotovil zaposlitev 15 milijonom ljudi ali 5,4 % delovne sile.

Ker pa v 27 državah članicah ni jasne opredelitve pojma športa, je nastala praznina na finančnem področju. Države članice na primer niso jasno opredelile pojma šport, niti se niso odločile, ali je šport storitev javnega interesa, s čimer bi lahko utemeljili določene ekonomske prednosti, med njimi davčne olajšave.

Oblikovanje evropske statistične metode za merjenje gospodarskega vpliva športa, ki bi služila kot podlaga nacionalnim statistikam, bi lahko sčasoma vodilo k evropskemu satelitskemu računu za šport. Takšna metoda bi pomagala prepoznati različne sektorje, na gospodarstvo katerih vpliva šport, na primer turizem, gradbeništvo in zaposlovanje.

Kar zadeva financiranje športnih organizacij, imajo le-te na voljo številne vire prihodkov, kot so klubske članarine in prodaja vstopnic, oglaševanje in sponzorstvo, medijske pravice, razdelitev prihodka v okviru športnih federacij, prodaja, javna podpora itd. Medtem pa so igre na srečo enako pomemben vir prihodkov, zlasti za ljubiteljski šport. Da bi zagotovili takšno financiranje športa in kulture, je pomembno tudi ohraniti monopol države na tem področju.

Še eden od gospodarskih izzivov, ki ga je treba preučiti, zadeva neprofitne športne organizacije in glavne značilnosti storitev, ki jih nudijo. Komisija se je skupaj z državami članicami zavezala, da bo opredelila osnovne izzive, s katerimi se soočajo neprofitne podporne organizacije, glede na to, da ljudje vse pogosteje športne dejavnosti veliko raje izvajajo sami kot v skupini in organizirani skupini, kar posledično vodi do pomanjkanja ljudi, ki bi bili pripravljeni prostovoljno sodelovati v amaterskih športnih klubih.

C.       Organizacija športa

Politična razprava o športu v Evropi pogosto pripisuje velik pomen t.i. evropskemu športnemu modelu. Ekonomski in socialni razvoj, ki je skupen večini držav članicam (vse večja komercializacija, izzivi v zvezi z javnim financiranjem, vse večje število udeležencev in stagnacija števila prostovoljnih delavcev), je športne organizacije v Evropi postavil pred nove izzive.

Posebnost evropskega športa je mogoče preučiti z dveh vidikov: a) posebnost športnih dejavnosti in zanje veljavna pravila in b) posebnost športnih struktur (zlasti avtonomnost in raznolikost športnih organizacij, organiziranost športa na nacionalni podlagi in na načelu enotne federacije za posamezni šport itd.).

Organiziranost športa in tekmovanj na nacionalni ravni je del zgodovinskega in kulturnega ozadja evropskega pristopa k športu in odgovarja željam evropskih državljanov. Zlasti nacionalna moštva imajo pomembno vlogo, ne le glede identitete, temveč tudi za zagotavljanje solidarnosti na področju množičnega športa.

Zaradi same narave organiziranega športa so evropske športne strukture praviloma manj razvite kot športne strukture na nacionalni ali svetovni ravni. Nadalje je evropski šport na splošno organiziran v skladu s celinskimi strukturami in ne na ravni EU-27.

Poleg tega Evropska unija priznava avtonomnost športih organizacij in reprezentativnih struktur, kot so lige. Vseeno mora na evropski ravni obstajati minimalna zakonska ureditev, da se zagotovi njihovo boljše in učinkovitejše usklajevanje.

Komisija je potrdila, da podpira sprejem omejenih in sorazmernih omejitev načela prostega gibanja, zlasti kar zadeva a) pravico izbire nacionalnih športnikov za tekmovanja nacionalnih moštev; b) potrebo po omejitvi števila udeležencev iz tretjih držav na tekmovanju; c) določitev rokov za prestop športnikov v moštvenih športnih zvrsteh.

Predstavniki igralcev (zastopniki)

Razvoj resničnega evropskega trga za športnike in zvišanje plač v določenih športih so povečali dejavnost zastopnikov športnikov, njihove storitve pa se uporabljajo tudi za pogajanja o pogodbah in njihovo sklenitev.

Hkrati je zaradi visoke stopnje internacionalizacije sektorja športa korupcija na tem področju pogosto čezmejna, zato je treba z njo povezane težave, ki zadevajo vso Evropo, reševati na evropski ravni.

Negativnih pojavov v zvezi s športom je veliko manj od koristi, ki jih ima.

Z njimi se moramo spoprijeti skupaj in poudariti njegovo dodano vrednost.

Mediji

Če so za poklicni šport v Evropi pravice predvajanja postale primarni vir dohodkov, so nasprotno za številne medijske akterje pravice predvajanja športnih prireditev odločilen vsebinski vir.

Parlament priporoča državam članicam, naj se dogovorijo o skupni praksi na področju prodaje medijskih pravic, s čimer bi preprečile, da imajo od njih dobiček le veliki klubi. Priznava pomen pravične delitve prihodkov med klubi, vključno z najmanjšimi, in tudi med profesionalnim in amaterskim športom. Poleg tega pa je centralizirana prodaja lahko pomembna za porazdelitev prihodka in je zato lahko sredstvo za doseganje večje solidarnosti v okviru športa.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (27.3.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o beli knjigi Komisije o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavec mnenja: Eoin Ryan

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  se strinja s sklepi Komisije, zlasti s tem, da je šport hitro rastoč sektor s podcenjenim makroekonomskim učinkom in da lahko prispeva k lizbonskim ciljem rasti in ustvarjanja delovnih mest; poudarja obsežne vplive športa na druge gospodarske in družbene dejavnosti;

2.  podpira predloge Komisije glede gospodarskih razsežnosti športa; v zvezi s tem poudarja velik socialni in družbeni pomen športa; ugotavlja, da sta tržni uspeh in športni duh združljiva ter koristita drug drugemu; se zaveda povezave med gospodarsko vrednostjo športa ter izdajo licenc in zaščito pravic intelektualne lastnine;

3.  poleg tega poziva k ustrezni oceni vloge športa zaradi njegovega temeljnega pomena za zdravje, vzgojo, izobraževanje, socialno vključevanje in kulturo v evropski družbi; v zvezi s tem zlasti poudarja prostovoljno delovanje na tem področju ter z njim povezan izjemen prispevek h gospodarski in socialni povezanosti;

4.  poudarja hitro spremenljiv značaj evropskega športnega gospodarstva, ki vse bolj temelji na naložbah in razvijanju inovativnih športnih vsebin z digitalnimi tehnologijami; priznava potrebo po preprečevanju ogrožanja pravic intelektualne lastnine in dobrega imena, da se zmanjšata piratstvo in obseg nezakonitega delovanja v spletu;

