Postopek : 2007/2274(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0153/2008

Predložena besedila :

A6-0153/2008

Razprave :

PV 07/05/2008 - 15
CRE 07/05/2008 - 15

Glasovanja :

PV 08/05/2008 - 5.7
CRE 08/05/2008 - 5.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0193

POROČILO     
PDF 402kWORD 715k
14.4.2008
PE 400.468v02-00 A6-0153/2008

o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju

(2007/2274(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalec: Marco Cappato

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 ANNEX I
 ANNEX II
 MNENJE Odbora za razvoj
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2007 in politiki EU na tem področju

(2007/2274(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju devetega letnega poročila Evropske unije o človekovih pravicah (2007)(1),

–    ob upoštevanju členov 3, 6, 11, 13 in 19 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 177 in 300 pogodbe o ES,

–    ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in vseh ustreznih mednarodnih dokumentov o človekovih pravicah(2),

–    ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–    ob upoštevanju vseh konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah in njihovih izbirnih protokolov,

–    ob upoštevanju regionalnih instrumentov za človekove pravice, vključno z afriško listino o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, izbirnim protokolom o pravicah žensk v Afriki, ameriško konvencijo o človekovih pravicah in arabsko listino o človekovih pravicah,

–    ob upoštevanju začetka veljavnosti rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča dne 1. julija 2002 in svojih resolucij v zvezi z Mednarodnim kazenskim sodiščem(3),

–    ob upoštevanju konvencije Sveta Evrope o ukrepih za boj proti trgovini z ljudmi in načrta EU za leto 2005 o najboljših praksah, standardih in postopkih za boj proti trgovini z ljudmi in njeno preprečevanje(4),

–    ob upoštevanju protokola št. 13 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o odpravi smrtne kazni v vseh okoliščinah,

- ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju (konvencija proti mučenju),

- ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

- ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega izbirnega protokola,

- ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah(5),

- ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu AKP–ES in njegove spremembe(6),

- ob upoštevanju prejšnjih resolucij o človekovih pravicah v svetu,

- ob upoštevanju svojih resolucij o petem in sedmem zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, sprejetih 7. junija 2007(7) oziroma 21. februarja 2008(8), in izidu pogajanj o Svetu Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC),

- ob upoštevanju resolucije o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije z dne 14. februarja 2006(9),

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 1. februarja 2007(10) in 26. aprila 2007(11) o pobudi za vsesplošni moratorij za smrtno kazen in resolucije 62/149 o svetovnem moratoriju za izvajanje smrtne kazni, sprejete 18. decembra 2007 na generalni skupščini Združenih narodov,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 2001 o pohabljanju ženskih spolnih organov(12), ki pravi, da je vsaka oblika takšnega pohabljanja, ne glede na obseg, nasilno dejanje zoper ženske in predstavlja kršitev njihovih človekovih pravic,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2007 o poteku dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah s tretjimi državami(13), vključno s pravicami žensk, ki naj se izrecno obravnavajo v vseh dialogih o človekovih pravicah,

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o svobodi izražanja na internetu(14),

- ob upoštevanju vseh nujnih resolucij o človekovih pravicah, ki jih je sprejel,

–   ob upoštevanju foruma nevladnih organizacij za človekove pravice Evropske unije, ki je potekal decembra 2007 v Lizboni,

- ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki sta jo Evropski skupnosti in večina njunih držav članic podpisale 30. marca 2007 in v kateri je zapisano, da je treba interese invalidov vključiti v dejavnosti s področja človekovih pravic, namenjene tretjim državam,

- ob upoštevanju navodil o invalidnosti in razvoju, namenjenih delegacijam in službam Evropske unije, ki so bila objavljena julija 2004,

- ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic ter dejavnosti posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov v zvezi s položajem zagovornikov človekovih pravic,

- ob upoštevanju mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem, sprejete decembra 2006,

–   ob upoštevanju smernic Evropske unije o spodbujanju spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava(15), o otrocih v oboroženih spopadih in o zagovornikih človekovih pravic ter o smrtni kazni, mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju, dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter o uveljavljanju in varstvu otrokovih pravic,

- ob upoštevanju členov 45 in 112(2) svojega poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0153/2008),

A.     ker letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah za leto 2007, ki sta ga pripravila Svet in Komisija, omogoča splošen pregled dejavnosti institucij Evropske unije v zvezi s človekovimi pravicami v Evropski uniji in zunaj nje,

B.     ker je namen letnega poročila za leto 2007, da pregleda, oceni in v posebnih primerih poda konstruktivno kritiko dejavnosti Komisije, Sveta in Parlamenta v zvezi s človekovimi pravicami,

C.     ker razmere na področju človekovih pravic znotraj Evropske unije nedvomno neposredno vplivajo na njeno verodostojnost in zmožnost izvajanja učinkovite zunanje politike,

D.     ker se človekove pravice in njihovo varstvo opirajo na načelo pravne države, demokratično vodenje, načelo delitve oblasti in politične odgovornosti ter na politične pravice, ki njihovim imetnikom omogočijo, da so sami svoji zagovorniki človekovih pravic, zato jih je treba vzporedno s temi načeli tudi spodbujati,

E.     ker si je treba prizadevati, da se pri pogajanjih o dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih in pri njihovem uresničevanju– tudi s pomembnimi trgovinskimi partnerji – več pozornosti nameni spoštovanju osnovnih človekovih pravic, zlasti političnih,

F.     ker so pravičnost, svoboda, demokracija in pravna država, ki dejansko zagotavljajo temeljne svoboščine in človekove pravice, stebri trajnostnega miru, in ker trajnostnega miru ni mogoče doseči z dogovori, ki ščitijo odgovorne za sistematično kršenje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava,

G.     ker so politike, ki spodbujajo človekove pravice, še vedno ogrožene v številnih regijah sveta, saj kršenje človekovih pravic neizogibno spremlja poskus kršiteljev, da zmanjšajo vpliv vseh politik, ki te pravice spodbujajo, zlasti v državah, kjer so kršitve človekovih pravic odločilnega pomena pri ohranjanju nedemokratične vlade na oblasti,

H.     ker v državah v razvoju 82 % invalidov živi pod pragom revščine in so še naprej žrtev najhujših kršitev človekovih pravic, vključno z odrekanjem pravice do življenja in izpostavljenostjo nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, in ker je v tem pogledu še zlasti zaskrbljujoč položaj invalidnih otrok,

I.      I.           ker je v ustavi svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zapisano, da je uživanje najvišjega možnega standarda zdravja temeljna pravica vsakega človeka ne glede na raso, vero, politično prepričanje, ekonomski ali socialni položaj, in ker je zdravje vseh ljudstev temeljno za doseganje miru in varnosti,

1.      obžaluje, da je Evropska unija še daleč od izvajanja dosledne in vplivne politike na področju uveljavljanja in pospeševanja človekovih pravic v svetu, zato poudarja potrebo po učinkovitejšem izvajanju takšne politike; meni, da je potrebno še veliko narediti glede doslednega spoštovanja pravil Evropske unije o človekovih pravicah, ki že obstajajo;

2.      meni, da bi bilo za kakovostnejše pospeševanje človekovih pravic potrebno okrepiti skupno zunanjo in varnostno politiko EU in onemogočiti pogosto prevlado nacionalnih interesov držav članic. Na ta način bi zagotovili, da se spodbujanje človekovih pravic opredeli kot prednostna naloga, zagotovili pa bi tudi dosledno izvajanje človekovih pravic kot cilja skupne zunanje in varnostne politike, kot to navaja člen 11 pogodbe o Evropski uniji;

3.      poziva Komisijo in Svet, naj vložita večji napor v izboljšanje sposobnosti Evropske unije za hitro odzivanje na kršitve človekovih pravic v tretjih državah, nenazadnje z vključitvijo politike človekovih pravic v celotno zunanjo politiko Evropske unije do teh držav in s sistematičnim reševanjem vprašanj človekovih pravic v okviru političnega dialoga na vseh ravneh;

Splošna načela in predlogi glede človekovih pravic, demokracije, miru in nenasilja

4.      ponovno poudarja, da so človekove pravice, kot jih opredeljujejo najpomembnejši mednarodni instrumenti in konvencije, vključno z Listino temeljnih pravic Evropske unije, zgodovinsko pridobljene univerzalne pravice, njihovo stvarno in dejansko spoštovanje pa je nujno potrebno za uresničevanje in spoštovanje mednarodnega reda in zakonitosti ter za spodbujanje miru, svobode, pravičnosti in demokracije;

5.      meni, da mora biti pravna upravičenost človekovih pravic po vsem svetu – pred lokalnimi in nacionalnimi sodišči, ali, ko to ni mogoče, pred nadnacionalnimi sodišči, določena kot jasni in ključni cilj politik Evropske unije, začenši s skupno zunanjo in varnostno politiko;

6.      meni, da mora biti eden od glavnih političnih ciljev Evropske unije podpora pravosodnim institucijam na vseh ravneh, in sicer kot del prizadevanj za učinkovito spoštovanje človekovih pravic, in zlasti kot podpora mednarodnim sodiščem;

7.      zato poziva Komisijo in Svet, naj s prednostnimi ukrepi podpreta dejavnost vseh sodišč, ki se ukvarjajo z zaščito človekovih pravic, pri čemer naj kot model služi opravljeno delo ob ustanovitvi Mednarodnega kazenskega sodišča; zlasti se mu zdi potrebno reševati preobremenitev Evropskega sodišča za človekove pravice, kateremu naj se dodelijo dodatna finančna sredstva; zagotoviti je treba največjo možno podporo Medameriškemu sodišču za človekove pravice in Afriškemu sodišču za človekove pravice in pravice ljudstev, podpreti in olajšati pa je treba še ustanovitev Sodišča za človekove pravice med državami Azije in Pacifika;

8.      meni, da je pravica do demokracije – ki se razume kot pravica vsakega državljana do sodelovanja pri izvajanju ljudske suverenosti v okviru institucij, ki so podrejene pravni državi – univerzalna in zgodovinsko pridobljena človekova pravica, ki jo izrecno priznavajo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Dunajska deklaracija iz leta 1993 in Deklaracija tisočletja Združenih narodov; meni, da pravica do demokracije s seboj nosi dolžnost institucij mednarodne skupnosti, Evropske unije in vseh držav članic, da si prizadevajo za odstranitev ovir, ki po svetu preprečujejo uresničevanje te pravice; meni, da je strateški cilj vsega povedanega ta, da se ustanovi resnična svetovna organizacija za demokracijo in demokracije, ki bi lahko nastala s preoblikovanjem ali krepitvijo že obstoječih nadnacionalnih ustanov – podlaga bi bila lahko skupnost demokracij – oziroma z ustanovitvijo novih;

9.      meni, da je Gandijevo nenasilje najustreznejše sredstvo za polno uživanje, uveljavljanje, spodbujanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic; prepričan je, da bi moralo postati širjenje te ideje prednostna naloga politike spodbujanja človekovih pravic in demokracije Evropske unije in namerava prispevati k posodabljanju in preučevanju sodobnih teorij in praks nenasilnega delovanja, tudi s primerjalno analizo najboljših uporabljenih praks v zgodovini; da bi ta napor imel osrednjo politično vlogo, predlaga, da se v letu 2009 skliče evropska konferenca o nenasilju in da se leto 2010 proglasi za evropsko leto nenasilja; zahteva tudi, da se države članice pod okriljem Združenih narodov zavzamejo, da se desetletje 2010–2020 proglasi za desetletje nenasilja;

Letno poročilo Evropske unije o človekovih pravicah za leto 2007

10.    poudarja pomen letnega poročila Evropske unije o človekovih pravicah za analizo in oceno politike človekovih pravic Evropske unije in priznava, da je poročilo omogočilo pregled naraščajočega obsega dejavnosti Evropske unije, povezanih s človekovimi pravicami;

11.    meni, da bi bilo treba za oceno preteklih politik zagotoviti več boljših informacij in da bi bilo treba predlagati elemente in smernice za dopolnitev splošnega dostopa in prilagoditev političnih prednostnih nalog v vsaki državi posebej z namenom sprejetja državne strategije o človekovih pravicah ali vsaj poglavja o človekovih pravicah v državnih strateških dokumentih; ponovno poziva k rednemu ocenjevanju uporabe in rezultatov politik, instrumentov in pobud glede človekovih pravic v tretjih državah, ki jih izvaja Evropska unija; poziva Komisijo in Svet, da razvijeta posebne količinske kazalnike in merila uspešnosti za merjenje učinkovitosti teh politik;

12.    odobrava, da sta Svet in Komisija poročilo za leto 2007 predstavila na plenarnem zasedanju decembra 2007, torej sočasno s podelitvijo vsakoletne nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo je Evropski parlament tokrat podelil Salihu Mahmudu Mohamedu Osmanu iz Sudana; je vzpostavil redno prakso in določil decembrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta za vsakoletno osrednjo točko dejavnosti EU na področju človekovih pravic;

13.    ponovno poziva Svet in Komisijo, naj opredelita „države, ki vzbujajo posebno skrb“, v katerih je zlasti težko spodbujati človekove pravice, ter v ta namen razvijeta merila, s katerimi bi merili države glede na njihov rezultat na področju človekovih pravic, s tem pa določita specifične politične prednostne naloge;

Dejavnosti Sveta in Komisije na področju človekovih pravic v mednarodnih forumih

14.    meni, da bi količinsko in kakovostno izboljšanje sekretariata Sveta za človekove pravice Evropski uniji omogočilo, da izboljša svojo podobo ter utrdi vlogo pri spodbujanju in zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic v zunanji politiki; pričakuje imenovanje visokega predstavnika za SZVP, ki bo tudi podpredsednik Komisije, kar bi občutno povečalo skladnost in učinkovitost EU na tem področju;

15.    meni, da doseženi napredek pri ustanavljanju Agencije za temeljne pravice predstavlja prvi korak v smeri odziva na poziv Parlamenta po vzpostavitvi celovitega okvira pravil in institucij, katerih naloga bi bila narediti vse potrebno za to, da listina o temeljnih pravicah postane zavezujoča in se zagotovi skladnost s sistemom, predvidenim z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah; ter da se oblikuje celostna politika EU o pravicah manjšin; poudarja pomembno dejstvo, da agencija s svojim mandatom pokriva tudi države, ki so z EU sklenile stabilizacijsko-pridružitveni sporazum;

16.    meni, da bi moral mandat posebnih predstavnikov Evropske unije v prihodnosti nujno izrecno vključevati spodbujanje in zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic;

17.    meni, da se je sposobnost Evropske unije, da preprečuje, se odziva na krizne razmere, z njimi upravlja in jih rešuje, izkazala kot nezadostna, in zahteva, da Svet po predhodnih priporočilih o ustanovitvi evropskih civilnih mirovnih enot postopno spremeni civilne vidike evropske varnostne in obrambne politike v „civilno mirovno službo“ za upravljanje s kratkoročnimi civilnimi krizami in dolgoročno izgradnjo miru; meni, da bi morala Evropska unija v tem okviru okrepiti mreže civilne družbe na terenu – na podnacionalni, nacionalni in regionalni ravni – da spodbudi krepitev zaupanja, vzpostavljanje zmogljivosti, spremljanje in ozaveščanje, s čemer bi podprla institucionalizacijo udeležbe civilne družbe v regionalnih in podregionalnih mirovnih in varnostnih strukturah;