5.  priznava in upošteva sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z uporabo pravil Evropske unije o konkurenci in prostem pretoku v gospodarski razsežnosti športa; poudarja, da morajo biti komercialne pogodbe v zvezi s pravicami intelektualne lastnine na področju športa (tudi tiste, ki vključujejo prodajo televizijskih pravic in pravic za nove medije) vedno popolnoma v skladu s konkurenčnim pravom ES, pogajanja zanje in njihova sklenitev pa vedno pregledna; meni tudi, da bi morali biti prenosi športnih prireditev dostopni čim več ljudem in preko čim širšega nabora medijev in platform, tudi preko brezplačnih kanalov, kot to predpisuje člen 3j direktive 89/552/EGS (direktiva o avdiovizualnih medijih)(1);

6.  meni, da je treba zaradi zapletenosti ločevanja vidikov konkurenčnega prava od izključno športnih vidikov nekatere primere obravnavati posebej; zato nasprotuje kakršnim koli poskusom določanja skupinskih izjem za šport glede pravil konkurenčnega prava ES in poziva Komisijo, naj prizna, da konkurenčno pravo Evropske skupnost velja le za gospodarske dejavnosti športnih organizacij;

7.  poziva Komisijo, naj zagotovi večje financiranje športnih projektov v sedanjih programih in omogoči nove finančne instrumente za vprašanja, povezana s športom;

8.  športne organizacije spodbuja, naj odstotek prihodkov od prodaje medijskih pravic in tržnih projektov, povezanih z določenim športom, neposredno namenijo financiranju prostovoljnih in neprofitnih sektorjev tega športa ter pomoči zanje;

9.  pozdravlja dejstvo, da se Komisija zaveda posebnih izzivov ljubiteljskega in neprofitnega športa ter športa, odvisnega od prostovoljnega dela, ter poziva, naj se to izraža v vseh vidikih prihodnje športne politike;

10. ugotavlja, da Komisija razume pomen javne podpore množičnemu športu in športu za vse, ter jo zato poziva, naj oblikuje jasne smernice za izvajanje prava Evropske unije na področju konkurence in notranjega trga (kot na primer pravila o državni pomoči), upoštevajoč specifičnost športa naj bo iz smernic razvidno, kakšne vrste javnega financiranja se lahko podpre, da bi izpolnili družbeno, kulturno in izobraževalno vlogo športa; Komisijo poziva tudi, naj pri tekočih evropskih programih podpore preuči možnosti podpiranja športa; poleg tega ugotavlja, da sta zaščita in podpiranje športa v nekaterih državah članicah zagotovljena na ravni ustave, iz česar izhaja zahteva po zagotovitvi operativne sposobnosti preživetja športnih dejavnosti;

11. opozarja, da je povezovanje športa in zdravja pomembno vprašanje, zato je sodelovanje športnih organizacij ali klubov z zdravstvenimi skladi in zdravniki vse pogostejše ter se ustvarja veliko dodano vrednost za zdravstvo, hkrati pa pomeni denarni prihranek;

12. ugotavlja, da institucije Evropske unije pri uporabi določb iz Pogodbe niso zakonsko zavezane priznati posebnosti športa, zato je pojem posebnosti še naprej odvisen od spreminjajočih se odločitev sodišč;

13. poziva Komisijo, naj v interesu zagotovitve zanesljivejšega financiranja neprofesionalnega športa sprejme, da se ohrani sedanji sistem javnega financiranja neprofesionalnega športa s prispevki iz državnih loterij in drugih nacionalno odobrenih organizacij, ki vodijo igre na srečo za javno korist;

14. pozdravlja namero Komisije, da ohrani sedanje možnosti zmanjšanja davka na dodano vrednost, in jo poziva, naj države članice spodbudi k zagotovitvi dodatnih finančnih spodbud za šport;

15. poudarja, da lahko diskriminatorna davčna obravnava v korist športnikom, ki jo uporabljajo države članice, izkrivlja konkurenco;

16. ugotavlja, da so nedavne sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, zlasti sodba v zadevi Meca-Medina(2), resno ogrozile status športnih pravil, ki naj bi zagotovila pošteno igro in odprto tekmovanje;

17. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, kako lahko člen 149 Pogodbe ES, kakor je bil spremenjen z lizbonsko pogodbo, prispeva k jasnejšemu in skladnejšemu priznavanju posebnosti športa, kar bi potrdilo Sodišče Evropskih skupnosti;

18. poudarja pomembnost financiranja fizične aktivnosti v šolah, ki je ključna za duševni in telesni razvoj najmlajših otrok ter glavni instrument za skrb za zdravje pri starejših otrocih;

19. zavrača zamisel ustanovitvi športne agencije Evropske unije, saj se ne sme spodkopavati odgovornosti številnih najrazličnejših oblik športnih organizacij na ravni Evropske unije;

20. podpira sisteme dodeljevanja licenc klubom, ki so bili v nogometu uvedeni leta 2004 ter spodbujajo konkurenčno ravnotežje in klubom zagotavljajo finančno stabilnost; poziva k dodatnemu razvoju in izvajanju takšnih sistemov v drugih športih za spodbujanje najboljših praks in dobrega upravljanja v skladu z zakonodajo Evropske unije;

21. ponovno poziva Komisijo (v zvezi z nogometom), naj ukrepa glede športnih stav; zlasti poziva Komisijo in države članice, naj s športnimi upravljavci in upravljavci stav preučijo oblikovanje učinkovitega, pravičnega in trajnostnega okvira, ki bo zagotovil, da vsi športi v Evropi ostanejo neobremenjeni z nezakonitimi stavami in ohranijo zaupanje evropske športne javnosti; opozarja, da državni monopoli na področju iger na srečo lahko pomeni kršitev prava Evropske unije, ter poziva Komisijo, naj uveljavi evropski notranji trg na področju spletnih športnih stav in predlaga ustrezne ukrepe v zvezi s tem;

22. meni, da je mogoče šport učinkovito podpirati tudi brez državnega monopola na področju iger na srečo;

23. izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejšega oglaševanja, ki povezuje šport in alkohol ter ki je namenjeno mladim, in priporoča, da se posebno preuči športno oglaševanje, namenjeno mladim, glede na to, da športne organizacije lahko uporabijo oglaševalce in sponzorje iz vseh področij industrije.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mariela Velichkova Baeva, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Slavi Binev, Sebastian Valentin Bodu, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Manuel António dos Santos, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Othmar Karas, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Astrid Lulling, Gay Mitchell, John Purvis, Alexander Radwan, Eoin Ryan, Olle Schmidt, Peter Skinner, Ieke van den Burg, Cornelis Visser

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Valdis Dombrovskis, Harald Ettl, Vladimír Maňka, Thomas Mann, Janusz Onyszkiewicz, Bilyana Ilieva Raeva, Andreas Schwab, Donato Tommaso Veraldi, Kristian Vigenin

(1)

UL L 298, 17.10.89, str. 23.

(2)

Zadeva C-519/04 P, Meca-Medina in Majcen proti Komisiji, [2006] ECR I-6991.


MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (29.2.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o Beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavka mnenja: Emine Bozkurt

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1), ki prepoveduje vse oblike rasne diskriminacije na področju zaposlovanja, izobraževanja, socialne varnosti, zdravstvenega varstva ter dostopa do blaga in storitev,

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–    ob upoštevanju svoje izjave z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v nogometu(3),

Α.  ker ima šport bistveno vlogo pri socialni vključenosti, integraciji, enakih možnostih, medkulturnem dialogu in spodbujanju prostovoljnega dela ter v njem ne sme biti diskriminacije in ne sme odražati rasizma, nasilja, ksenofobije in nestrpnosti,

B.   ker športniki invalidi ne smejo biti diskriminirani v primerjavi z zdravimi športniki glede socialnih pravic, ki so jim priznane v skladu s pravnimi sistemi držav članic,

1.   v zvezi s tem poziva Komisijo, naj upošteva načelo subsidiarnosti;

2.   poziva Komisijo, naj ustrezno upošteva posebnost športa in poskrbi za boljšo pravno varnost z oblikovanjem jasnih smernic za uporabo prava Skupnosti na področju športa v Evropski uniji, pri čemer naj sodeluje z vsemi zainteresiranimi stranmi v okviru skupnega medinstitucionalnega dialoga; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj upošteva načelo subsidiarnosti;

3.   zato Komisijo poziva, naj naroči študijo o obsegu veljavnega prava Skupnosti, ki se uporablja za šport v Evropski uniji, vključno s pravili na področju delovne sile in socialne zaščite, s posebnim poudarkom na prestopih igralcev;

4.   priporoča državam članicam, naj se močno zavzamejo za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in boj proti njej; poziva, da je treba oblikovati politiko za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil na mednarodni ravni in za boj proti njej, ter poudarja, da se je treba proti nepravilnostim boriti s preverjanji, raziskavami, testiranjem in dolgoročnim nadzorom, ki jih izvajajo neodvisni zdravniki, ter obenem s preprečevanjem in izobraževanjem;

5.   podpira osnovno veljavnost protidiskriminacijske zakonodaje Evropske unije, ki prepoveduje vse vrste diskriminacije na področju poklicnega in ljubiteljskega športa v Evropski uniji, ter poziva vse države članice in Komisijo, naj učinkovito prenesejo in izvajajo direktivi 2000/78/ES in 2000/43/ES; potrjuje, da ima šport družbeno vlogo in je lahko pomemben pri spodbujanju kohezije, socialne vključenosti in kulturnega razumevanja med ljudmi različnega spola, rase in vere ter pri boju proti diskriminaciji, nestrpnosti, rasizmu in nasilju;

6.   poziva Komisijo, naj nemudoma začne dialog s športnimi organizacijami, da se doseže uresničljiv sporazum o izboljšanju usposabljanja mladih v športu in zaposlovanja domačih igralcev;

7.   poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo odstopanja na podlagi posebnosti športa zakonita in omejena v obsegu;

8.   poziva Komisijo, naj poklicnim športnikom, trenerjem in njihovim pomočnikom omogoči prosto gibanje v skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in zakonodajo Skupnosti, pri tem pa priznava željo, da bi poiskali ravnotežje med načelom prostega gibanja ter potrebami državnih športnih ekip po večjem številu domačih športnikov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj še naprej vlaga v športne ter poklicne kvalifikacije športnikov ter še naprej omogoča vzajemno priznavanje kvalifikacij v Evropski uniji, ki so bile pridobljene pri športnih dejavnostih na podlagi skupnih referenčnih ravni evropskega okvira kvalifikacij z uvedbo evropske certifikacije športnih zastopnikov, s čimer bo pripomogla k njihovi dolgoročni absorpciji v trg dela in k socialni koheziji v Evropi; poudarja, da je treba zagotoviti usposabljanje, dostopno vsem športnikom, da se zagotovi njihova ponovna vključitev na trg dela po koncu njihove športne kariere;

9.   ugotavlja, da je šport sektor, ki ustvarja delovna mesta ter prispeva k rasti in oživljanju gospodarstva, zlasti v prikrajšanih regijah, in da so z njim povezani drugi sektorji, kot so izobraževanje, medicina, mediji ter proizvodnja in prodaja posebne opreme in izdelkov;

10. priznava družbeno in izobraževalno razsežnost športa ter poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se bodo lahko športniki, ki to želijo, po koncu kariere udeležili poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo znali svoje izkušnje in znanje prenesti na mlade športnike;

11.  meni, da so športni klubi in stadioni delovno mesto poklicnih športnikov, poziva športne klube, naj si bolj prizadevajo za usposabljanje, spodbujanje in zaposlovanje svojih mladih športnikov; poziva poklicne športne organizacije in klube, naj začnejo kampanje za boj proti vsem oblikam diskriminacije, rasizma in ksenofobije pred udeležbo v športnih dejavnostih in med njimi ter med tekmami in po njih na stadionu in zunaj njega; poziva k objavi letnih poročil o napredku na tem področju; poziva države članice in lokalne organe, naj zagotovijo, da bodo imeli invalidi dostop do športnih igrišč in objektov;

12. meni, da je za mlade športnike bistveno, da imajo že od vsega začetka celovito izobraževanje tako na področju športa kot iz akademskih predmetov, saj bi to poklicnim športnikom omogočilo, da bi se ob koncu kariere lahko ponovno vključili na trg delovne sile;

13. podpira okrepitev solidarnosti med poklicnim in ljubiteljskim športom za spodbudo majhnim klubom, podporo športa v šolah in razvoj ustrezne lokalne infrastrukture;

14. meni, da poklicni športniki ne smejo imeti manj pravic kot drugi pogodbeni delavci, zato jim je treba kot delavcem zagotoviti vrsto preglednih pravic, vključno s pravico do sklenitve ali zavrnitve kolektivne pogodbe in članstva v poklicnih združenjih;

15. poziva države članice in pristojne regulativne organe, naj preučijo sume korupcije in izkoriščanja pri novačenju in zaposlovanju športnikov, ki niso iz Evropske unije, zlasti mladoletnih;

16. priporoča, da bi morala biti posebna združenja za različne kategorije oseb, udeleženih v športu (igralce, vaditelje ali trenerje, sodnike itd.) ustrezno zastopana v organih odločanja mednarodnih in državnih zvez;

17. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse socialne pravice športnikov enako dostopne tudi športnikom invalidom;