18.    ponovno zahteva, da Komisija spodbudi države članice Evropske unije in tretje države, s katerimi potekajo pogajanja o kasnejšem pristopu, k podpisu in ratifikaciji vseh ključnih konvencij Združenih narodov in Sveta Evrope s področja človekovih pravic in njihovih izbirnih protokolov; usmerja pozornost držav članic Evropske unije zlasti na nujnost ratifikacije mednarodne konvencije o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov, ki je doslej še ni ratificirala nobena država članica(16);

19.    poziva Evropsko unijo in njene države članice k čimprejšnji ratifikaciji konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; vztraja, da je treba izbirni protokol h konvenciji obravnavati kot njen sestavni del, in poziva k hkratnemu pristopu h konvenciji in protokolu;

20.    poudarja, da je treba dodatno okrepiti aktivno sodelovanje Evropske unije in njenih držav članic glede vprašanj človekovih pravic in demokracije in glede njihove udeležbe v okviru različnih mednarodnih forumov v letu 2008, kot so delo Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), Generalne skupščine Združenih narodov, ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Sveta Evrope;

21.    poziva k večjemu sodelovanju in usklajevanju med Svetom Evrope in Evropsko unijo; odobrava memorandum o soglasju, ki sta ga 11. maja 2007 podpisala Svet Evrope in Evropsko unija, in obe strani poziva, naj ga uresničita; zlasti se sklicuje na naslednja priporočila, ki jih vsebuje poročilo Juncker:

         –  priporočilo, da se izrecno za Evropsko unijo vzpostavi mehanizem za preusmeritev vprašanj na komisarja za človekove pravice, ki bi dopolnjeval dejavnosti obstoječih organov Unije, in sicer v zvezi s širitvijo, evropsko politiko sosedstva ali stabilizacijsko-pridružitvenim procesom;

         –  priporočilo, da se oblikujejo orodja za spodbujanje in krepitev demokracije in v polni meri izkoristi strokovno znanje in izkušnje beneške komisije;

         –  priporočilo, da se oblikuje sistem, po katerem bi se pri vprašanjih upoštevalo strokovno znanje in izkušnje Sveta Evrope, s čimer bi se zagotovila skladnost in dopolnjevanje dela Evropske unije in Sveta Evrope;

22.    poziva k okrepljenemu sodelovanju med Svetom Evrope in Evropsko unijo na področju pospeševanja pravic manjšin ter varstva regionalnih in manjšinskih jezikov; poziva k uporabi pravno zavezujočih konvencij Sveta Evrope, kot so Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin in Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih, in njihovega dobro delujočega mehanizma spremljanja; poziva, da se pretehta mnenje svetovalnega odbora za konvencijo, po katerem naj bi države v svojih poročilih predstavile sprejete ukrepe; poročila naj bi potem obravnaval posebni odbor strokovnjakov, ki bi ocenil, kako države pogodbenice izpolnjujejo svoje obveznosti pri delu institucij EU ter zlasti med pristopnim procesom v zvezi z državami kandidatkami;

23.    ugotavlja, da bi se UNHRC lahko razvil v dragocen okvir za večstranska prizadevanja Evropske unije za človekove pravice; obžaluje, da v zadnjem letu dejavnosti ta novi organ ni izboljšal rezultatov Združenih narodov na področju človekovih pravic; z zaupanjem pričakuje vzpostavitev mehanizma splošnega rednega pregleda kot poti do prvih konkretnih rezultatov in izboljšav; poziva Svet in Komisijo, naj od blizu spremljata ta proces in v praksi prispevata k uresničitvi resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 z dne 15. marca 2006, ki predstavlja začetno točko splošnega rednega pregleda, temelječega na objektivnih in zanesljivih podatkih o tem, kako posamezne države izpolnjujejo obveznosti in zaveze glede človekovih pravic, in na način, ki zagotavlja univerzalnost obsega delovanja in enako obravnavo vseh držav; poziva Svet, naj se o zadevi posvetuje z Evropskim parlamentom;

24.    odobrava, da bo pritožbeni postopek, ki temelji na prejšnjem postopku 1503, posameznikom in organizacijam še naprej omogočal, da UNHRC opozorijo na pritožbe o grobih in zanesljivo izpričanih kršitvah človekovih pravic, in poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo v UNHRC nevladnim organizacijam tudi v prihodnosti prisluhnili ter da bodo te še naprej uresničevale posebne pravice, ki jim jih zagotavlja njihov posvetovalni status, namreč da predlagajo pisna sporočila in dajejo ustne izjave;

25.    ponovno poudarja pomen posebnih postopkov in državnih mandatov znotraj UNHCR; vztraja, da mora biti postopek obnovitve mandatov pregleden ter da si je treba prizadevati za imenovanje neodvisnih in izkušenih kandidatov, pri čemer je pomembna tudi ustrezna zemljepisna zastopanost in zastopanost po spolu; ugotavlja, da je bilo treba mandat strokovne skupine za Darfur združiti z mandatom posebnega poročevalca za Sudan; je seznanjen z odločitvijo Evropske unije, da podpre resolucijo o tem, da se ne obnovi mandat strokovnjakom za človekove pravice za Darfur; seznanjen je tudi z odločitvijo UNHCR, da ne obnovi mandatov za Belorusijo in Kubo;

26.    poziva Svet, Komisijo in države članice, naj še naprej zahtevajo oblikovanje pogojev članstva za izvolitev v UNHRC, vključno z izdajo stalnih vabil k posebnim postopkom; prav tako poziva k spremljanju dejanskega izvajanja volilnih obljub držav članic OZN; poziva k uporabi tega pravila pri določitvi evropske podpore državam kandidatkam;

27.    s tem v zvezi poziva Evropsko unijo, naj si skupaj z demokratičnimi vladami iz drugih regionalnih skupin uradno prizadeva za začetek formalnega sodelovanja in posvetovanja z UNHRC, da bi zagotovili uspeh pobud, ki imajo za cilj spoštovanje načel Splošne deklaracije o človekovih pravicah; meni, da so multilateralna prizadevanja Evropske unije za človekove pravice v forumih Združenih narodov lahko učinkovita le ob usklajenem delovanju regionalnega zavezništva demokratičnih držav, kar je pokazalo tudi nedavno uspešno sprejetje resolucije 62/149 Generalne skupščine Združenih narodov o moratoriju za izvajanje smrtne kazni 18. decembra 2007;

28.    odobrava, da je Komisija uporabila vpliv, ki ga je imela kot predsedujoča procesu Kimberley v letu 2007, za okrepitev mehanizmov, namenjenih zaustavitvi pritoka spornih diamantov; ponovno poudarja, da je proces Kimberley pomemben, ker je vez med zaustavitvijo trgovine s spornimi diamanti in doseganjem trajnostnega miru in varnosti; obenem pozdravlja Turčijo in Liberijo kot novi sodelujoči v letu 2007 in ponovno vključitev Republike Kongo v proces Kimberley (s čimer je skupno število sodelujočih držav, ki vključuje 27 držav Evropske skupnosti, zraslo na 48);

29.    odobrava, da je ob polni podpori Evropske unije(17) decembra 2007 na Dunaju potekala tretja mednarodna konferenca, ki je imela za cilj sklenitev – v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava – mednarodne pogodbe o prepovedi proizvajanja, uporabe in skladiščenja kasetnih bomb ali prometa z njimi ; poziva Romunijo in Ciper kot edini državi članici EU, ki tega še nista storili, da podpreta deklaracijo iz Osla z dne 23. februarja 2007; v celoti podpira konferenci v okviru procesa iz Osla, in sicer že zaključeno, ki je med 18. in 22. februarjem 2008 potekala v Wellingtonu, in naslednjo, ki bo od 19. do 30. maja 2008 v Dublinu; pričakuje, da bodo lahko vse države članice Evropske unije podpisale sporazum na slovesnosti, ki jo načrtujejo v Oslu ob koncu leta 2008;

30.    poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta odločna prizadevanja za splošno ratifikacijo rimskega statuta in sprejetje potrebnih nacionalnih izvedbenih predpisov v skladu s skupnim stališčem Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 o Mednarodnem kazenskem sodišču(18) in akcijskem načrtu; opozarja, da si vsa predsedstva Sveta za ta skupni cilj ne prizadevajo z enako odločnostjo; zahteva, da vsa predsedstva na vseh vrhih s tretjimi državami omenijo stanje na področju sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem; zahteva, da se ti napori razširijo, da bodo vključevali ratifikacijo in izvajanje sporazuma o privilegijih in imunitetah Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je za Sodišče pomembno operativno orodje; ugotavlja, da je začel 8. decembra 2007 veljati sporazum z Združenim kraljestvom o izvrševanju sodb (in da je začel veljati podoben sporazum, sklenjen z Avstrijo leta 2005) ter poziva vse države članice, naj razmislijo o sklenitvi podobnih sporazumov z Mednarodnim kazenskim sodiščem; priznava sporazum o sodelovanju in pomoči med Evropsko unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem kot pomembno orodje za dopolnjevanje obveznosti posameznih držav članic;

31.    odobrava, da je Japonska julija 2007 ratificirala rimski statut, s čimer je skupno število držav pogodbenic decembra 2007 naraslo na 105; poziva Češko republiko kot edino državo članico Evropske unije, ki še ni ratificirala rimskega statuta, naj to nemudoma stori; ponovno poziva vse države, ki rimskega statuta še niso ratificirale, da to storijo nemudoma(19); poziva Romunijo, naj odstopi od dvostranskega sporazuma o imuniteti z ZDA;

32.    poziva države članice, naj polno sodelujejo v mehanizmih mednarodnega kazenskega sodstva, zlasti pri privedbi ubežnikov pred sodišče; izraža zadovoljstvo nad sodelovanjem Demokratične republike Kongo pri izročitvi Germaina Katange Mednarodnemu kazenskemu sodišču, nad sodelovanjem Srbije pri prijetju in izročitvi Zdravka Tolimira Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in nad sodelovanje Srbije in Črne gore pri prijetju in izročitvi Vlastimira Đjorđjevića Mednarodnemu kazenskemu sodišču za nekdanjo Jugoslavijo; z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da Sudan še vedno ne sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem pri prijetju in izročitvi Ahmeda Mohameda Haruna in Alija Mohameda Alija Abd-Al-Rahmana; zaskrbljeno ugotavlja, da nalogi Mednarodnega kazenskega sodišča za prijetje štirih članov Gospodove uporniške vojske v Ugandi še niso bili izvršeni; prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta Radovan Karadžić in Ratko Mladić še na prostosti in še nista bila privedena pred Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo; s tem v zvezi poziva srbske organe, naj zagotovijo polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, ki mora privesti do prijetja in izročitve vseh preostalih obtožencev, da se omogoči podpis stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; dalje meni, da so postopki, ki jih je proti nekdanjemu liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju sprožilo Posebno sodišče za Sierro Leone v Haagu, pomemben korak v smeri odprave nekaznovanja;

33.    poudarja, da je treba okrepiti mednarodni kazenski pravosodni sistem in v zvezi s tem priznava vzpostavitev mehanizma hitrega sodnega odzivanja novembra 2007 kot novega mehanizma mednarodnega sodelovanja za zagotavljanje strokovnega znanja in izkušenj ter pomoči, kadar bi bila identifikacija, zbiranje in hramba informacij v pomoč pri širokem izboru mednarodnih in tranzicijskih sodnih postopkov(20); poziva Mednarodno kazensko sodišče naj okrepi svoja prizadevanja glede razširitve dejavnosti ozaveščanja, da se skupnosti, vpletene v dogodke, ki so predmet preiskave, vključijo v proces konstruktivne interakcije z Mednarodnim kazenskim sodiščem, ki je bil oblikovan z namenom, da spodbuja večje razumevanje in podporo v zvezi z mandatom sodišča, obvladuje pričakovanja in omogoči tem skupnostim, da sledijo mednarodnemu sodnemu kazenskemu procesu in ga razumejo; poudarja vlogo nesodnih mehanizmov pri obravnavi kršitev človekovih pravic in mednarodnega kazenskega prava, pod pogojem, da ta prizadevanja upoštevajo dolžno postopanje in niso prevara;

34.    pozdravlja resolucijo o pravicah domorodnih ljudstev, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, in čestita Svetu ter državam članicam za podporo ob sprejemanju tega besedila, s katerim bo vzpostavljen okvir, da bodo lahko države brez izključevanja ali diskriminacije zaščitile in spodbujale pravice domorodnih ljudstev; obenem z zaskrbljenostjo ugotavlja, da brez novih instrumentov, ki bodo jamčili za izvajanje te resolucije, ne moremo pričakovati resničnih izboljšav v življenju domorodnih ljudstev, zlasti tistih, ki živijo v avtoritarnih ali diktatorskih režimih, zato poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje resolucije, zlasti s pomočjo evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), pri tem pa zlasti naroči vsem državam članicam, da nujno ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela 169 o domorodnih ljudstvih in plemenih, ki načela iz omenjene deklaracije podpira s pravno zavezujočim instrumentom;

35.    ponovno poziva Komisijo, naj pripravi evropsko okvirno strategijo o Romih glede na poseben družbeni položaj romskih skupnosti v Evropski uniji, državah kandidatkah in državah, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces za zahodni Balkan;

36.    poziva EU, naj na revizijski konferenci v Durbanu prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju uravnoteženega besedila, katerega namen bo boj proti rasizmu in ne prizadevanje za odvzem legitimnosti demokratičnim državam in spodbujanje sovraštva, kot se je zgodilo v Durbanu leta 2001;

37.    z obžalovanjem ugotavlja, da so konvencijo Mednarodne organizacije dela 169, ki je začela veljati pred skoraj dvajsetimi leti, ratificirale le tri države članice, in sicer Danska, Nizozemska in Španija, kljub temu, da je Komisija to večkrat priporočila; zato spodbuja pobude za večjo ozaveščenost glede tega pomembnega zakonodajnega instrumenta ter njegovo ratifikacijo v vseh državah članicah kot načina, da postane bolj učinkovit povsod po svetu;

Uspešnost smernic Evropske unije za človekove pravice

38.    ponovno poziva Komisijo ter veleposlaništva in konzulate držav članic, naj poskrbijo, da bo njihovo osebje v celoti seznanjeno s smernicami o človekovih pravicah, meni, da bi bilo treba ustanovitev nove evropske službe za zunanjepolitično delovanje uporabiti proaktivno za usklajevanje pristopov diplomatskih predstavništev držav članic in Komisije v tujini na področju človekovih pravic, in sicer tako, da bi si predstavništva delila strukture in osebje ter tako vzpostavila prave „ambasade Evropske unije“;

39.    je seznanjen s prizadevanji nemškega in portugalskega predsedstva za dokončno pripravo smernic Evropske unije o otrokovih pravicah; pričakuje, da bo prihodnje leto prejel osnutek posebnih izvedbenih ukrepov, ki bodo osredotočeni na izvajanje celostnega in izčrpnega pristopa v okviru temeljnih smernic;