18. priznava vlogo športa, vključno s poklicnim športom, kot pomembnega orodja za spodbujanje ekipnega duha, pravičnosti in občutka odgovornosti, socialne vključenosti in kulturne integracije, kot dejavnika za spodbujanje rasti in ustvarjanja delovnih mest, lokalnega in regionalnega razvoja ter prenove mest in razvoja podeželja, kot načina za spodbujanje vrednot, kot so solidarnost, strpnost in pošteno tekmovanje, za boj proti debelosti in prekomerni teži ter za pomemben prispevek, ki ga ima pri prenašanju temeljnih družbenih, izobraževalnih in kulturnih vrednot; poziva k večjemu zavzemanju za boj proti uporabi nedovoljenih poživil, kriminalu in korupciji v klubih;

19.  poziva države članice, naj sodelujejo z visokošolskimi zavodi za telesno vzgojo, da bi zagotovile celovito kakovostno izobraževanje in tako športnikom posredovale potrebno znanje ter jim omogočile študij v srednje- in visokošolskih izobraževalnih zavodih in vstop na trg dela;

20. predlaga, da je treba dostop do športa in integracijo v družbene športne infrastrukture obravnavati kot kazalnik socialne integracije in dejavnik za analizo pojava socialne izključenosti;

21. poudarja pomen telovadbe in športa za zmanjševanje debelosti ter odpravo nezdravih življenjskih navad, saj ta pojav zelo pozitivno vpliva na zdravje državljanov, poleg tega pa pomaga zmanjšati stroške skladov zdravstvenega zavarovanja; vendar je zaskrbljen zaradi dejstva, da daljši delovni čas in sedanji pogoji zaposlovanja na splošno odvračajo delavce od redne vadbe in tega, da bi se bolj posvetili športu;

22. poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti odobrijo in finančno podprejo predloge projektov, ki povezujejo socialno vključenost in šport kot prednostno nalogo v sprejetih proračunih in programih na evropski in nacionalni ravni; podpira namero Komisije, da šport vključi v različne akcijske programe;

23. poudarja pomen spodbujanja ljudi k športu z zagotovitvijo vsesplošne dostopnosti športa in enakih možnosti ter z vlaganjem v usposabljanje učiteljev in športnih trenerjev, pa tudi v večje število javnih športnih objektov; poziva tudi, da je treba zagotoviti potrebno podporo, da se invalidom zagotovi dostop do športa;

24. meni, da sta šport in telovadba bistvena za kakovostno izobraževanje;

25.  pozdravlja priznanje Komisije v beli knjigi, da so neprofitne športne dejavnosti socialne storitve splošnega interesa, zato jo poziva, naj šport obravnava v skladu s tem;

26. opozarja na nepoklicni šport, ki je pogosto zapostavljen; opozarja na potrebo po večji finančni podpori, boljših delovnih razmerah ter drugih spodbudah in koristih za nepoklicni šport, tudi za neprofitne klube ter ljubiteljske in prostovoljne športnike, vaditelje ali trenerje in sodnike;

27. izraža podporo športnim vodstvenim organom, ki vlagajo v izobraževanje in usposabljanje mladih igralcev, tako da v ekipi kluba poudarjajo potrebo po najmanjšem številu lokalno izšolanih igralcev, ne glede na njihovo državljanstvo;

28. podpira priporočila Komisije državam članicam, naj na nacionalni ravni razvijejo strategije, ki bodo v okviru izobraževalnih programov težile k povečanju in okrepitvi telesne dejavnosti otrok in šolarjev od zelo zgodnje mladosti dalje;

29. priznava, da sta tržna in družbena vloga športa povezani; zato priznava, da je vlaganje v spodbujanje razvoja mladih, trening na osnovni ravni ter objekte in programe na ravni skupnosti zelo odvisno od ustvarjanja in ponovnega vlaganja prihodkov medijev, ki izhajajo iz poklicnega športa in učinkovitega izvajanja pravic intelektualne lastnine pri športnih prenosih;

30. opozarja na dejstvo, da sta združenje evropskih poklicnih nogometnih lig in mednarodna zveza združenj poklicnih nogometašev skupaj zaprosila, da bi Komisija uradno ustanovila odbor za socialni dialog v sektorju poklicnega nogometa; pozdravlja ta razvoj in spodbuja nadaljnjo okrepitev socialnega dialoga.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.2.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Edit Bauer, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Harlem Désir, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jean Lambert, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Jan Tadeusz Masiel, Elisabeth Morin, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Rovana Plumb, Bilyana Ilieva Raeva, Elisabeth Schroedter, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Mihael Brejc, Gabriela Creţu, Petru Filip, Donata Gottardi, Rumiana Jeleva, Jamila Madeira, Csaba Sógor, Kyriacos Triantaphyllides

(1)

UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

(2)

UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

(3)

UL C 291 E, 30.11.2006, str. 143.


MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (27.3.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavec mnenja: Toine Manders

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      poudarja, da to mnenje ne posega v negospodarske vidike poklicnega ali ljubiteljskega športa,

2.      ugotavlja, da poklicni in ljubiteljski šport nista samo glavni družbeni in kulturni pojav v Evropi, ampak tudi vir znatnega dohodka, saj ustvarjata gospodarske dejavnosti;

3.      ugotavlja, da današnje športne strukture v Evropi temeljijo na nacionalnem načelu;

4.      priznava, da se mora poklicni šport ravnati po pravilih iz različnih virov (Evropska komisija, države članice, športni organi), kar povzroča negotovost na že tako neopredeljenem področju;

5.      opaža, da pravno izpodbijanje struktur in pravil športa ter ponavljajoča se nedovoljena dejanja nekaterih zastopnikov povzročajo veliko zaskrbljenost, večja pravna varnost pa bi pomagala vsem udeleženim, da bi bolje izkoristile prednosti, ki jih omogoča notranji trg; priporoča uvedbo evropskega sistema certificiranja za zastopnike igralcev, s čimer bi lahko uredili njihov položaj;

6.      ugotavlja, da se je pravno okolje, v katerem deluje poklicni šport, veliki meri izoblikovalo s sodno prakso, vendar je treba nekatera vprašanja obravnavati tudi na ravni Skupnosti in držav članic;

7.      ugotavlja, da pogosto pride do neravnovesja med ponudbo vstopnic za glavne športne dogodke in povpraševanjem po njih, kar je v škodo potrošnikom; poudarja, da je treba pri organiziranju razdeljevanja vstopnic v celoti upoštevati interese potrošnikov in na vseh ravneh zagotoviti pravično prodajo vstopnic brez diskriminacije;

8.      poziva države članice in nogometne vodstvene organe, naj dejavno spodbujajo družbeno in demokratično vlogo zvez nogometnih navijačev, na primer tako, da bi bile udeležene pri vodenju in upravljanju nogometa;