40.    poziva državo članico v vlogi predsedujoče, naj poišče načine za izboljšanje usklajevanja in sodelovanja med delovnimi skupinami Sveta glede izvajanja diplomatskih ukrepov na področjih skupnega pomena, na primer med delovno skupino za človekove pravice in delovno skupino, ki se ukvarja z Mednarodnim kazenskim sodiščem, glede mednarodnega kazenskega pravosodja in otrok v oboroženih spopadih;

41.    poziva Svet, naj posodobi smernice ter s tem v celoti prizna pomen uživanja najvišjega dosegljivega standarda zdravja kot temeljne pravice, zlasti v povezavi z lajšanjem bolečin;

Smrtna kazen

42.    pozdravlja že omenjeno resolucijo 62/149, ki je bila sprejeta 18. decembra 2007 na Generalni skupščini Združenih narodov, in poziva k svetovnemu moratoriju za izvajanje smrtne kazni ter priznava pozitivno medregionalno naravo pobude;

43.    poziva Svet, naj posodobi smernice o smrtni kazni in s tem podpre vse dejavnosti, osredotočene na polno izvajanje resolucije Generalne skupščine Združenih narodov, ki med drugim poziva vse države, v katerih se še ohranja smrtna kazen, naj spoštujejo mednarodne standarde, ki določajo zaščitne ukrepe za varovanje pravic oseb, ki jim grozi smrtna kazen, zlasti minimalne standarde, navedene v prilogi k resoluciji Ekonomskega in socialnega sveta št. 1984/50 z dne 25. maja 1984; opozarja, da resolucija določa, da se generalnemu sekretarju OZN posredujejo podatki o izvajanju smrtne kazni in upoštevanju zaščitnih ukrepov za varovanje pravic oseb, ki jim grozi smrtna kazen, ter si prizadeva za postopno omejitev uporabe smrtne kazni in zmanjšanje števila kršitev, zaradi katerih je lahko izrečena; opozarja, da se resolucija konča s pozivom vsem članicam Združenih narodov, naj z namenom odprave smrtne kazni določijo moratorij na izvrševanje usmrtitev;

44.    poziva državo članico v vlogi predsedujoče, naj spodbuja Italijo, Latvijo, Poljsko in Španijo, ki še niso ratificirale protokola št. 13 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede odprave smrtne kazni, naj to storijo(21); v tem oziru priznava, da bi se smernice o smrtni kazni izvajale skladneje, če bi države članice te protokole in konvencije podpisale in ratificirale;

45.    pozdravlja sklep Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 7. decembra 2007, da se pridruži skupni izjavi Sveta Evrope in Evropske unije o uvedbi evropskega dneva proti smrtni kazni, ki se ga bo obeležilo vsako leto 10. oktobra; odobrava potek evropske konference v Lizboni, ki je ponovno pozvala k odpravi smrtne kazni v Evropi in spodbudila k univerzalni odpravi smrtne kazni;

46.    pozdravlja odpravo smrtne kazni v Albaniji 25. marca 2007 (za vsa kazniva dejanja), v Kirgizistanu 27. junija 2007; v Ruandi 26. julija 2007; v državi New Jersey (Združene države Amerike) 13. decembra 2007; in v Uzbekistanu 1. januarja 2008; je zaskrbljen zaradi možnosti, da se v Gvatemali smrtna kazen začne ponovno izvrševati; zato vlado Gvatemale poziva, naj se nasprotno zaveže vsesplošnemu moratoriju na smrtno kazen; pozdravlja odločitev Kitajske, da vrhovno sodišče ponovno pregleda vse primere, v katerih je zahtevana smrtna kazen, vendar še vedno izraža zaskrbljenost, ker Kitajska še vedno izvrši največ usmrtitev na svetu; obsoja izvrševanje smrtne kazni v Belorusiji, ki je v nasprotju z evropskimi vrednotami; obsoja vedno pogostejše izvajanje smrtne kazni s strani iranskega režima; je zelo zaskrbljen, ker iranski režim še vedno izreka smrtno kazen za obdolžence, mlajše od 18 let;

Mučenje in drugo kruto, nečloveško in ponižujoče ravnanje

47.    ugotavlja, da izbirnega protokola h konvenciji proti mučenju do sedaj niso ne podpisale ne ratificirale Grčija, Madžarska, Latvija, Litva in Slovaška; ugotavlja, da so ga do sedaj podpisale, vendar ne ratificirale Avstrija, Belgija, Ciper, Finska, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Romunija; poziva vse države članice Evropske unije, ki tega izbirnega protokola še niso podpisale in/ali ratificirale, naj to storijo čim prej;

48.    izraža zaskrbljenost glede resnične zavezanosti človekovim pravicam držav članic Evropske unije, ki ne želijo podpisati zgoraj omenjene mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem; poziva vse države članice Evropske unije, ki tega še niso storile, naj to konvencijo nemudoma podpišejo in ratificirajo(22);

49.    napoti Svet in Komisijo na nedavno študijo z naslovom „Izvajanje smernic Evropske unije o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju“, ki je bila 28. junija 2007 predstavljena pododboru Evropskega parlamenta za človekove pravice in decembra 2007 Delovni skupini Sveta za človekove pravice (COHOM); poziva oba, naj upoštevata priporočila študije, na primer, da je treba oblikovati jasno globalno vizijo lokalnega političnega, socialnega, kulturnega in pravnega konteksta in sicer ob upoštevanju nacionalnih interesov; poziva Komisijo in Svet, naj po analizi pošljeta navodila svojim delegacijam in predstavništvom držav članic, da jim pomagata pri izvajanju smernic;

50.    poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sodelovanje s Svetom Evrope za vzpostavitev vseevropskega območja brez mučenja in drugih oblik slabega ravnanja in tako jasno sporočita, da so evropske države trdno odločene, da izkoreninijo takšna dejanja tudi znotraj svojih meja;

51.    pričakuje oceno izvajanja smernic Evropske unije o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju“, ki je v pripravi, da bo predstavljena Delovni skupini Sveta za človekove pravice (COHOM); v okviru pregleda smernic pričakuje, da bo Delovna skupina Sveta za človekove pravice (COHOM) razpravljala o specifičnih merilih v povezavi s posameznimi primeri, z namenom, da izboljša izvajanje smernic; priporoča sprejetje ukrepov za spoštovanje popolne prepovedi mučenja ter drugega nečloveškega in ponižujočega kaznovanja; priporoča tudi, da se onemogoči vsakršen poskus sprejetja takšnega stališča Evropske unije, po katerem bi diplomatska zagotovila zadostovala za lažjo premestitev oseb v državo, v kateri bi jim grozila nevarnost mučenja ali drugega nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja;

52.    poziva k pregledu smernic o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju v skladu s členom 15 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki se nanaša na pravico oseb, da niso izpostavljene mučenju, krutemu, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju;

53.    zahteva redno navzočnost predsedstva ali sekretariata Sveta v ustreznih odborih Združenih narodov ter nadaljnje sodelovanje s Svetom Evrope in njegovim odborom za preprečevanje mučenja, s čemer bi znatno, koristno in stvarno prispevali v postopku sprejemanja odločitev o demaršah proti določenim državam;

54.    poziva Svet in Komisijo, naj nadaljujeta s prakso demarš pri vseh mednarodnih partnerjih EU v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem mednarodnih konvencij, ki prepovedujejo mučenje in slabo ravnanje, in z zagotavljanjem pomoči pri rehabilitaciji oseb, ki so preživele mučenje; poziva Evropsko unijo, naj boj proti mučenju in slabemu ravnanju obravnava kot najpomembnejšo prednostno nalogo politike na področju človekovih pravic, zlasti z izboljšanim izvajanjem smernic Evropske unije in vseh drugih instrumentov Evropske unije, kot je evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); zagotovi naj, da se države članice vzdržijo sprejemanja diplomatskih zagotovil iz tretjih držav, v katerih dejansko obstaja nevarnost mučenja ali slabega ravnanja z ljudmi;

Otroci v oboroženih konfliktih

55.    odobrava poročilo posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za otroke v oboroženih konfliktih, objavljeno 13. avgusta 2007, ki ugotavlja, da bi morale države članice Združenih narodov uporabiti stvarne in ciljno naravnane ukrepe zoper neposlušne kršitelje;

56.    pozdravlja poročilo in priporočila generalnega sekretarja OZN o otrocih in oboroženem konfliktu v Burmi; obsoja hude kršitve otrokovih pravic v tej državi in poziva COHOM, da Burmo prednostno obravnava pri izvajanju svojih smernic o otrocih in oboroženem konfliktu;

57.    pozdravlja napredek, dosežen pri izvajanju mednarodnih standardov za zaščito otrok, ko so domnevni storilci poklicani na zagovor, na kar kažejo obtožbe, ki jih je Mednarodno kazensko sodišče vložilo zoper vodilne člane različnih milic v Demokratični republiki Kongo, in obtožbe, ki so bile vložene zoper štiri vodilne člane Gospodove uporniške vojske; kot zelo odmevno ocenjuje sodbo Posebnega sodišča za Sierro Leone, po kateri je novačenje ali uporaba otrok, mlajših od 15 let, v oboroženih spopadih po običajnem mednarodnem pravu vojni zločin, ter nedavno obsodba vojaških poveljnikov zaradi novačenja otrok;

58.    pozdravlja vse večjo pozornost, namenjeno pravicam otrok v najrazličnejših pogajanjih, sporazumih, prizadevanjih za vzpostavljanje in ohranjanje miru, agendah in pogodbah; poudarja pa, da morajo biti klavzule o otrocih v mirovnih sporazumih specifične in da morajo biti njihovi cilji dosegljivi;

59.    pozdravlja vse večjo pozornost, namenjeno pravicam otrok v mehanizmih odgovornosti za kazniva dejanja po mednarodnem pravu (in v tej zvezi priznava prizadevanja liberijske komisije za resnico in spravo leta 2007 v tej smeri) kot pomemben način uresničevanja pravice otrok, da sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje; vendar pa poudarja, da je treba pri vsakem tovrstnem vključevanju upoštevati najboljši interes otroka, vključno z izvajanjem starosti primernih politik in postopkov ter pospeševanjem rehabilitacije in reintegracije otrok žrtev;

60.    pozdravlja napredek pri oblikovanju politike v zvezi z integriranimi standardi za razorožitev, demobilizacijo in reintegracijo (2006) ter pariškimi načeli in smernicami o otrocih, ki sodelujejo v oboroženih silah ali skupinah (2007); vendar poudarja, da je zdaj potrebno učinkovito uresničevanje;

61.    odobrava, da se je še sedem držav ((Argentina, Gvatemala, Hrvaška, Laos, Mavretanija, Maroko in Ukrajina) pridružilo mednarodni zavezi o odpravi novačenja otrok v oborožene konflikte, znani pod imenom „pariške zaveze“, ter obžaluje, da je ZDA zaradi nasprotovanja klavzuli o Mednarodnem kazenskem sodišču niso podpisale;

62.    pozdravlja dejstvo, da je 11 držav članic Evropske unije podpisalo Ženevsko deklaracijo o oboroženem nasilju in razvoju, s čimer se je skupno število držav pogodbenic povečalo na 42; poziva preostalih 16 držav članic Evropske unije, ki še niso podpisale Ženevske deklaracije, naj to nemudoma storijo;

63.    poziva preostale države članice, ki tega še niso storile, naj nemudoma podpišejo in ratificirajo izbirne protokole h Konvenciji o otrokovih pravicah(23);

64.    opozarja, da konflikti v državah partnericah evropske sosedske politike niso dokončno rešeni, poudarja, da to ustvarja razmere, v katerih se zanemarjajo načela pravne države in kršitve človekovih pravic, do katerih prihaja na njihovem ozemlju, to pa zelo ovira zagotavljanje in spoštovanje vseh otrokovih pravic; poziva, da se posebni položaj otrok in njihovih družin na območjih nerešenih konfliktov v državah evropske sosedske politike obravnava kot prednostno pri ukrepanju EU na tem področju;

65.    ugotavlja, da je portugalsko predsedstvo sledilo nemškim pobudam v skladu s smernicami ter vsem misijam v prednostnih državah izdalo navodilo, da posebne državne strategije, ki jih je 15. junija 2007 sprejel COHOM, obravnavajo kot stalna navodila, ki jih morajo pri svojem delu na področju otrok v oboroženih spopadih upoštevati vodje misij; pozdravlja dejstvo, da je slovensko predsedstvo lokalnim predsedstvom posredovalo poročila o posameznih državah, ki jih je prejelo od ustreznih nevladnih organizacij; pozdravlja pobudo slovenskega predsedstva za uvedbo študije o vplivu ukrepov EU na otroke, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom; v zvezi s tem poudarja, da so imele smernice na otroke in oborožene spopade le omejen učinek, predvsem zaradi tega, ker večina delegacij Komisije in držav članic ni bila obveščena, da se njihova gostujoča država obravnava kot prednostna za izvajanje teh smernic;

Zagovorniki človekovih pravic

66.    poziva Svet in Komisijo, naj začneta z bolj preglednim in sistematičnim izvajanjem smernic Evropske unije za zagovornike človekovih pravic, glede na to, da gre za pomemben in inovativen instrument, ki je zasnovan za podporo zagovornikom človekovih pravic in zaščito ogroženih oseb;

67.    poziva Komisijo in Svet, naj v svojo humanitarno in trgovinsko politiko vključita prizadevanje za boj proti prisilnemu delu otrok;

68.    pričakuje, da bo opredelitvi smernic za zagovornike človekovih pravic kot prednostnem elementu zunanje politike Evropske unije na področju človekovih pravic sledilo njihovo ustrezno in učinkovito izvajanje v okviru lokalnih strategij, ki zadevajo 120 držav; poziva države članice EU, naj uskladijo stališča o zaščiti zagovornikov človekovih pravic;

69.    meni, da bi se moral dosleden pristop osredotočati tudi na vzpostavljanje zmogljivosti med zagovorniki človekovih pravic, vključno s tistimi, ki se zavzemajo za zaščito gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic, ter na spodbujanje mehanizmov za posvetovanje in vzpostavljanje stikov med njimi in njihovimi vladami glede vprašanj demokratičnih reform in spodbujanja človekovih pravic, zlasti ko gre za procese demokratizacije;

70.    poziva Komisijo in Svet, naj zagovornike človekovih pravic dejavno spodbujata k razširjanju informacij o nenasilni teoriji in praksi ter med njimi poskušata spodbujati poznavanje in izmenjavo najboljših praks, ki temeljijo na neposrednih izkušnjah na terenu;

71.    poziva Svet in države članice, naj nujno preučijo vprašanje izrednih vizumov za zagovornike človekovih pravic in v novem splošnem vizumskem zakoniku jasno opredelijo posebni položaj zagovornikov človekovih pravic ter tako vzpostavijo poseben in pospešen vizumski postopek, ki bi lahko temeljil na izkušnjah irske in španske vlade; meni, da je zaupnost demarš Evropske unije v korist zagovornikov človekovih pravic včasih koristna, a se vseeno zavzema, da bi sile Evropske unije, ki se nahajajo na določenem ozemlju, kljub temu o demaršah vedno – in zaupno – obvestile nevladne organizacije na terenu;

72.    ugotavlja, da se na Kitajskem kljub občutnim gospodarskim reformam še vedno sistematično kršijo politične in človekove pravice; oblike kršitev so različne: politične aretacije, ustrahovanje in napadi na odvetnike, zagovornike človekovih pravic in novinarje, vključno z gibanjem weiquan, pristransko sodstvo, prisilno delo, omejevanje svobode izražanja in veroizpovedi ter pravic verskih in narodnostnih manjšin, samovoljna pridržanja, taborišča laogai in domnevni odvzem človeških organov; ostaja enako zaskrbljen zaradi uvrščanja novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, dalajlame in njegovih sodelavcev ter pripadnikov gibanja falun gong na črne sezname;

73.    obžaluje, da je v Belorusiji registriranih le še pet organizacij za človekove pravice in da si tamkajšnji državni organi nenehno prizadevajo, da bi te skupine ustrahovali in nadzorovali, pri čemer so že večkrat zavrnili zahtevke drugih skupin za človekove pravice za zakonito registracijo; pozdravlja odločitev Generalne skupščine OZN z maja 2007, da zavrne prošnjo Belorusije za vključitev v Svet za človekove pravice, pri čemer je opozorila na nezadovoljive razmere glede človekovih pravic; ponovno poziva beloruske oblasti, naj se prenehajo posluževati ustrahovanja, nadlegovanja, aretacij in politično pogojenega kazenskega pregona zagovornikov človekovih pravic in aktivistov civilne družbe v Belorusiji;

74.    je zelo zaskrbljen, ker so iranske oblasti leta 2007 okrepile nadlegovanje neodvisnih zagovornikov človekovih pravic in odvetnikov, da bi jim preprečili obveščanje o kršitvah človekovih pravic in njihovo preganjanje; obžaluje, da je iranska vlada zaprla nevladne organizacije, ki spodbujajo sodelovanje civilne družbe in ozaveščajo o kršitvah človekovih pravic, vključno z organizacijami za zagotavljanje pravne in socialne pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja;

75.    ponovno poudarja, da bi bilo pomembno, da se za zagovornike človekovih pravic na terenu pripravi priročnik za izvrševanje smernic; spodbuja delovno skupino za človekove pravice pri Svetu, naj regionalne urade in veleposlaništva/delegacije oskrbi s prevodi smernic Evropske unije za zagovornike človekovih pravic v tistih jezikih Unije, ki so lingua franca v tretjih državah, ter v drugih ključnih jezikih, ki niso jeziki Evropske unije; pozdravlja dejstvo, da so trenutno na voljo prevodi v jezike, kot je ruščina, arabščina, kitajščina in perzijščina, vendar poudarja, da je treba več prevodov pripraviti na lokalni ravni; poziva držav članice Evropske unije, naj poenostavijo izdajanje vizumov zagovornikom človekovih pravic, ki so povabljeni, da sodelujejo na prireditvah v Evropski uniji, ali bežijo zaradi slabših varnostnih razmer;

Smernice za dialoge in posvetovanja o človekovih pravicah s tretjimi državami

76.    poziva Svet in Komisijo, naj začneta s celovitim ocenjevanjem smernic za dialoge o človekovih pravicah ter razvijeta jasne kazalce učinka za vsak dialog in merila za začetek, prenehanje in obnovitev dialogov;

77.    ponovno poziva, naj se v dialoge o človekovih pravicah vključijo razmere v tretjih državah in Evropski uniji, saj bi to povečalo verodostojnost dialogov;

78.    ponovno poziva, da se problematika človekovih pravic pregleda na najvišji politični ravni, saj bi s tem obravnava človekovih pravic dobila večjo politično težo, državam članicam ali tretjim državam pa bi bilo onemogočeno, da vprašanja človekovih pravic izključijo iz političnega dialoga; meni, da se politični dialog ne bi smel nikoli uporabljati kot način, da se problematika omeji zgolj na srečanja strokovnjakov in se v primerjavi z drugimi političnimi vprašanji znajde na stranskem tiru; zato poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta naslednje ukrepe:

         –  javnost naj obveščata o zastavljenih ciljih posameznih dialogov in spremljata njihovo uresničevanje;

         –  za vsak posamezni dialog naj zahtevata, da se oceni, če le možno, vsako leto oziroma vsaj vsaki dve leti;

         –  zagotovita naj, da vsako srečanje v okviru dialoga poleg tehničnih razprav, namenjenih uradnikom, vsebuje tudi politične razprave, v katere bodo neposredno vključeni odgovorni na ministrski ravni;

79.    ob tem ponovno poudarja predloge iz že omenjene resolucije Parlamenta z dne 6. septembra 2007 o poteku dialogov in posvetovanj o človekovih pravicah s tretjimi državami; poudarja, da je januarja 2008 stekel dialog med Svetom, Komisijo in pododborom Evropskega parlamenta za človekove pravice z namenom poiskati načine za izvedbo priporočil iz te resolucije glede sodelovanja Parlamenta pri dialogih na splošno; v zvezi s tem opozarja, da se mora Svet v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji posvetovati s Parlamentom in upoštevati njegova stališča;

80.   poudarja potrebo po koreniti okrepitvi dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko in izraža zaskrbljenost, ker je Kitajska odgovorila le na dve tretjini vprašanj, ki jih je EU postavila glede posameznih zaskrbljujočih primerov; izraža zaskrbljenost zaradi hudih kršitev človekovih pravic na Kitajskem in poudarja da se dejanski položaj v zvezi s človekovimi pravicami ni izboljšal kljub obljubam kitajskega režima ob prihajajočih olimpijskih igrah; v skladu z olimpijsko listino pozdravlja dejstvo, da si Kitajska prizadeva za izvajanje priporočil posebnega poročevalca o mučenju in je sodiščem nedavno naročila, naj se ne opirajo na priznanja; ugotavlja, da Kitajska še vedno ni ratificirala Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, kljub večkratnim zagotovilom kitajske vlade, da bo to storila; obžaluje, da na srečanju na vrhu med Evropsko unijo in Kitajsko 28. novembra 2007 v Pekingu ni bila sprejeta skupna izjava Evropske unije in Kitajske o človekovih pravicah, čeprav je bila prvotno napovedana; poziva Svet, naj po razpravah natančneje obvešča Parlament, vključno s podrobnimi seznami diplomatskih ukrepov, ki jih v posameznih primerih sprejmejo Svet in države članice; ugotavlja, da bi bilo treba tovrstne pomisleke poudariti med pripravami na olimpijske igre v Pekingu, ki predstavljajo pomembno zgodovinsko priložnost za človekove pravice na Kitajskem; v zvezi s tem ostaja zaskrbljen glede kitajske zakonodaje, vključno s sistemom državnih skrivnosti, ki preprečuje preglednost, potrebno za razvoj dobrega upravljanja in sistema, v katerem prevladuje vladavina prava; je zaskrbljen zaradi omejitev svobode kitajskih in mednarodnih medijev, vključno z internetom, objavljanjem spletnih dnevnikov in dostopom do informacij za kitajski in mednarodni tisk; prav tako je zaskrbljen, ker so novinarji in zagovorniki človekovih pravic, tudi dalajlama in njegovi sodelavci ter pripadniki gibanja falun gong, uvrščeni na črne sezname; v zvezi s tem poziva k takojšnji izpustitvi pomembnega aktivista za aids Huja Jie; poudarja, da bo treba tudi po olimpijskih igrah pozorno spremljati položaj človekovih pravic in ustrezne zakonske spremembe; poziva Evropsko unijo, naj poskrbi, da bodo trgovinski odnosi s Kitajsko pogojeni z reformami na področju človekovih pravic, in s tem v zvezi poziva Svet, da pred sklenitvijo kakršnegakoli novega okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju poda celovito oceno razmer na področju človekovih pravic; poziva Svet in Komisijo, naj izpostavita vprašanje avtonomne pokrajine Notranja Mongolija, vzhodnega Turkestana in avtonomne pokrajine Tibet; dejavno naj podpirata krepitev preglednega dialoga med kitajsko vlado in odposlanci tibetanske vlade v izgnanstvu ter obravnavata, kako na človekove pravice vpliva kitajska politika v Afriki; ostaja zaskrbljen zaradi sistematičnega kršenja človekovih pravic Ujgurov v avtonomni pokrajini Xinjiang Uighur;

81.   ostaja zaskrbljen nad tem, da je dialog o človekovih pravicah z Iranom prekinjen že od leta 2004, saj ni nobenega pozitivnega napredka glede razmer na področju človekovih pravic, država pa tudi ne sodeluje; iranske organe poziva k obnovitvi dialoga kot načina za podporo vsem demokratično usmerjenim stranem civilne družbe; iranske oblasti poziva tudi, da z miroljubnimi in nenasilnimi sredstvi okrepijo obstoječe procese, ki lahko pospešijo demokratične, institucionalne in ustavne reforme, zagotovijo trajnost teh reform ter utrdijo udeležbo vseh iranskih zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov civilne družbe v procesu oblikovanja politik, s tem pa okrepijo njihovo vlogo v splošni politični razpravi; je zelo zaskrbljen, ker se je spoštovanje temeljnih človekovih pravic v Iranu, zlasti svobode izražanja in zbiranja, v letu 2007 še poslabšalo; obsoja novo kampanjo za moralnost, ki so jo iranske oblasti začele z aprilom 2007 in v kateri je bilo več tisoč moških in žensk aretiranih v okviru akcij za preprečevanja nemoralnega obnašanja; obsoja vedno pogostejšo uporabo smrtne kazni s strani iranskega režima;

82.   obžaluje, da posvetovanja o človekovih pravicah med EU in Rusijo niso dala rezultatov, in poziva, naj se Parlament vključi v takšen proces; spodbuja prizadevanja Sveta in Komisije, da bi vzpostavila razmere, v katerih bi posvetovanja potekala izmenično v Rusiji in Evropski uniji, v njih pa bi sodelovala tudi druga ruska ministrstva in ne le ministrstvo za zunanje zadeve in bi ruska delegacija sodelovala na srečanjih ruskih in evropskih parlamentarnih organov ali nevladnih organizacij, katerih organizacija bi sovpadala s posvetovanji; obžaluje, da Uniji ni uspelo doprinesti k političnim spremembam v Rusiji, zlasti kar zadeva občutljiva vprašanja, kot so razmere v Čečeniji in drugih kavkaških republikah, nekaznovanje in neodvisnost sodstva, ravnanje z zagovorniki človekovih pravic, neodvisnost medijev in svobodo izražanja, ravnanje z narodnostnimi manjšinami, spoštovanje načel pravne države in varstvo človekovih pravic v oboroženih silah, diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti, pa tudi druga vprašanja; meni, da bi bilo treba dolgotrajno razpravo o Čečeniji razširiti na zaskrbljujoče razmere v Ingušetiji in Dagestanu; poziva ruske organe, da zaščitijo narodne manjšine v Republiki Mari-El ter zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin v skladu z ustavo Republike Mari-El in evropskimi standardi; obžaluje nenehno preganjanje novinarjev, zagovornikov človekovih pravic, političnih zapornikov in nevladnih organizacij, na primer nedavno nadlegovanje časnika Novaja gazeta in Fundacije za podporo strpnosti Nižni Novgorod; je zaskrbljen, da se je leta 2007 nova ruska zakonodaja na področju nevladnih organizacij, po začetku veljavnosti leta 2006, izkazala za naklonjeno samovoljnemu in selektivnemu izvajanju ter se je uporabljala za oviranje, omejevanje in kaznovanje zakonitih dejavnosti nevladnih organizacij, s čimer je prispevala k večanju negotovosti in ranljivosti teh organizacij; je še bolj zaskrbljen ob poročilu Amnesty International iz decembra 2007, ki navaja, da tožilstvo še vedno ne spoštuje pravice Mihaila Hodorkovskega in njegovega družabnika Platona Lebedeva do poštenega sojenja v skladu z mednarodnimi standardi, in stiske ob zavrnitvi zagotovitve življenjsko pomembnega zdravljenja Vasilija Aleksanjana, bivšega podpredsednika družbe Jukos, čeprav sta k temu večkrat pozvala Evropsko sodišče za človekove pravice in predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope; poziva Rusijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za zaščito svobode izražanja in večjo varnost novinarjev in zagovornikov človekovih pravic; v zvezi s tem meni, da bi morala EU prednostno obravnavati rusko sodelovanje z mehanizmi za človekove pravice OVSE, Sveta Evrope in Združenih narodov ter njeno ratifikacijo relevantnih konvencij o človekovih pravicah, zlasti ratifikacijo protokola št. 14 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki spreminja nadzorni sistem konvencije; obžaluje, da Rusija ni pripravljena povabiti mednarodnih opazovalcev volitev v zadostnem številu in dovolj časa vnaprej, da bi jim omogočila ustrezno spremljanje volitev v skladu s standardi OVSE, s čimer uradu OVSE za demokratične institucije in človekove pravice onemogoča, da v skladu s svojim mandatom izvede načrtovano misijo za opazovanje volitev, zato je prisiljen dvomiti v demokratičnost parlamentarnih volitev leta 2007 in predsedniških volitev leta 2008; poziva Komisijo in Svet, naj vprašanja človekovih pravic, tudi posamezne primere, izpostavita v pogovorih z ruskimi oblastmi na najvišji ravni in v novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo; poziva Komisijo, naj poleg klavzule o človekovih pravicah določi jasnejše obveznosti in oblikuje učinkovitejše nadzorne mehanizme, da bi dosegli dejansko izboljšanje razmer na področju človekovih pravic;

83.   poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta pododbore za človekove pravice z vsemi sosednjimi državami; ponovno poziva k temu, da bi bili poslanci vključeni v pripravo teh srečanj in bi bili obveščeni o njihovem izidu; meni, da bi se morali prvi krogi srečanj, kot je bilo v primeru Tunizije, osredotočati na doseganje trajnosti pododborov in spodbujanje zaupanja med partnerji, potem pa bi moralo biti delo pododborov, zlasti sedaj z Marokom, usmerjeno v doseganje rezultatov, za kar bi bilo treba pripraviti konkretna merila in kazalce napredka, odprta pa bi morala biti tudi možnost, da se obravnavajo posamezni primeri; poudarja, da se razprave o človekovih pravicah vseeno ne smejo omejiti zgolj na pododbore in opozarja na potrebo po vključitvi teh vprašanj v politični dialog na najvišji ravni, da se poveča usklajenost politike EU na tem področju in zmanjšajo razhajanja v izjavah o položaju človekovih pravic, ki jih obe strani dajeta tisku; pozdravlja izjavo Sveta z dne 16. oktobra 2007, da se bo v razpravah glede prihodnjega okvirnega sporazuma med EU in Libijo med drugim posebej obravnavalo sodelovanje in napredek na področju človekovih pravic;

84.    opozarja na slabšanje položaja v Siriji, kjer oblasti nočejo podeliti uradnega statusa skupinam za človekove pravice ter kjer te skupine nadlegujejo varnostne službe, njihovi člani pa so zaprti, ker nimajo pravnega statusa; obsoja aretacije disidentov in članov opozicijskih strank ter zahteva od Sveta in Komisije, da pozoveta sirijsko vlado k osvoboditvi pridržanih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih odvetnikov ter odpravi izrednega stanja;