9.      je prepričan, da je pobuda Supporters Direct v tem pogledu zgled najboljše prakse, ter poziva Komisijo, države članice in športne organe, naj spodbujajo njeno razširjanje;

10.    poudarja, da bi morali biti televizijski prenosi športnih tekmovanj dostopni preko najrazličnejših medijev in platform, čeprav se prenašajo tudi na zakodiranih in plačljivih programih, in podpira pravico države članic, da sestavijo seznam športnih dogodkov, od katerih večji del javnosti ne sme biti izključen, če presodijo, da je neka športna prireditev izredno pomembna za družbo;

11.    podpira načelo kolektivne prodaje medijskih pravic, da se zagotovi poštena razporeditev tega pomembnega finančnega vira; poudarja pomembnost solidarnostnega mehanizma, s katerim bi zagotovili pravično prerazporeditev prihodkov med klubi;

12.    poudarja, da je treba bolje nadzorovati športne stave in ohraniti integriteto športa; poziva Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bo zagotovila, da bodo športne stave v Evropski uniji temeljile na državnem ali državno nadzorovanem licenčnem sistemu, tako da bodo države članice sprejele potrebne in ustrezne ukrepe proti patološkemu igranju na srečo, pri čemer bodo spoštovale pravice organizatorjev prireditev, preprečile zlorabo in korupcijo ter omogočile stabilen vir dohodka za spodbujanje poklicnega in ljubiteljskega športa;

13.    poziva Komisijo in države članice, naj s športnimi upravljavci in upravljavci stav preučijo oblikovanje učinkovitega, pravičnega in trajnostnega okvira, s katerim bodo zagotovile, da v nobenem športu v Evropi ne bo nezakonitih stav, in ohranijo zaupanje evropske javnosti v integriteto športa;

14.    poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni in gospodarski okvir za poklicni šport, obenem pa vseskozi upošteva, da je splošno organizacijo in pravila poklicnega športa bolje prepustiti subjektom, ki se s tem največ ukvarjajo, ter da bi EU morala ukrepati le, če bo potrebno.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

22

2

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian Silviu Buşoi, Charlotte Cederschiöld, Gabriela Creţu, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Edit Herczog, Iliana Malinova Iotova, Pierre Jonckheer, Alexander Lambsdorff, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Toine Manders, Arlene McCarthy, Catherine Neris, Zita Pleštinská, Giovanni Rivera, Zuzana Roithová, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Marian Zlotea

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Šarūnas Birutis, Giovanna Corda, Benoît Hamon, Joel Hasse Ferreira, Filip Kaczmarek, Othmar Karas, Joseph Muscat, Gary Titley, Anja Weisgerber


MNENJE Odbora za regionalni razvoj (7.3.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o Beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavec mnenja: Gerardo Galeote

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ob upoštevanju povezovalne vloge športa in njegovega potencialnega prispevka k socialni koheziji in notranji regionalni koheziji;

1.  poudarja pomen vključitve športa v lizbonsko pogodbo in opozarja na priložnost, ki se odpira za sprostitev finančnih sredstev in programov Evropske unije, da bi izkoristili šport kot instrument gospodarskega razvoja, socialne kohezije in za izboljšanje infrastrukture mest in regij v Evropski uniji;

2.  se zaveda pomena športa, športne industrije in športnega turizma za ustvarjanje delovnih mest ter ustanavljanje malih in srednjih podjetij;

3.   poudarja, da visoka raven razpoložljivosti in dostopnosti s športom povezane infrastrukture za vse družbene skupine pozitivno vpliva na kakovost življenja na podeželskih in mestnih območjih; poziva lokalne in regionalne organe, da razvijejo s športom povezano infrastrukturo kot pomembno javno storitev;

4.  želi spomniti in poudarja, da za šport veljajo splošni predpisi Skupnosti za notranji trg, prosto konkurenco in prosto gibanje delavcev, ki so izkazali svojo učinkovitost za doseganje socialne in ozemeljske kohezije in za gospodarski razvoj; vendar opozarja, da je večina športnih objektov in objektov za preživljanje prostega časa v občinah in regijah pomembna za sobivanje različnih kultur ter tako pomembna javna storitev;

5.   poudarja, da je uspeh nekaterih športnih klubov na mednarodnih tekmovanjih pomemben za razvoj nekaterih regij in držav, bodisi neposredno v obliki izvoza izdelkov in dovoljenj bodisi posredno v obliki ugleda, ki ga za svoje države in regije omenjeni klubi pridobijo kot ambasadorji kulture; podpira ukrepe, ki jih države ali regije sprejmejo za ohranitev ali okrepitev konkurenčnosti svojih najuglednejših klubov, če veljajo enaki osnovni predpisi za vse klube in so ukrepi skladni s pravom Skupnosti; poudarja pa tudi, da je za družbeni in gospodarski razvoj regije bistven pozitiven razvoj množičnega in rekreacijskega športa zlasti v smislu večje privlačnosti regije za mlade in zadrževanje mladih v regiji; podpira sodelovanje najuglednejših športnih klubov v množičnem in rekreacijskem športu; poudarja, da je tako sodelovanje v javnem interesu;

6.  opozarja na velike razlike med različnimi regijami in državami članicami v zvezi z družbenim in gospodarskim pomenom različnih športov ter relativnim pomenom in priljubljenostjo najpomembnejših klubov v vodilnih poklicnih športih; zato meni, da so razlike pri sestavi in ustvarjanju prihodkov, zagotavljanju pomoči in pristopu k doseganju konkurenčnega ravnovesja, upravičene in potrebne; vendar meni, da je za ohranitev družbenega in gospodarskega pomena športa v vseh regijah in manjših skupnostih treba spodbujati udeležbo športnih klubov v akcijah in izbirnih mehanizmih socialne solidarnosti; meni, da družbena angažiranost športnih klubov pri spodbujanju množičnega športa ter možnost, da vse družbene skupine uporabljajo visokokakovostne športne objekte, bistveno prispevata k socialni in ekonomski koheziji, zato meni, da je taka angažiranost nujna;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj kot del svojih strategij trajnostnega razvoja predvidijo financiranje s športom povezane infrastrukture in projektov v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj in naj omogočijo uporabo novih finančnih instrumentov (med drugim pobud JEREMIE in JESSICA);

8.  predlaga oblikovanje učinkovitega mehanizma za spodbujanje čezmejnega in medregionalnega sodelovanja za boljši izkoristek infrastrukturnih naložb, povezanih s športnimi prireditvami; nadalje predlaga spodbujanje športa prek evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)(1),

9.  poziva Komisijo, naj pri oblikovanju predlogov o zadevah, ki so izredno občutljive za razvoj športa v državah članicah, kot so pravice predvajanja, upravljanje pravic prenosa ali športne stave, natančno spoštuje načelo subsidiarnosti in tudi izkušnje in posebnosti posameznih držav, prav tako pa naj upošteva pristojnosti, ki jih je ta država prenesla na regije;