85.    obsoja ukrepe, ki so jih beloruski organi sprejeli proti opoziciji; ugotavlja, da ti ukrepi vedno bolj prevzemajo obliko sistematičnega prizadevanja ponižati in zlorabiti člane opozicije; kot primer izpostavlja nedavno aretacijo prejemnika nagrade Saharov, Aleksandra Milinkeviča; ugotavlja, da Evropska unija ni bila uspešna pri izboljševanju razmer na področju reform človekovih pravic v Belorusiji;

86.   izraža globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalne humanitarne krize v Gazi; poziva vse strani k spoštovanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah; ponovno opozarja na resolucijo, ki jo je sprejel 21. februarja 2008 o razmerah v Gazi(24),

87.   je seznanjen s poskusi Komisije in Sveta, da bi maja 2008 organizirala drugi krog dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Uzbekistanom, ter pozdravlja prizadevanja Komisije za organizacijo seminarja civilne družbe o izražanju v medijih v okviru dialoga, po možnosti v Taškentu; ponovno poudarja, da izvedba dialoga o človekovih pravicah in srečanja strokovnjakov o pokolu v Andižanu leta 2005 sama po sebi ne predstavljajo napredka in jih ni mogoče uporabljati kot razlog za odpravo sankcij; ugotavlja, da je logično prišlo do podaljšanja sankcij proti Uzbekistanu, ker ni prišlo do neodvisne mednarodne preiskave pokola v Andižanu, položaj človekovih pravic v tej državi pa se ravno tako ni izboljšal, kar sta bila pogoja, ki ju je Evropska unija določila za umik sankcij proti Uzbekistanu; pozdravlja dejstvo, da je Svet za splošne zadeve in zunanje odnose 15. in 16. oktobra 2007 v svojih sklepih vpeljal posebne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni v roku šestih mesecev, da bi se ohranila začasna odprava vizumskih omejitev; poziva Komisijo in Svet, naj opravita resno presojo vpliva odločitve, da se za šest mesecev odpravi nekatere vizumske omejitve, ki so del sankcij Evropske unije proti Uzbekistanu, in naj pregledata splošen položaj človekovih pravic v državi; obžaluje dejstvo, da Uzbekistan doslej na nobenem od teh področij doslej ni izkazal kakršnega koli napredka; spoštuje delo svojega Pododbora za človekove pravice v zvezi s pozornim spremljanjem razmer na področju človekovih pravic vsakih šest mesecev, da se Svetu zagotovijo redne parlamentarne ocene in priporočila glede politike EU, ki bo sprejeta v zvezi s tem; je osupnjen nad predsedniškimi volitvami v Uzbekistanu 23. decembra 2007, ki so se po navedbah urada za demokratične institucije in človekove pravice pri OVSE „odvijale v strogo nadzorovanem političnem okolju, ki ni puščal prostora za resnično opozicijo, in na splošno niso izpolnjevale številnih obveznosti za svobodne volitve, ki jih določa Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi“; obsoja umor ustanovitelja in umetniškega direktorja neodvisnega gledališča Ilkhom Marka Weila v Taškentu, 9. septembra 2007, ter umor novinarja in kritika uzbeškega režima Ališerja Sajpova v kirgiškem mestu Oš, 24. oktobra 2007; znova poziva k takojšnji izpustitvi političnih zapornikov(25);

88.    podpira pripravljenost Sveta, da dialog o človekovih pravicah vzpostavi z vsako od preostalih štirih srednjeazijskih držav; poziva, naj bodo dialogi usmerjeni v rezultate in popolnoma v skladu s smernicami Evropske unije o dialogih o človekovih pravicah s tretjimi državami ter naj zagotavljajo vključenost civilne družbe in Evropskega parlamenta; poziva, naj vzpostavitev dialogov dopolnjujejo ustrezni viri znotraj sekretariata Sveta in Komisije;

89.    poudarja, kako pomembna je za sedanje reforme na področju človekovih pravic v Turčiji zavezanost te države in EU pristopnemu procesu Turčije;

90.    upa, da bodo odgovorni za umor Benazir Buto čim prej prepoznani in bodo za to odgovarjali; opaža, da se je položaj človekovih pravic v Pakistanu vse leto 2007 slabšal, vključno z grožnjami neodvisnosti sodstva in svobodi medijev; ob upoštevanju tega obsoja kampanjo obrekovanja proti nekdanjemu pakistanskemu predsedniku vrhovnega sodišča Iftikharju Mohamedu Čaudhriju ter dejstvo, da je bil odstavljen s položaja in je v hišnem priporu; poziva Svet in Komisijo, naj podpreta gibanje za demokracijo, ki sta ga začela sodstvo in odvetniška zbornica, zlasti z razširitvijo vabil na nekatere njihove predstavnike, med njimi na Iftikharja Mohameda Čaudhrija; poziva k ponovni namestitvi vseh odstavljenih sodnikov; je seznanjen s sprejetjem novega državnega strateškega dokumenta za Pakistan in pozdravlja vključevanje preprečevanja konfliktov in človekovih pravic v celotnem dokumentu; je seznanjen s prvim srečanjem skupnega odbora Evropske skupnosti in Pakistana v Islamabadu 24. maja 2007, in poudarja, da morajo biti človekove pravice v ospredju dnevnih redov vseh naslednjih srečanj;

Pohabljanje ženskih spolnih organov in drugi škodljivi tradicionalni običaji

91.    poudarja, da bi bilo treba tako med državljani kot v procesu oblikovanja politik okrepiti prizadevanja za izkoreninjenje vseh oblik pohabljanja ženskih spolnih organov; izpostaviti je treba dejstvo, da je takšno pohabljenje vprašanje enakosti med spoloma in kršitev človekovih pravic v zvezi s telesno celovitostjo;

92.    vztraja, da je v vseh dialogih o človekovih pravicah treba pravice žensk izrecno izpostaviti, kar zlasti velja za preprečevanje in odpravljanje vseh oblik diskriminacije in nasilja nad ženskami in dekleti, med njimi na prvem mestu splav zaradi neželenega spola, vse oblike škodljivih tradicij in običajev, kot so pohabljenje ženskih spolnih organov in zgodnje ali prisilne poroke, vse oblike trgovine z ljudmi, nasilje v družini in umori žensk, okoriščanje z njihovim delom in gospodarsko izkoriščanje; vztrajno meni, da se je treba zoperstaviti sklicevanju držav na navade, običaje ali vero, s katerim opravičujejo, zakaj se izmikajo svoji dolžnosti in ne odpravijo tega krutega ravnanja;

93.    poziva Svet, Komisijo in države članice, naj uporabijo klavzulo o človekovih pravicah, da bi boj proti vsem oblikam pohabljanja ženskih spolnih organov postavile za prednostno vprašanje v odnosih z državami nečlanicami, zlasti s tistimi, ki imajo z Evropsko unijo preferencialne odnose v okviru sporazuma iz Cotonouja (zdaj v okviru evropskih partnerskih sporazumov), in da bi na te države izvajale pritisk za sprejetje potrebnih zakonodajnih, upravnih, sodnih in preventivnih ukrepov, da bi se prenehalo s temi običaji;

94.    opozarja na razvojne cilje tisočletja in poudarja, da sta dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe temeljni človekovi pravici; meni, da morajo zdravstveni programi, med njimi programi za spolno in reproduktivno zdravje, spodbujanje enakopravnosti med spoloma, večanje vpliva in moči žensk ter pravic otrok, igrati pomembno vlogo v politiki EU na področju razvoja in človekovih pravic, zlasti tam, kjer je razširjeno nasilje na podlagi spola in so ženske in otroke žrtev okužb s HIV/aids oziroma ženske in otroci nimajo dostopa do informacij, preventive in/ali zdravljenja; poziva Komisijo, naj v razvojno politiko, zlasti programe pomoči, povezane s trgovino, vključi temeljne pravice delavcev in agendo za dostojno delo;

95.    poziva Svet, Komisijo in države članice, naj še posebej spodbujajo države članice Afriške unije k ratifikaciji in izvajanju protokola Afriške unije o pravicah žensk v Afriki;

96.    poziva Svet, Komisijo in države članice, naj okrepijo evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) in zagotovijo dodelitev sredstev za dejavnosti, ki se ukvarjajo z odpravljanjem vseh oblik pohabljanja ženskih spolnih organov;

Splošni pregled dejavnosti Sveta in Komisije, vključno z dosežki obeh predsedstev

97.   obžaluje, da vojaška hunta v Burmi še vedno krši človekove pravice in demokracijo, zato podpira zavezanost Evropske unije izpolnitvi zastavljenih ciljev, in sicer vzpostavitev obsežnega in resničnega tristranskega dialoga med vojaškim režimom, demokratično opozicijo (Nacionalna liga za demokracijo, ki je zmagala na volitvah leta 1990) in etničnimi skupinami za dosego nacionalne sprave, ki je potrebna za prehod v demokracijo v tej državi, ter oblikovanje legitimne demokratične civilne vlade, ki bo spoštovala človekove pravice državljanov in obnovila normalne odnose z mednarodno skupnostjo; pozdravlja, da je Svet novembra 2007 sprejel skupno stališče o podaljšanju veljavnih omejevalnih ukrepov in uvedbi dodatnih omejevalnih ukrepov, vendar obžaluje, da so bili iz njih izključeni bistveni sektorji, kot so energetika ter finančne in bančne sankcije proti vojaškemu režimu; v zvezi s tem meni, da mora sprejemanje omejevalnih ukrepov samodejno spremljati trdna podpora civilni družbi, kar pa se v Burmi ni zgodilo; obsoja brutalen odziv burmanskih oblasti na demonstracije budističnih duhovnikov in vseh ostalih miroljubnih demonstrantov; obžaluje stalne aretacije in pridržanja demokratičnih aktivistov in novinarjev ter poziva Svet, da še naprej poudarja razmere na področju človekovih pravic v Burmi kot glavno prednostno nalogo Sveta OZN za človekove pravice ter zahteva, da posebni poročevalec OZN o človekovih pravicah v Burmi Tomas Ojea Quintana še enkrat obišče državo in dodatno oceni kršitve človekovih pravic; pozdravlja imenovanje Piera Fassina za posebnega odposlanca Evropske unije za Burmo in Komisijo poziva, naj v okviru evropske pobude za demokracijo in človekove pravice dejavno podpira burmansko gibanje za demokracijo; obsoja atentat, v katerem je bil 14. februarja 2008 na svojem domu na Tajskem umorjen generalni sekretar burmanske nacionalne zveze Karen Pado Mahn Ša; poziva k preiskavi okoliščin tega atentata ter k temu, da EU izrazi ogorčenje nad vojaškim režimom in pozove k boljši zaščiti izgnanih demokratičnih voditeljev iz Burme, ki živijo na Tajskem; je zaskrbljen, da so burmanski begunci v Maleziji zelo ranljivi ter jim grozi, da jih malezijski organi aretirajo, pridržijo, pretepejo in prisilno odstranijo; zahteva od Sveta, da pozove malezijske organe k prenehanju z nasilnim obravnavanjem beguncev, da spodbudi Visoki komisariat Združenih narodov za begunce k evidentiranju vseh beguncev, da se zagotovi večja zaščita, in da pozove več držav k sprejemanju burmanskih beguncev iz Malezije za namene preselitve;

98.    poziva predsedstvo Sveta, naj se osredotoči na države, ki še posebej vzbujajo zaskrbljenost glede človekovih pravic; zlasti spodbuja Svet, naj v celoti izvaja smernice Evropske unije za zagovornike človekovih pravic in nameni dodatna sredstva za projekte v okviru evropske pobude za demokracijo in človekove pravice, še posebej za spodbujanje demokracije v Belorusiji, Burmi, na Kubi, v Eritreji, Laosu, Severni Koreji, Uzbekistanu, Vietnamu in Zimbabveju; meni, da zasnova in izvedba teh projektov ne sme biti odvisna od pristanka ali sodelovanja tamkajšnjih režimov;

99.    pozdravlja, da je Evropska unija 18 oktobra 2007 prvič zaznamovala dan boja proti trgovini z ljudmi, ki je namenjen dvigovanju ozaveščenosti o trgovini z ljudmi, in poudarja dolgotrajno zavezo Evropske unije njenemu izkoreninjenju;

100.  pozdravlja forum nevladnih organizacij Evropske unije o človekovih pravicah na temo ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, ki ga je organiziralo portugalsko predsedstvo in je potekal decembra 2007 v Lizboni; podpira priporočila foruma, ki je ponovno potrdil nedeljivost in univerzalnost človekovih pravic in kateremu je uspelo povezati zunanje in notranje vidike politik Evropske unije; zato spodbuja Svet in Komisijo, da okrepita sedanjo trajnostno oceno učinka, ki jo izvaja GD Komisije za trgovino, z ustrezno oceno učinka na človekove pravice;

101.  pozdravlja četrto srečanje mreže kontaktnih točk Evropske unije v zvezi z osebami, odgovornimi za genocid, vojne zločine in zločine proti človeštvu v Haagu 7. in 8. maja 2007; je seznanjen z vsebino tega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Ruandi in preiskavam proti ruandskim osumljencem, ki so jih opravile evropske države; obžaluje neuspešno organizacijo petega srečanja mreže med portugalskim predsedovanjem; opozarja Svet, da je njegova naloga, da takšno srečanje organizira med vsakim predsedovanjem;

102.  poziva predsedstvo Sveta, naj se odzove na pasivnost Evropske unije v Darfurju; kot majhen korak v pravo smer pozdravlja mešano operacijo Afriške unije/Združenih narodov v Darfurju (UNAMID), ki je bila soglasno potrjena 31. julija 2007 z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 1769 (2007); ugotavlja, da je UNAMID 31. decembra 2007 prevzela naloge misije Afriške unije v Sudanu (AMIS) ter da se njen začetni mandat izteče 31. julija 2008; pričakuje, da se bo misija AMIS, ki šteje 7.000 ljudi in je bila doslej odgovorna za ohranjanje miru, združila s temi novimi silami in da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotavljanje sposobnosti misije UNAMID za izpolnjevanje njenih nalog, vključno z rednim revidiranjem številčnosti razmeščenih mirovnih sil; kljub temu vztraja, da morajo biti čim prej izvršeni nalogi za prijetje, ki jih je v zvezi z Darfurjem izdalo Mednarodno kazensko sodišče; ugotavlja, da je bila neustreznost ukrepov za boj proti humanitarni katastrofi v Darfurju eden od razlogov za slabšanje političnega in socialnega položaja v Čadu; poziva k takojšnjemu sprejetju ukrepov za večjo pomoč tej državi;

103.  je zaskrbljen zaradi ofenzive, ki so jo začetek februarja 2008 v N'Djameni v Čadu začeli uporniki; poudarja pomembnost sodelovanja EU pri večanju diplomatskega pritiska za premirje v Čadu, da se zaščitijo oblegani civilisti, in pri podpori razprav, usmerjenih v mir in nacionalno spravo v državi; obsoja ravnanje čadske vlade s političnimi nasprotniki v glavnem mestu N'Djamena po poskusu državnega udara februarja; poziva Svet, da naredi vse za svobodo politične opozicije v Čadu; opozarja na resno krizo beguncev in notranje razseljenih oseb v vzhodnem Čadu, kjer vzdolž vzhodne čadske meje v 12 taboriščih biva več kot 400 000 beguncev in notranje razseljenih oseb; pozdravlja vzpostavitev mirovne misije EU EUFOR ČAD/RCA ter njen osrednji cilj, da zaščiti begunce, notranje razseljene osebe in humanitarne delavce v tej krizni regiji;

104.  pozdravlja dejstvo, da se je v Združenih narodih začelo delo pri oblikovanju enotnih standardov ravnanja za vse kategorije osebja, ki sodeluje v misijah za ohranjanje miru; ugotavlja, da akcijski načrt delovne skupine poudarja zahtevo po vključitvi šestih osrednjih načel v vse kodekse ravnanja stalnega medagencijskega odbora (IASC), vključno z načelom prepovedi spolnih aktivnosti z osebami, mlajšimi od 18 let, ne glede na starost, v kateri se lokalno priznava polnoletnost ali možnost privolitve; pozdravlja dejstvo, da ta kodeks sedaj velja za vse mirovno in humanitarno osebje Združenih narodov; pozdravlja oblikovanje enot za osebno ravnanje v okviru misij Združenih narodov v Burundiju, Slonokoščeni obali, Demokratični republiki Kongo in na Haitiju, da se raziščejo obtožbe in pomaga žrtvam; pričakuje popolno izvajanje kodeksa ravnanja v vseh misijah Združenih narodov, kjer je to primerno tudi z izvrševanjem kazenskih sankcij proti tistemu osebju, za katerega je bilo dokazano, da je posiljevalo ali spolno izkoriščalo otroke;

105.  pozdravlja dejstvo, da Svet pripravlja in redno posodablja seznam „držav v žarišču“, za katere se izvajajo posebna prizadevanja z namenom izvajanja smernic Evropske unije o otrocih v oboroženih spopadih, o smrtni kazni (za države, ki spreminjajo odnos do smrtne kazni; ang. countries on the cusp) in o zagovornikih človekovih pravic; ugotavlja, da je podobna praksa predvidena tudi v okviru strategije za izvajanje novih smernic Evropske unije o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic; spodbuja Komisijo in Svet, naj razširita to dobro prakso – ki omogoča, da se Evropska unija med drugim učinkoviteje odziva z demaršami, izjavami in drugimi oblikami ukrepov – na smernice Evropske unije o mučenju; spodbuja Svet in Komisijo, naj v določanje „držav v žarišču“ vključita posebne mehanizme Združenih narodov ter pri temu upoštevata priporočila in nujne resolucije Evropskega parlamenta;

106.  ponovno poudarja, da morajo biti vse razprave s tretjimi državami o človekovih pravicah in demokraciji, instrumenti, dokumenti in poročila, vključno z letnimi poročili, zastavljeni tako, da se izrecno odzivajo na primere diskriminacije, vključno z vprašanji etničnih, narodnih in jezikovnih manjšin, verske svobode, nestrpnosti do katere izmed veroizpovedi, diskriminacije manjšinskih religij, diskriminacije na podlagi kastnega sistema, zaščite in promocije pravic avtohtonih ljudstev, človekovih pravic žensk, pravic otrok, invalidov in oseb z motnjami v duševnem razvoju ter ljudi vseh spolnih usmeritev, pri čemer je treba po potrebi zagotoviti polno sodelovanje njihovih organizacij tako v Evropski uniji kot v tretjih državah;

Programi Komisije za zunanjo pomoč

Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (angl. European Instrument for Democracy and Human Rights, EIDHR)

107.  je zaskrbljen zaradi očitne zrežiranosti predsedniških volitev v Keniji decembra 2007 po nasilju v tej državi ter poziva k zagotovitvi človekovih pravic, vključno s pravico do svobodnega izražanja, pravico do zbiranja in pravico do združevanja ter pravico do svobodnih in poštenih volitev;

108.  pozdravlja sprejetje EIDHR kot finančnega instrumenta za zunanjo pomoč posebej za spodbujanje človekovih pravic in demokracije ter dejstvo, da so se prednostne naloge Evropskega parlamenta upoštevale v programskih dokumentih za leto 2007 in leto 2008;

109.  poziva k popolni preglednosti tega, kako se porablja denar ter kako se na podlagi instrumenta EIDHR izbirajo in ocenjujejo projekti; poziva, naj se na svetovnem spletu objavijo vsi izbrani projekti, če je to mogoče uskladiti z zaščito prejemnika;

110.  pozdravlja začetek novega projekta v okviru EIDHR, ki bo omogočil nujne ukrepe za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poziva Komisijo, naj ta projekt hitro in učinkovito uporabi;

111.  predlaga, da se proračun EIDHR od leta 2009 poveča, predvsem zato, da se omogočijo dodatna finančna sredstva za projekte v „težavnih“ državah ter projekte, ki jih neposredno upravljajo delegacije Komisije z organizacijami lokalne civilne družbe, tako da imajo vse države, v katerih se izvajajo ti projekti, dostop do sredstev Skupnosti;

112.  poziva Komisijo, da na sedežih in v delegacijah prilagodi kadrovsko strukturo, namenjeno za izvajanje instrumenta EIDHR, ki bo sposobna upoštevati posebnosti in težave tega novega instrumenta; v ta namen naj zagotovi potrebna sredstva ter strokovno znanje in izkušnje, da se zagotovi upoštevanje zelo občutljive narave projektov, ki se podpirajo, da se zaščitijo akterji civilne družbe, ki izvajajo te projekte, in se upošteva velik pomen političnega cilja v zvezi s tem;

113.  poziva, da se za celotno osebje delegacij EU v tretjih državah, tudi za osebje na najvišji ravni, pripravi usposabljanje s področja človekovih pravic in demokracije, zlasti v zvezi s projekti, ki se izvajajo v okviru smernic, in zaradi nujne potrebe po podpori zagovornikom človekovih pravic; zavzema se tudi za to, da se glede na nove dolžnosti delegacij na področju človekovih pravic vsaki dve leti pripravi posebno usposabljanje za vodje delegacij, v katerega bo vključena komponenta človekovih pravic;

114.  poziva Komisijo, naj uskladi politične prednostne naloge Unije ter projekte in programe, ki jih podpira, zlasti glede na njeno dvostransko načrtovanje s tretjimi državami; nadalje poziva k skladnosti med programi in tematskimi instrumenti ter h okrepitvi teh instrumentov, saj so edino sredstvo, s katerim lahko Unija projekte v tretjih državah izvaja brez podpore lokalnih oblasti;

115.  ugotavlja, da je bilo 23 % vseh porabljenih sredstev instrumenta EIDHR v letu 2007 namenjenih misijam Evropske unije za opazovanje volitev (30,1 milijonov EUR) in da je bilo izpeljanih 11 tovrstnih misij;

116.  ugotavlja, da je bil velik delež (približno 50 %) vseh sredstev EIDHR za projekte, sklenjene v letu 2007, namenjen večjim tematskim projektom, le majhen delež (24 %) pa podpornim shemam v posameznih državah (kar je enakovredno mikroprojektom); ugotavlja tudi, da je bil le majhen del sredstev namenjen Aziji, zato predlaga ponovni razmislek o geografski uravnoteženosti;

117.  ugotavlja, da je potrebna posebna skrb ob financiranju mednarodnih organizacij (npr. Mednarodnega kazenskega sodišča), ki se financirajo z odmerjenimi prispevki držav članic, saj je financiranje tovrstnih organizacij enakovredno subvencioniranju držav pogodbenic, ki so tem organizacijam dolžne zagotavljati finančna sredstva, ogroža pa druge projekte in ustanove, ki se zanašajo na financiranje v okviru EIDHR, kot so projekti nevladnih organizacij ali posebno sodišče za Sierro Leone, ki izvaja posebni program pomoči žrtvam, da bi presegle zapuščino državljanske vojne;

Pomoč na volitvah in opazovanje volitev

118.  z zadovoljstvom ugotavlja, da EU vedno bolj uporablja pomoč na volitvah in opazovanje volitev za spodbujanje demokracije v tretjih državah ter da sta kakovost in neodvisnost teh misij splošno priznani;

119.  zahteva večjo pozornost v zvezi z merili za izbor držav, v katerih se izvaja pomoč na volitvah/opazovanje volitev, ter v zvezi s skladnostjo z metodologijo in pravili, določenimi na mednarodni ravni, zlasti glede neodvisne narave misije;

120.  meni, da je treba na tej stopnji glede na pretekle izkušnje pomoč na volitvah in opazovanje volitev vključiti v neprekinjen proces, vključno s podporo na predvolilni stopnji za vzpostavitev demokracije in človekovih pravic in, kar je najpomembneje, podporo in oceno demokratičnega procesa na povolilni stopnji, da se okrepi pravna država, utrdijo demokratične institucije, politični pluralizem, neodvisnost sodstva in vloga civilne družbe;

121.  ponovno opozarja, da je nujno povolilno delovanje zapisano v pravni podlagi EIDHR;

122.  poziva k vključitvi volilnega postopka, vključno z obdobjem pred volitvami in po njih, v različne ravni političnega dialoga s tretjimi državami, da se zagotovi usklajenost politik EU ter ponovno potrdi ključna vloga človekovih pravic in demokracije;

123.  opozarja Komisijo in Svet, da je za različne države treba pripraviti različne strategije na področju demokracije in človekovih pravic, kar so nekatere države članice že začele, saj so te strategije zelo pomembne za usklajeno politično nastopanje, tudi med volilnim postopkom;

124.  poziva Odbor za zunanje zadeve, da pred vmesnim pregledom oceni izvajanje različnih komponent EIDHR;

Izvajanje klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v zunanjih sporazumih

125.  obžaluje dejstvo, da se klavzula o človekovih pravicah in demokraciji, ki je bistveni sestavni del vseh sporazumov o sodelovanju in partnerstvu s tretjimi državami, zaradi pomanjkanja mehanizmov, ki bi omogočali njeno izvrševanje, še vedno ne izvaja na oprijemljiv način;

126.  v zvezi s tem ponovno opozarja na predloge iz resolucije Parlamenta z dne 14. februarja 2006 o klavzulah o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije; poudarja zlasti potrebo po vključitvi teh klavzul v vse sporazume EU, tudi v sektorske sporazume;

127.  poziva Svet in Komisijo, naj izkoristita sedanje stanje, ko so prenehali veljati sporazumi o partnerstvu in sodelovanju z več sosednjimi državami in Rusijo, in se začenjajo pogajanja o novih sporazumih, da človekove pravice in učinkovit dialog v zvezi z njimi vključita v prihodnje sporazume in predvidita ustrezne mehanizme spremljanja;

128.  ponovno poziva k izvajanju klavzule o človekovih pravicah prek bolj preglednih postopkov posvetovanja med stranmi, s katerimi so podrobno določeni politični in pravni mehanizmi, ki se uporabljajo v primeru zahteve po prekinitvi dvostranskega sodelovanja zaradi večkratnih in/ali sistematičnih kršitev človekovih pravic, kar predstavlja kršenje mednarodnega prava; meni, da bi morale klavzule vsebovati tudi podrobnosti o mehanizmih, s katerimi se lahko začasna prekine izvajanje sporazuma o sodelovanju, pa tudi opozorilne mehanizme;

129.  ugotavlja, da Evropska unija leta 2007 ni sklenila nobenega novega sporazuma, ki bi vseboval klavzulo o človekovih pravicah;

130.  pozdravlja dejstvo, da sta Komisija in Svet junija 2007 prekinila izvajanje trgovinskih preferencialov za Belorusijo v okviru splošnega sistema preferencialov, saj beloruska vlada ni izvršila nobenega od priporočil, ki jih je leta 2004 podala Mednarodna organizacija dela;

131.  meni, da bi moralo biti zagotavljanje učinkovite zaščite demokracije in človekovih pravic na zunanjih mejah EU v središču prizadevanj EU za vključevanje človekovih pravic v vse svoje dejavnosti; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za njihovo vključevanje v evropsko sosedsko politiko, strateško partnerstvo z Rusijo ter odnose s Turčijo in državami Zahodnega Balkana ter da v ta namen polno izkoristita obstoječe regionalne okvire sodelovanja v teh regijah; ponovno poudarja posebno potrebo po obravnavi kršitev človekovih pravic na območjih nerešenih konfliktov v zadevnih državah, ki bistveno ovirajo utrjevanje pravne države in demokracije na sedanjih zunanjih mejah EU;

Vključevanje človekovih pravic

132.  poziva Komisijo, naj še naprej pozorno spremlja dodeljevanje spodbud iz splošnega sistema preferencialov plus (GSP Plus) državam, v katerih so se pokazale velike pomanjkljivosti pri izvajanju osmih konvencij Mednarodne organizacije dela o temeljnih delovnih standardih, in sicer zaradi kršenja državljanskih in političnih pravic ali zaporniškega dela; poziva Komisijo, naj oblikuje merila za to, kdaj je treba spodbude zaradi kršenja človekovih pravic ukiniti;

133.  opozarja na deklaracijo o pravici do razvoja, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov 4. decembra 1986 sprejela z resolucijo št. 41/128 in ki priznava, da je pravica do razvoja neodtujljiva človekova pravica in da so za ustvarjanje pogojev, naklonjenih njenemu uresničevanju, odgovorne predvsem države, ki morajo sprejeti ukrepe za oblikovanje mednarodnih razvojnih politik, ki bodo spodbudile celovito uresničevanje te pravice; poziva k sprejetju ukrepov, s katerimi bodo mednarodni razvojni programi, zasnovani za uresničevanje omenjene odgovornosti držav, dostopni tudi invalidnim osebam, kot to določa člen 32 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki sta jo Evropski skupnosti podpisali 30. marca 2007;

134.  opozarja Svet na njegovo zavezanost vključevanju človekovih pravic v skupno zunanjo in varnostno politiko ter druge politike EU, kot določa njegov dokument, ki ga je 7. junija 2006 potrdil politično-varnostni odbor; poziva k nadaljnjemu napredku pri izvajanju priporočil iz navedenega dokumenta; opozarja Svet zlasti na obveznosti geografskih delovnih skupin, da ključna vprašanja, prednostne naloge in strategije na področju človekovih pravic opredelijo kot del svojih splošnih načrtov ter da vzpostavijo bolj sistematično izmenjavo z mednarodnimi nevladnimi organizacijami in zagovorniki človekovih pravic;

135.  opozarja, da splošni proračun Evropske unije za leto 2008 predvideva pregled nad odobrenimi sredstva za invalidnost, s čimer se bo zagotovilo, da so ta sredstva v obliki pomoči Skupnosti v skladu s členom 32 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; poziva, da se te določbe iz proračuna dosledno izvajajo in spremljajo;

136.  poziva Svet, naj naredi vse, kar je v njegovi moči, za uresničevanje temeljne pravice do zdravja v zvezi zdravljenjem bolečin in dostopa do opioidnih analgetikov, pri čemer ugotavlja, da je Mednarodni nadzorni svet za droge zaprosil mednarodno skupnost, naj spodbuja predpisovanje sredstev proti bolečinam, pri čemer morajo to strogo nadzirati priznani mednarodni in nacionalni nadzorniki, kot so nacionalne vlade in specializirane agencije Združenih narodov, zlasti v revnih državah, saj se poroča o zelo pomanjkljivem zdravljenju v več kot 150 državah; poziva Komisijo in Svet, naj si prizadevata, da bo članstvo v Svetovni zdravstveni organizaciji odprto za vse države, kot določa člen 3 ustave WHO, kar bo prispevalo k učinkovitosti in univerzalnosti programov te organizacije;