10.   poudarja vlogo regij in lokalnih organov pri organizaciji prireditev poklicnega in rekreacijskega športa, izgradnji infrastrukture ter spodbujanju državljank in državljanov EU, zlasti šoloobveznih otrok, k športu in zdravemu načinu življenja;

11.  priporoča, da bi države članice v svoji socialni politiki vedno upoštevale pomembno povezovalno vlogo športa za priseljenske skupnosti in razvoj vrednot, ki so neločljivo povezane s športom, kot so sobivanje, strpnost in solidarnost;

12.  poziva države članice, naj ob upoštevanju pomena vključujoče športne dejavnosti omogočijo športnikom in učencem invalidom, da sodelujejo v vsakdanjih športnih dejavnostih z drugimi učenci v šoli in zunaj nje;

13.  glede na potrebo po sprejetju horizontalnega pristopa k vprašanjem o varstvu okolja in zdravja Komisiji priporoča, da ob evropskih športnih dogodkih spodbuja okoljsko in zdravstveno varstvo;

14.  priznava pomen športa za varovanje zdravja in iz tega razloga priporoča, da imetniki pravic oddajanja spodbujajo oglaševanje športa kot takega;

15.  poziva države članice, naj glede na to, da je med cilji bele knjige tudi uvedba dnevne športne dejavnosti v izobraževalnih zavodih, telesno vzgojo obvezno vključijo v vsako stopnjo izobraževalnega sistema od osnovne šole do višjega in visokošolskega izobraževanja;

16. predlaga državam članicam, da uporabijo velik delež svojih prihodkov iz športa za pokrivanje s športom povezanih odhodkov na državni in lokalni ravni;

17. svetuje Komisiji, da bi si morala Evropska unija ob upoštevanju dejstva, da je za nove države članice bistveno prizadevanje za kohezijo v Evropski uniji, in dejstva, da je delež prebivalstva, ki se v novih državah članicah redno ukvarjajo športom, zaskrbljujoče majhen, prizadevati za znatno povečanje tega deleža v naslednjih petih letih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.2.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

49

0

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfonso Andria, Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Boştinaru, Antonio De Blasio, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Jim Higgins, Mieczysław Edmund Janowski, Rumiana Jeleva, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Mario Mantovani, Sérgio Marques, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Wojciech Roszkowski, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Dimitar Stoyanov, Margie Sudre, Andrzej Jan Szejna, Oldřich Vlasák

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Emanuel Jardim Fernandes, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Vladko Todorov Panayotov, Miloslav Ransdorf, Zita Pleštinská, László Surján, Iuliu Winkler

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Janelly Fourtou, Zdzisław Zbigniew Podkański

(1)

UL L 210, 31.7.2006, str. 19.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (27.3.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavka mnenja: Neena Gill

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da šport ni izključen s področja uporabe zakonodaje Skupnosti, čeprav obstoječa pogodba ne vključuje določb, ki bi dajale posebne pristojnosti na področju športa, in se podrobneje obravnava v smislu prepovedi diskriminacije (člen 12 Pogodbe), prostega gibanja delavcev (člen 39), svobode ustanavljanja in opravljanja storitev (člena 43 in 49) ter pravil konkurence (členi 81 do 87); nadalje poudarja, da na šport vplivajo tudi določbe v zvezi z zaposlovanjem, socialno politiko, izobraževanjem in zdravjem;

2.   izjavlja, da mora šport zagotavljati sovisnost tekmecev in da je treba na tekmovanjih zagotoviti negotovost izidov, s čimer bi športne organizacije na tržišču lahko upravičile izvajanje posebnega okvira za izvedbo in prodajo športnih dogodkov;

3.   meni, da posebne značilnosti športa ne zagotavljajo samodejnega izvzetja iz zakonodaje EU o pravilih konkurence za kakršno koli gospodarsko dejavnost, ki izhaja iz športa;

4.   ob upoštevanju edinstvenih značilnosti športa meni, da mora Komisija po posvetovanju z različnimi zainteresiranimi stranmi in Parlamentom premisliti o sprejetju razlagalnih smernic, namenjenih celoviti pojasnitvi vprašanja razmerja med zakonodajo Skupnosti in „športnimi pravili“, ki ne spadajo v to zakonodajo in na področje, na katerega se ta zakonodaja nanaša, ter zlasti razmejitvi tistih vidikov organizacije športa, za katere ta zakonodaja velja, in pravil, za katera ne velja, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter ob upoštevanju, da športna pravila, ki zadevajo izključno vprašanja športnega interesa in ki zato nikakor niso povezana z gospodarsko dejavnostjo, ne spadajo na področje uporabe pogodbe; meni, da bi bilo treba pri tej razmejitvi upoštevati razlikovanje med poklicnim in ljubiteljskim športom; poudarja, da so takšna pravila, ki se nanašajo na posebno naravo in okvir športnih dogodkov, zajeta v organizaciji in ustrezni izvedbi športnih tekmovanj, in jih ni mogoče obravnavati kot neskladne s pravili Skupnosti glede prostega gibanja delavcev in svobode opravljanja storitev, če so omejevalni učinki na tekmovanje sorazmerni z zastavljenim zakonitim in resničnim športnim interesom;

5.   poziva športne organizacije, naj sprejmejo pravico pritožbe pri rednem sodišču, obenem pa priznajo načelo samoregulacije v športu, strukture evropskega športnega modela in načela organiziranja športnih tekmovanj;

6.   meni, da preprosto sklicevanje na dokončne sodbe Sodišča povzroča neustrezen pristop obravnavanja vsakega primera posebej in pomanjkanje pravne varnosti, zlasti ker utemeljevanje v sodni praksi ni vedno jasno in dosledno, kar dokazuje več zadev, kot sta Walrave in Meca-Medina; ugotavlja, da je ločevanje konkurenčnih vidikov od izključno športnih primerov tako zapleteno, da je treba nekatere primere obravnavati posebej, in zato nasprotuje kakršnim koli poskusom skupinskega izvzetja iz zakonodaje EU o pravilih konkurence, določenih v členu 81 in členu 82 Pogodbe;

7.   opaža, da je priznavanje poklicnih kvalifikacij zastopnikov igralcev zajeto v direktivi 2005/36/EC(1), v kateri za ta poklic veljajo nacionalna pravila;

8.   meni, da bi nedovoljena dejanja nekaterih zastopnikov igralcev (korupcija, pranje denarja, trgovina z mladoletnimi igralci) lahko upravičila sprejetje zakonodajnega akta, ki bi določal minimalne strokovne zahteve za zastopnike igralcev (poznavanje posebnih predmetov, spoštljivost, brez navzkrižja interesov, na primer zaradi dvojnega zastopanja, ipd.);

9.   odločno podpira sistem UEFA za izdajo dovoljenj klubom in poziva k sprejetju te dobre prakse v vsej Evropi;

10. meni, da čeprav osrednje trženje televizijskih pravic pomeni horizontalno omejevanje konkurence po členu 81(1) Pogodbe, ustvarja učinkovitost, kakor jo lahko razumemo po členu 81(3), in da je taka ureditev sprejemljiva, če je v skladu z načeli solidarnosti med klubi, preglednosti, odgovornosti in objektivnosti;

11. poziva države članice, naj sprejmejo regulativne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo šport zaščiten pred vsemi neprimernimi vplivi, povezanimi s stavami; meni, da je zlasti treba zmanjšati ponudbo možnosti za stave in obravnavati tveganje spora med gospodarskimi interesi stavnice in športnimi rezultati; poziva države članice, naj stavnicam prepovejo, da so lastnice športnih klubov ali da klube komercialno podpirajo (npr. sponzorstvo) in da se povezujejo z določenimi športniki, razen če navedeni klub ali zadevnega športnika izključijo iz svoje stavne ponudbe;

12. zlasti poziva Komisijo in države članice, naj s športnimi upravljavci in upravljavci stav preučijo oblikovanje učinkovitega, pravičnega in trajnostnega okvira, ki bo zagotovil, da bodo vsi športi v Evropi ostali neobremenjeni z nezakonitimi stavami in da bodo ohranili zaupanje evropske športne javnosti;

13. priznava pravico držav članic, da sprejmejo ukrepe, s katerimi bi zaščitile pravico do obveščenosti in širši javnosti zagotovile dostop do televizijskega spremljanja nacionalnih in nenacionalnih dogodkov velikega družbenega pomena, kot so denimo olimpijske igre, nogometni svetovni pokal in evropsko nogometno prvenstvo UEFA;

14. poudarja hitro spremenljivi značaj evropskega športnega gospodarstva, ki vse bolj temelji na naložbah in razvijanju inovativnih športnih vsebin z digitalnimi tehnologijami; priznava, da je treba preprečiti ogrožanje pravic intelektualne lastnine in dobrega imena, da se zmanjšata piratstvo in obseg nezakonitega delovanja v spletnem okolju;

15. je zaskrbljen, ker uporabniki spletišč za družbeno povezovanje, včasih sistematično, slabijo avtorske pravice; priznava vznemirljivi razvoj uporabniških vsebin, vendar pa tudi večje tveganje zlorabe avtorskih pravic; meni, da kjer tehnologija dovoljuje vgrajeno ali priloženo prepoznavanje oznake avtorskih pravic, ni neupravičeno zahtevati filtriranje, da ponudniki storitev teh spletišč odkrijejo tako oznako, pa tudi bolj proaktivne postopke prepoznave; vseeno meni, da je zaželena določena raven standardizacije tehnologije, da se prepreči, da bi bila zahteva po filtriranju preveliko breme;

16. priznava upravičeno zaskrbljenost športnih organizacij glede trženja iz zasede; v zvezi s tem opaža, da zakonodaja o blagovnih znamkah in avtorskih pravicah lahko ni vedno dovolj obsežna, da bi preprečila to „zajedalsko“ prakso; ugotavlja, da pregled določb o sprejemanju zakonov, na razpolago v nekaterih državah članicah, lahko ponudi možnosti za rešitve.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

23

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlo Casini, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Neena Gill, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Sharon Bowles, Mogens Camre, Jean-Paul Gauzès, Sajjad Karim, Kurt Lechner, Georgios Papastamkos, Michel Rocard, Gabriele Stauner, József Szájer, Jacques Toubon

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu

(1)

UL L 255, 30.09.05, str. 22.


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (27.3.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavka mnenja: Esther De Lange

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi pobude:

1.   poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo politiko čezmejnega policijskega sodelovanja na področju športa na podlagi obveščevalnih dejavnosti, vključno z izmenjavo informacij in obveščevalskih podatkov med varnostnimi službami, pri čemer je treba spoštovati svobodo, temeljne pravice in pravila o varovanju podatkov;

2.   poudarja, da je šport (zlasti nekatere panoge, ki so se že profesionalizirale) postal oziroma postaja svetovni posel ter del svetovnega trga in procesa globalizacije;

3.   poudarja, da globalizacija spreminja razmerja med tistimi, ki se ukvarjajo s športom, saj ustvarja nove razmere, države članice pa uporabljajo različne pristope k novim izzivom, zaradi česar so potrebne razumne, dosledne politične in zakonodajne rešitve, skladne s temeljnimi načeli in vrednotami EU in vsem, kar je določeno v pogodbah o EU;

4.   poudarja, da je treba poleg preventivnih, odvračalnih in represivnih ukrepov ustvariti razmere za celovitejši pristop k obravnavanju nevarnosti v zvezi s športnimi prireditvami in spopadanje z njimi, tako da se v strategijo, ki krepi nerepresivne vidike odzivanja na izzive, vključijo vse zainteresirane strani ter se močno poudarijo izobraževanje in usposabljanje ter izmenjava zgledov najboljše prakse;

5.   zlasti opozarja na dragocene izkušnje, pridobljene pri nacionalnih nogometnih informacijskih točkah (ki so pristojne za usklajevanje in lajšanje čezmejne izmenjave policijskih informacij, pa tudi za ocene tveganja in podatke o zelo nevarnih navijačih), in navodila za mednarodno policijsko sodelovanje, ki ima lahko pri politiki na podlagi obveščevalnih dejavnosti ključno vlogo; poziva Komisijo in države članice, naj po potrebi dodatno razvijajo in posodabljajo ta pristop;

6.   odločno poziva države članice ter organizacije in ustanove, pristojne za šport, naj si bolj prizadevajo za preprečevanje uporabe, dobave in prodaje nedovoljenih poživil;

7.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za odpravo trgovine z mladoletnimi športniki/športnicami in njihovo izkoriščanje, ter meni, da je potrebna dodatna ureditev za zagotovitev, da domače pobude ne bodo povzročile trgovine z otroki;

8.   poziva Komisijo, naj del vseh morebitnih prihodnjih pripravljalnih ukrepov na področju športa nameni vprašanju zaščite mladoletnikov;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da velike športne prireditve ne bodo spodbujale trgovine z ljudmi in njihove zlorabe, na primer prisilne prostitucije in drugih dejavnosti, s katerimi se kršijo temeljne pravice;

10. poudarja, da so potrebni ukrepi za preprečitev rasističnega vedenja in za resno spremljanje izvajanja zakonodaje o rasizmu, ksenofobiji in drugih oblikah nasilja in diskriminacije v okviru športnih prireditev, ne da bi izključili dosledno uporabo veljavne zakonodaje; poziva Komisijo in države članice, naj v svoje politike vključijo ukrepe, s katerimi bodo spodbujale vrednote solidarnosti, strpnosti in nediskriminacije;