137.  brezpogojno obsoja vsako obliko izkoriščanja otrok, bodisi v obliki spolnega izkoriščanja, kot je na primer otroška pornografija in zloraba otrok za spolni turizem, bodisi prisilnega dela, ter hkrati obsoja vse oblike trgovine z ljudmi; Komisijo in države članice poziva, naj težave več tisoč otrok, ki živijo na ulici, in otrok, ki so prisiljeni v beračenje, priznajo kot resno socialno vprašanje in vprašanje človekovih pravic, ter poziva države članice, da uvedejo sankcije za tiste, ki so odgovorni za razvrednotenje otrok, prisiljenih v beračenje;

138.  poziva Komisijo, naj med evropskimi in lokalnimi podjetji še naprej spodbuja družbeno odgovornost; poziva Svet, naj obvesti Parlament o vsakršnih povratnih informacijah posebnega predstavnika Združenih narodov za podjetništvo in človekove pravice, v katerih bi bili pojasnjeni standardi družbene odgovornosti podjetij in njihove odgovornosti za mednarodne korporacije in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami;

139.  ugotavlja, da je postala politika priseljevanja prednostna naloga notranje- in zunanjepolitičnega programa EU in da poskuša EU v svojih besedilih povezati priseljevanje in razvoj ter zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic priseljencev; vztraja, da stvarnost postavlja ta besedila na laž; poudarja, da se morajo sporazumi o ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev skleniti s tretjimi državami, ki imajo pravna in institucionalna orodja za obravnavanje ponovnega sprejema svojih državljanov in varovanje njihovih pravic;

140.  poziva Svet, naj pri krepitvi sodelovanja s tretjimi državami na področju priseljevanja in azila zagotovi, da se v praksi popolnoma spoštujejo pravice beguncev, prosilcev za azil in migrantov; poudarja, da bi bilo treba pri tem zlasti uporabljati mehanizem evropske sosedske politike za spremljanje napredka na področju človekovih pravic; poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da se v okviru politik sodelovanja, ki se nanašajo na ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju, zagotovi, da policija in sodni organi v tretjih državah spoštujejo človekove pravice, ter poziva Svet in Komisijo, naj ne namenjata podpore policiji in sodnim organom v državah, ki resno in sistematično kršijo človekove pravice in/ali ne poročajo o tem, kako so bila prejeta sredstva porabljena;

141.  poziva Komisijo in Svet, naj na mednarodni ravni sprožita pobude Evropske unije za boj proti preganjanju in diskriminaciji zaradi spolne usmerjenosti in spolne identitete, na primer s podporo resoluciji o teh vprašanjih na ravni Združenih narodov ter podporo nevladnim organizacijam in akterjem, ki podpirajo enakopravnost in nediskriminacijo; obsoja dejstvo, da je v številnih državah homoseksualno ravnanje kaznivo, da se v Iranu, Savdski Arabiji, Jemnu, Sudanu, Mavretaniji, Združenih arabskih emiratih in delih Nigerije izreka smrtna kazen za homoseksualne dejavnosti, da ima 77 držav zakone, ki omogočajo državnim organom, da sodno preganjajo in zaradi istospolnih odnosov ljudem naložijo zaporno kazen ter da ima več držav – kot so Pakistan, Bangladeš, Uganda, Kenija, Tanzanija, Zambija, Malavi, Niger, Burkina Faso, Sierra Leone, Malezija in Indija (kjer zdaj poteka sodna presoja določb kazenskega zakonika) – zakone, ki omogočajo izrekanje zapornih kazni, ki trajajo od 10 let do dosmrtne ječe; v celoti podpira načela iz Yogyakarte, da se v zvezi s spolno usmerjenostjo in identiteto uporablja mednarodno pravo o človekovih pravicah; poziva države članice, naj dodelijo azil osebam, ki jim v njihovih državah izvora grozi preganjanje zaradi njihove spolne usmerjenosti in identitete;

142.  poziva Komisijo in Svet, naj ob upoštevanju načrtovanega ministrskega srečanja urada Združenih narodov za droge in kriminal leta 2009 zagotovita, da se sredstva, namenjena mednarodnim agencijam, npr. agenciji OZN za boj proti prepovedanim drogam, nikoli ne uporabljajo neposredno ali posredno za podporo varnostnim organom v državah, ki resno in sistematično kršijo človekove pravice ali ki v zadevah, povezanih z drogami, izrekajo smrtne kazni; poziva tudi, naj se ob naslednjem zasedanju komisije Združenih narodov za droge pripravi dokument, ki bo vsestransko in podrobno predstavil najboljše prakse, ki jih v politikah o človekovih pravicah in drogah izvajajo vse države članice Evropske unije;

143.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da notranjepolitični ukrepi Evropske unije spodbujajo upoštevanje mednarodnega prava s področja človekovih pravic, in da države članice sprejmejo zakone, ki so med drugim skladni z obveznostmi iz ženevskih konvencij in njihovih dodatnih protokolov, iz konvencije proti mučenju, konvencije o genocidu in rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča; pozdravlja napredek, dosežen na področju uporabe splošne sodne pristojnosti v nekaterih državah članicah; spodbuja Svet, Komisijo in države članice, naj za večjo skladnost notranje in zunanje politike v razvoj skupnega območja svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji vključijo boj proti nekaznovanju za hude mednarodne zločine;

144.  ponovno izraža zaskrbljenost glede omejevanja vsebin na svetovnem spletu – bodisi za širjenje ali za prejemanje informacij – ki ga vsiljujejo vlade in ni povsem v skladu z zagotavljanjem svobode izražanja; s tem v zvezi zahteva, da Svet in Komisija pripravita pravila Skupnosti o trgovini s tretjimi državami z blagom, kot je programska in strojna oprema ter drugi podobni izdelki, namenjenim izključno splošnemu nadzoru in omejevanju dostopa do spleta na način, ki ni v skladu s svobodo izražanja; uredi naj se tudi uvoz in izvoz tovrstnega blaga, izvzemši blago, ki je namenjeno izključno varovanju otrok; meni, da bi moralo enako veljati tudi za tehnologijo za izvajanje nadzora in/ali vojaško tehnologijo, ki je namenjena državam, ki sistematično kršijo človekove pravice; poziva tudi, naj se poiščejo oprijemljive rešitve, ki bi evropskim podjetjem onemogočile, da tem državam posredujejo osebne podatke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za kršenje teh pravic, zlasti svobode izražanja;

Učinkovitost posredovanja Evropskega parlamenta v primerih, povezanih s človekovimi pravicami

145.  prosi Svet, naj sodeluje pri razpravah o nujnih resolucijah, in poziva, naj pododbor za človekove pravice dobi konstruktivnejšo vlogo pri razvijanju skladnih in preglednih meril za izbor nujnih tem;

146.  priporoča, da se resolucije in drugi ključni dokumenti, ki se nanašajo na vprašanja človekovih pravic, prevedejo v jezike, govorjene v ciljnih območjih, zlasti v tiste, za katere velja, da državne oblasti, odgovorne za kršenje človekovih pravic, ne priznavajo njihove uporabe;

147.  močno obžaluje, da so burmanske in kubanske oblasti zavrnile prošnjo Parlamenta, da v bi državi poslal delegacijo, ki bi obiskala nekdanje prejemnike nagrade Saharova; meni, da bi moral Parlament vzpostaviti mrežo prejemnikov nagrade Saharova, ki bi se redno sestajala v Parlamentu;

148.  opozarja delegacije Parlamenta, da bi morale na dnevni red obiskov v tretjih državah sistematično vključevati medparlamentarno razpravo o položaju človekovih pravic;

149.  izraža priznanje delu začasnega odbora Parlamenta za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA ter poročilu tega odbora, ki je pripeljalo do sprejetja resolucije Parlamenta na to temo 14. februarja 2007(26); poziva Evropsko unijo in države članice, naj si na vseh ravneh skupaj prizadevajo za izpostavitev in obsodbo izrednih izročitev sedaj in v prihodnosti; v zvezi s tem poziva komisarja Frattinija, naj Parlamentu poroča o odgovorih, ki jih je prejel na pismo z dne 23. julija 2007 poljski in romunski vladi, v katerem je od njiju zahteval podrobne informacije o ugotovitvah poizvedb, ki so bile opravljene v obeh državah, in o odgovorih na vprašalnik, ki je bil poslan vsem državam članicam EU glede njihove zakonodaje na področju boja proti terorizmu, kot je bilo razglašeno na plenarnem zasedanju septembra 2007;

°

°         °

150.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Združenim narodom, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter vladam držav, omenjenih v tej resoluciji.

(1)

Dokument Sveta 13288/1/07.

(2)

Glej prilogo k tej resoluciji.

(3)

UL C 379, 7.12.1998, str. 265; UL C 262, 18.9.2001, str. 262; UL C 293 E, 28.11.2002, str. 88. UL C 271 E, 12.11.2003, str. 576.

(4)

UL C 311, 9.12.2005, str. 1.

(5)

UL C 303, 14.12.2007, str. 1.

(6)

UL L 317, 15.12.2000, str. 3; UL L 209, 11.8.2005, str. 27.

(7)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0235.

(8)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0065.

(9)

UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107.

(10)

UL C 250 E, 25.10.2007, str. 91.

(11)

UL C 74 E, 20.3.2008, str. 775.

(12)

UL C 77 E, 28.3.2002, str. 126.

(13)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0381.

(14)

UL C 303 E, 13.12.2006, str. 879.

(15)

UL C 327, 23.12.2005, str. 4.

(16)

Podatek iz junija 2007.

(17)

Konference se je udeležilo več kot 140 predstavnikov civilne družbe in 138 držav (med katerimi jih je 94 podprlo deklaracijo iz Osla ali proces iz Osla).

(18)

UL L 150, 18.06.2003, str. 67.

(19)

Do 13. marca 2008 rimskega statuta ni ratificiralo 87 držav: Alžirija, Angola, Armenija, Azerbajdžan, Bahami, Bahrajn, Bangladeš, Belorusija, Butan, Brunej, Češka republike, Čile, Democratična ljudsta republike Koreja, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Filipini, Grenada, Gvatemala, Gvineja Bissau, Haiti, Indija, Indonezija, Iran, Irak, Izrael, Jamajka, Jemen, Kamerun, Kazahstan, Kiribati, Kitajska, Kuba, Kuvajt, Kirgizistan, Laos, Libanon, Libja, Madagaskar, Malezija, Maldivi, Maroko, Mavretanija, Združene države Mikronezije, Mjanmar/Burma, Moldavija, Monako, Mozambik, Nepal, Nikaragva, Oman, Pakistan, Palav, Papuanska Nova Gvineja, Katar, Ruanda, Ruska federacija, Salomonovi otoki, Salvador, Savdska Arabija, Sejšeli, Singapur, Sirija, Slonokoščena obala, Somalija, Sudan, Surinam, Sveta Lucija, Sveti Tomaž in Princ, Svazi, Šrilanka, Tajska, Togo, Tonga, Tunizija, Turčija, Turkmenistan, Tuvalu, Ukrajina, Uzbekistan, Vanuatu, Vietnam, Združeni arabski emirati, Združene države Amerike, Zelenortski otoki, Zimbabve.

(20)

http://www.justicerapidresponse.org/Documents1/JRR_NY_NOV07_FinalOutcomeDocument.pdf.

(21)

Do 10. januarja 2008 Protokola št. 13 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin glede odprave smrtne kazni v vseh okoliščinah niso ratificirale Italija, Latvija, Poljska in Španija.

(22)

Podpisnice (do decembra 2007): Avstrija, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Malta, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska. (Le dve državi, Albanija in Argentina, sta ratificirali konvencijo, ki potrebuje 20 ratifikacij, da stopi v veljavo.)

(23)

Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije (do novembra 2007) niso ratificirale Češka republika, Finska, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Luksemburg, Malta, Združeno kraljestvo.

Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih (do oktobra 2007) niso ratificirale Estonija, Grčija, Madžarska, Nizozemska. Ciper protokola ni niti podpisal niti ratificiral.

(24)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0064.

(25)

Zlasti Mutabar Tadžibajevo, predsednico organizacije za varstvo človekovih pravic Plammenoe Serdtse in 12 zagovornikov človekovih pravic: Sajdžahona Zajnabitdinova, Nosima Isakova, Norboja Holjigitova, Abdusatorja Irzaeva, Habibulo Okpulatova, Azama Formonova, Ališerja Karamatova, Mamaradžaba Nazarova, Dilmurada Muhidinova, Rasula Hudajnasarova, Bobumuroda Mavlanoav in Ulugbeka Katabeka;

(26)

UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309.


ANNEX I

A) INDIVIDUAL CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT BETWEEN JANUARY AND DECEMBER 2007

THE SAKHAROV PRIZE 2007

 

The Winner of the SAKHAROV PRIZE 2007:

 

 

Salih Mahmoud OSMAN

 

SHORTLISTED NOMINEES

 

BACKGROUND

 

 

Mrs Zeng JINYAN

Mr Hu JIA

 

 

Chinese human rights defenders. He is an AIDS and environmental activist. She is a cyber-dissident reporting daily on her blog examples of human rights abuses in China. He has been under house arrest and is currently detained. A letter of concern was sent.

 

Salih Mahmoud OSMAN

 

 

Human rights attorney working with the Sudan Organization against torture, providing free legal representation for many victims of Sudan's civil war and human rights abuses.

 

 

Anna POLITKOVSKAYA

 

Russian journalist and human rights activist known for her opposition to the Chechen conflict.

She was shot dead on 7 October 2006.

COUNTRY

NAME

BACKGROUND

ACTION TAKEN BY PARLIAMENT

Angola

Sarah Wykes

She is an activist of Global Witness. She held an important presentation in the hearing of the ACP-EU JPA Political Affairs Committee on 14 September 2006. On 18 February 2007, while conducting research, Dr Wykes was arrested in Angola and charged with espionage. She has been released on bail.

A letter of concern was sent on 14 May 2007.

Bangladesh

Sigma Huda

The renowned Bangladeshi lawyer, human rights activist and UN Special Rapporteur on Trafficking in Persons was convicted in July 2007 and sentenced to 3 years in prison on charges of bribery and corruption.

In its resolution adopted on 6 September 2007, the European Parliament raised concerns about the conditions under which she was imprisoned and urged the Bangladeshi authorities to provide Ms Huda with all the necessary medical treatment and help required by her health condition and to respect her rights to receive visits from her family and friends in prison.

On 17 July 2007, UN Secretary-General Ban-Ki Moon called on the Bangladeshi authorities to fully respect Ms Huda's fundamental rights.

Sheikh Hasina,

Khaleda Zia,

Moudud Ahmed

 

Three former Prime ministers detained or charged (among over 160 political leaders and with more then 100000 civilians) due to repressive measures (including a ban on all political activity) introduced by the military-backed Caretaker Government to end corruption.

On 27 August 2007 the Supreme Court overturned a High Court sentence for the release on bail of the former Prime Minister and Awami League president Sheikh Hasina, who has been imprisoned since 16 July 2007.

The former Prime Minister Khaleda Zia and her son were arrested on 3 September 2007 in Dhaka on allegations of corruption.

In its resolution adopted on 6 September 2007, the European Parliament raised concerns about the arrest and justification for ongoing detention of Awami League president Sheikh Hasina, arrested on 16 July 2007 and charged with extortion, and of Bangladesh Nationalist Party president Khaleda Zia, charged with corruption. The Parliament called on the Bangladeshi authorities to conduct the trial in a transparent way and according to the rule of law and, more particularly, called on the government to base its anti-corruption campaign solely on facts relevant in the context of criminal proceedings concerning corruption.

Anwar Hossain,

Harun Ur Rashid,

Saidur Rahman Khan,

Abdus Sobhan

Members of the teachers' association Shikkhok Samity who have been arrested subsequent to the students' and teachers' unrest which erupted in August 2007 at Dhaka university.

In its resolution adopted on 6 September 2007, the European Parliament called for their immediate release.

Burma

(Myanmar)

Aung San Suu Kyi

The National League for Democracy (NLD) leader, Nobel Peace Prize Laureate and Sakharov Prize winner has spent 11 of the last 17 years under house arrest.

In its resolutions adopted on 21 June, 6 September and 27 September 2007, the European Parliament called for the immediate release and full freedom of movement and expression of Aung San Suu Kyi.

In its resolution adopted on 27 September 2007, the European Parliament:

- demanded the immediate and unconditional release of all those who have been arrested since the protests began on 19 August 2007,

- utterly condemned the brutal response by the Burmese authorities to the peaceful demonstrations began on 19 August 2007 and expresses its horror at the killing of peaceful protestors,

- reiterated its calls for the cessation of the current illegitimate constitutional process, and its replacement by a fully representative National Convention including the National League for Democracy and other political parties and groups.

In its resolution adopted on 21 June 2007, the European Parliament insisted on the immediate release of U Win Tin and all political prisoners – estimated to number over 1200 – held by the SPDC.

A special session of the Human Rights Council was held on Myanmar at the initiative of the EU, in October 2007.

Min Ko Naing,

Ko Ko Gyi

Leaders of the 88 Generation Students, Min Ko Naing, has already spent 16 years in prison, and Ko Ko Gyi, 15 years.

 

U Win Tin

A 77-year old journalist detained as a political prisoner for almost two decades now for writing a letter to the UN on the ill-treatment of political prisoners and the poor conditions in which they are held.

Burmese Buddhist monks

With ten of thousands of other peaceful demonstrators protested as of 19 August 2007 against the anti-democratic and repressive regime in Burma and many of them were arrested.

Rawang Nang,

Chinlai Nin Ram,

Nanghkyi Hkaw Dang,

Pu Ram

The four girls, aged between 14 and 16 years, were gang-raped by army officers and then arrested.

A letter of concern was sent on 10 April 2007.

Cambodia

Hy Vuthy

President of the Free Trade Union of Workers in the Kingdom of Cambodia (FTUWKC) at the Suntex garment factory was shot dead on 24 February 2007.

In its resolution adopted on 15 March 2007, the European Parliament condemned the killing of Hy Vuthy and all other acts of violence against trade unionists and urged the Cambodian authorities to launch an urgent, impartial and effective investigation into the murders of Hu Vuthy, Chea Vichea, Ros Sovannarith and Yim Ry, to make the findings public and to bring the persons responsible to justice. The Parliament called on the authorities to give Born Sammang and Sok Sam Oeum a prompt retrial which complies with international standards.

Chea Vichea

FTUWKC President, was shot dead on 22 January 2004.

Ros Sovannarith

FTUWKC President at the Trinunggal Komara factory; was murdered on 7 May 2004.

Born Sammang

They were arrested for the alleged murder of Chea Vichea and later convicted and sentenced to 20 years’ imprisonment despite the lack of any credible evidence against them.

Sok Sam Oeun

China

Yang Maodong

This writer was imprisoned.

In its resolution adopted on 13 December 2007, the European Parliament called on the Chinese authorities:

- to allow an independent body to have access to Gedhun Choekyi Nyima, the Panchen Lama of Tibet, and his parents, as requested by the UN Committee on the Rights of the Child, and

- to release the writer Yang Maodong and the other 50 cyber-dissidents and web users imprisoned in China.

Gedhun Choekyi Nyima

Panchen Lama of Tibet.

Ismail Semed

Uyghur political prisoner and activist in support of Uyghurs’ human rights was executed on the morning of 8 February 2007 in Urumchi.

A letter of concern was sent on 27 March 2007.

Bu Dongwei

He was sentenced to two and a half years of forced labour for being a Falun Gong practitioner.

On 28 February, the European Parliament called for his release.

Guo Feixiong

Human rights defender, he was arrested on 30 September 2006 with charges of illegal business activity.

A letter of concern was sent on 5 June 2007.

Zhang Lianying

She was beaten into a coma on 20 March 2007. She has been detained at the Beijing Women´s Labor Camp since 14 June 2005 simply because she is an adherent of the Falun Gong. Her recent beating is very likely to be linked to the fact that her husband, Mr Niu Jinping, met Mr Edward McMillan-Scott, Vice-President of the European Parliament, in China during his visit in May 2006 in order to brief him on the plight of his wife and other Falun Gong practitioners held and often tortured in prisons.

In two letters of concern of 21 May 2007 the President of the European Parliament urged the Commission and the Council to raise these individual cases in all discussions with the Chinese authorities and in particular at the forthcoming round of the EU Human Rights Dialogue with China in Berlin on 14-15 May 2007.

Cao Dong

Another Falun Gong practitione. He also met Vice-President McMillan-Scott in May 2006. Following the meeting, he was abducted by the Chinese police and his location remained unknown for several months. On 8 February 2007 he was sentenced to five years of imprisonment.

Yoo Sang-Joon

North Korean refugee residing in China and facing trial in Inner Mongolia. There were fears that, after his trial, he may have been deported to North Korea where he was likely to face execution.

A letter of concern was sent to the Chinese authorities on 26 November 2007.

Chen Tao

Farmer in Sichuan province, executed in mid-2006.

A letter of concern was sent to the Chinese authorities on 23 January 2007.

Congo-Brazaville

Guy Yombo

He was murdered on 23 January 2007 in a police station of Brazzaville.

A letter of concern was sent on 10 April 2007.

Christian Mounzéo,

Brice Mackosso

Human rights defenders, coordinators of the campaign "Publiez Ce Que Vous Payez" condemned to one year of prison.

A letter of concern was sent on 10 April 2007.

Côte d'Ivoire

Guy-André Kieffer

French Canadian journalist. He was kidnapped on 16 April 2004 in Cote d'Ivoire.

A letter of concern was sent on 1 June 2007.

Cuba

Damas de Blanco

2005 Sakharov Prize laureates.

In its resolution adopted on 21 June 2007, the European Parliament urged the Cuban authorities immediately to allow the Damas de Blanco to leave the island so that they can accept the Parliament's invitation in order to receive the Sakharov Prize in person.

Oswaldo Payá Sardiñas

2002 Sakharov Prize laureate.

In its resolution adopted on 21 June 2007, the European Parliament renewed its invitation and demanded that the Cuban authorities permit him to travel to Europe so that he could address the European institutions.

Egypt

Wasfi Sadek Ishaq,

Karam Klieb Endarawis

Two young Copts murdered on 3 October 2007.

In its resolution adopted on 15 November 2007 on Christian communities, the European Parliament expressed concerns about these murders.

Karim Amer

Abd al-Karim Nabil Suleiman, better known by his pen name Karim Amer, who was condemned to nine years in prison due to the fact that he had posted articles criticizing Islam.

A letter of concern was sent on 15 February 2007.

Ayman Nour

According to information received, he was mistreated by the police.

A letter of concern was sent on 22 May 2007 and on 05 July 2007.

Mohammed Ahmed Hegazy

His freedom of religion was not respected, and his right to life and security of person was threatened, as well as that of his wife.

A letter of concern was sent on 10 September 2007.

Association for Human Rights Legal Aid

This NGO was dissolved by a decree of the Governor of Cairo in September 2007.

A letter of concern was sent on 20 December 2007.

Ethiopia

 

Hailu Shawel,

Professor Mesfin Woldemariam,

Dr Yacob Hailemariam,

Dr Berhanu Nega,

Ms Birtukan Mideksa

On 11 June 2007, among 38 senior opposition figures, the following human rights defenders were found guilty of charges related to mass protests following disputed elections two years ago:

Hailu Shawel, President of the Coalition for Unity and Democracy,

Professor Mesfin Woldemariam, former Chair of the Ethiopian Human Rights Council,

Dr Yacob Hailemariam, UN Special Envoy and former Prosecutor of the International Criminal Tribunal for Rwanda,

Dr Berhanu Nega, Mayor-elect of Addis Ababa, and

Ms Birtukan Mideksa, former judge.

All of them were declared "prisoners of conscience" by Amnesty International.

In its resolution adopted on 21 June 2007, the European Parliament:

- deplored this decision and condemned the fact that this occurred without defence proceedings in a judicial process that did not respect international standards,

- urged the Ethiopian Government to promptly investigate the incidents involving students in Dembi Dollo and Ghimbi and to hold those responsible accountable (in January 2007 police forces allegedly beat and severely injured students in the towns of Dembi Dollo and Ghimbi, causing the death of three of them, and detained between 30 and 50 students),

- condemned the arrests of independent journalists and asks the Ethiopian Government to guarantee freedom of the press.

Etenesh Yiman

This wife of an opposition candidate, was shot down outside her house in front of her children

Serkalem Fasil

This journalist was six months pregnant when she was arrested. She was denied adequate medical care.

In its resolution adopted on 21 June 2007, the European Parliament welcomed the release of 28 defendants on 10 April 2007, including seven journalists, one of whom was Serkalem Fasil.

Georgia

Sozar Subari

Georgian police troops used excessive force while trying to disperse anti-government demonstrations, among them Georgian Public Defender Mr Sozar Subari, on 7 November 2007 in Tbilisi and on 8 November 2007 in Batumi.

A letter of concern was sent on 4 November 2007.

Guatemala

Eduardo José D'Aubuisson Munguía,

William Rizziery Pichinte Chávez,

José Ramón González Rivas,

Gerardo Napoleón Ramírez

Three Members of the Central American Parliament, the Salvadoreans Eduardo José D'Aubuisson Munguía, William Rizziery Pichinte Chávez and José Ramón González Rivas, as well as their driver, Gerardo Napoleón Ramírez, were brutally murdered as they were driving towards the PARLACEN plenary meeting. Their charred and abandoned corpses were found near Guatemala City.

In its resolution adopted on 15 March 2007, the European Parliament expressed its total repudiation of all the murders concerned and expected the Guatemalan government to guarantee full independence, liberty and security to the Guatemalan judicial authorities in their investigation of these crimes.

Pedro Zamora

Trade unionist in Puerto Quetzal killed in 2007.

INDIA

Taslima Nasreen

Ms Nasreen, Sakharov Prize 1994, was threatened to death for publishing a novel "the shame" harshly contested by Islamic fundamentalists. She had to leave the Indian state of western Bengal where she used to live.

In 2008, her visa for India was extended. She remains under threat.

A letter of concern was sent on 29 November 2007 and again on 04 February 2008.

Iraq

Father Pius Afas,

Father Mazen Ishoa

Two Catholic priests kidnapped on 14 October 2007.

In its resolution adopted on 15 November 2007 on Christian communities, the European Parliament raised concerns at the recent violent events in Iraq.

Zuhair Youssef Astavo Kermles,

Luay Solomon Numan

Two Assyrian Christian members of the organisation National Union of Bet-Nahrin assassinated on 28 June 2007.

P. Ragheed Ganni

On 3 June 2007, this Chaldean priest and three deacons who were his assistants were murdered.

Samar Sa'ad 'Abdullah,

Wassan Talib,

Zeynab Fadhil,

Liqa' Qamar

Iraqi young women sentenced to death penalty.

A letter was sent to appeal for a pardon or commutation of sentences on 23 February 2007.

Iran

Jafar Kiani

On 5 July 2007, he was executed by stoning in the village of Aghche-kand (Qazvin Province).

 

In its resolution adopted on 25 October 2007, the European Parliament:

- strongly condemned the execution by stoning of Mr Jafar Kiani, called on the Iranian authorities to implement their declared moratorium on stoning and demanded that the Islamic Penal Code of Iran be reformed in order to abolish stoning,

- called on the Iranian authorities to unconditionally release all prisoners of conscience, notably the journalists Emaddedin Baghi, Ako Kurdnasab, Ejlal Ghavami, Mohammad Sadegh Kaboudvand, Said Matinpour, Adnan Hassanpour, Abdolvahed Botimar, Kaveh Javanmard and Mohammad Hassan Fallahieh, the unionists Mansour Osanlou, Ebrahim Madadi and Mahmoud Salehi, and the students Ehsan Mansouri, Majid Tavakoli and Ahmad Ghassaban,

- condemned the arrest and imprisonment of human rights defender Dr Sohrab Razzaghi on 24 October 2007 and called for his immediate and unconditional release,

- proposed to restart the EU-Iran Human Rights Dialogue, which has been interrupted since June 2004.

The Presidency on behalf of the EU made two declarations on 25 May 2007 and 3 August 2007 concerning the death sentence imposed on Sian Paymard, Adnan Hassanpour, Abdolvahed "Hiva" Botimar, Mr Ali Mahin Torabi and the imminent execution of Mr Behnam Zare.

 

Sian Paymard,

Adnan Hassanpour,

Abdolvahed "Hiva" Botimar,

Mr Behnam Zare,

Mr Ali Mahin Torabi

Death sentence imposed on Sian Paymard, Adnan Hassanpour, Abdolvahed "Hiva" Botimar, Ali Mahin Torabi and imminent execution of Mr Behnam Zare.

These journalists – Adnan Hassanpour and Abdolvahed Botimar – have been sentenced to death.

Mansour Osanlou,

Ebrahim Madadi,

Mahmoud Salehi

Arrests of renowned trade union leaders due to the increase of the repression of the trade union movement: Mansour Osanlou, president of the Syndicate of Workers of Tehran and Suburbs Bus Company (SWTBC), and his deputy, Ebrahim Madadi, as well as Mahmoud Salehi, former President of the Bakery Workers' Union.

 

Emaddedin Baghi,

Ako Kurdnasab,

Ejlal Ghavami,

Mohammad Sadegh Kaboudvand,

Said Matinpour Adnan Hassanpour,

Abdolvahed Botimar,

Kaveh Javanmard Mohammad Hassan Fallahieh

Journalists and prisoners of conscience.

Ehsan Mansouri,

Majid Tavakoli,

Ahmad Ghassaban

Students and prisoners of conscience.

Dr Sohrab Razzaghi

Human rights defender arrested and imprisoned on 24 October 2007.

Rasool Ali Mezrea

Iranian asylum-seekers who have been sent back to Iran by third countries run severe risks of persecution, as shown by the recent case of Rasool Ali Mezrea, a member of the Al Ahwaz Liberation Organisation, who is threatened with execution after having been forcibly returned from Syria, despite his status as a recognised UNHCR refugee.

Mohammad Hassan Talebi,

Mohammad Hossein Jaafari,

Vahid Shokoohi Nia