11. poziva države članice, naj vključijo vidik enakosti med spoloma v vse stopnje športne politike, da bi postopoma zmanjšale sedanjo razliko med zastopanostjo moških in žensk v športnih organih, pri denarnem nagrajevanju in dejanski vključenosti v šport, tako da bosta oba spola od športa imela enake osebne in družbene koristi;

12. pozdravlja vzpostavitev sistema za podeljevanje licenc klubom na nacionalni in evropski ravni ter meni, da morajo tovrstni sistemi vključevati tudi predpise v zvezi s preprečevanjem rasizma, ksenofobije in nasilja ter z zaščito mladoletnikov;

13. poudarja, da je treba okrepiti policijsko in pravosodno sodelovanje med državami članicami in evropskimi policijskimi ustanovami, da bi se učinkoviteje spopadali z različnimi oblikami kaznivih dejanj, storjenih med športnimi prireditvami ali na področju športa (na primer dobava in uporaba nedovoljenih poživil, trgovina z ljudmi itd.).IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

35

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Carlos Coelho, Esther De Lange, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Armando França, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Javier Moreno Sánchez, Rareş-Lucian Niculescu, Athanasios Pafilis, Martine Roure, Inger Segelström, Csaba Sógor, Vladimir Uručev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Sophia in ‘t Veld, Jean Lambert, Marian-Jean Marinescu, Antonio Masip Hidalgo, Bill Newton Dunn, Nicolae Vlad Popa

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Manolis Mavrommatis


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (29.2.2008)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o Beli knjigi o športu

(2007/2261(INI))

Pripravljavka mnenja: Pia Elda Locatelli

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker kljub temu, da je bilo na področju enakosti med spoloma na evropski ravni doseženega nekaj napredka, v športu ostajajo neenakosti med moškimi in ženskami,

B.   ker je v športu na vseh hierarhičnih in upravnih ravneh premalo žensk,

1.   poziva države članice, naj z oblikovanjem enakopravnejših programov na področju telesne vzgoje in športa ženskam in moškim zagotovijo enako podporo in možnosti, da bi odpravile obstoječa neravnovesja;

2.   pozdravlja belo knjigo o športu, v kateri Komisija celovito obravnava vprašanja, povezana s športom; vendar izraža obžalovanje, da vidik spola ni ustrezno upoštevan, zlasti glede enakega plačila za enako vrednost ter dejstva, da športnice zaslužijo manj kot športniki;

3.   je seznanjen s tem, da Komisija podpira pravico do informacij in širokega dostopa državljanov do prenosa športnih prireditev;

4.   se sklicuje na analize, ki kažejo, da je le 10 % vseh poročil in športnih oddaj osredotočenih na ženske; poziva Komisijo, naj si tudi v zvezi z medijskim poročanjem o športu prizadeva za načelo enakega obravnavanja moških in žensk;

5.   poziva države članice, naj nadzirajo uporabo javnih sredstev na področju športa in zagotovijo, da bodo pravično razporejena glede na potrebe tako športnikov kot tudi športnic;

6.   poziva države članice in športne organizacije, naj ženskam omogočijo poklicne možnosti na področjih, povezanih s športom, vključno z vodilnimi položaji;

7.   poziva države članice, naj športnih dejavnosti žensk ne spodbujajo le pri zelo zgodnji starosti, ampak vse življenje, vključno s starostjo, ker lahko zaradi daljše življenjske dobe tudi njihovo aktivno življenje traja dlje;

8.   poziva Komisijo in države članice, naj s spodbujanjem učinkovitih preventivnih ukrepov, programov za osveščanje ter hudih kazni za spolno nadlegovanje in zlorabe v športu izboljšajo zaščito žensk v športu;

9.   poziva države članice, naj spodbujajo medijsko pokritost športnih dejavnosti žensk, da bi omogočile prodor vzornic in odpravile spolne stereotipe;

10. poziva države članice, naj športne dosežke žensk priznajo enako kot dosežke moških; poudarja pomen nediskriminatornih pravil o športnih tekmovanjih, pri čemer je treba za moške in ženske določiti enake nagrade;

11. poudarja, da ženske in moški, ki sodelujejo na ljubiteljskih športnih tekmovanjih, ne dobivajo državne podpore glede zdravstvenega, socialnega in nezgodnega zavarovanja, razen podpore pri materinstvu in očetovstvu, zato države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev ustreznega varstva;

12. poudarja pomen zdravstvenih nasvetov za ženske o morebitnih koristih, ki jih prinaša telesna aktivnost med nosečnostjo in po porodu, kot so izboljšan pretok krvi, zmanjšanje neugodja, ki ga občutijo med nosečnostjo, na primer zaprtje in utrujenost, in zmanjšanje stresa ter fizične in čustvene napetosti;

13. poziva države članice, naj v šolskih programih za deklice in dečke večjo pozornost namenijo športnim disciplinam, da bi jih tako spodbujale k športnim dejavnostim in jim nudile izobraževanje ter obenem podpirale možnost športne kariere in napredovanja v njej;

14. poudarja, da prepoved udeležbe pri športu, plavanju ali šolskem pouku za deklice zaradi kulturne raznolikosti ni upravičena z nobeno kulturo ali religijo in do nje ne bi smeli pokazati nobene strpnosti;

15. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo preventivne in zdravstvene preglede za mlade športnike ter zagotovijo spoštovanje vseh pravic iz konvencije Združenih narodov o pravicah otroka;

16. poziva države članice, naj podpirajo delovanje športnih organizacij, klubov in zvez, ki nudijo športne dejavnosti za starejše občane, zlasti ženske;

17. poziva Komisijo in države članice, naj se z doslednim izvajanjem veljavnih zakonov in predpisov borijo proti izkoriščanju deklic in dečkov v športu ter trgovini z otroki; meni, da je treba zagotoviti višjo raven pravne varnosti, zlasti pri izvajanju pravila o domačih igralcih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

27.2.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Roselyne Lefrançois, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ana Maria Gomes, Donata Gottardi, Anna Hedh, Elisabeth Jeggle, Marusya Ivanova Lyubcheva, Maria Petre

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Manolis Mavrommatis, Milan Gaľa, Tunne Kelam, Małgorzata Handzlik


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

1.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

1

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Katerina Batzeli, Ivo Belet, Guy Bono, Nicodim Bulzesc, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Ruth Hieronymi, Ramona Nicole Mănescu, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Dumitru Oprea, Doris Pack, Mihaela Popa, Christa Prets, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Victor Boştinaru, Gerardo Galeote, Ignasi Guardans Cambó, Gyula Hegyi, Christel Schaldemose, László Tőkés, Ewa Tomaszewska, Cornelis Visser

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov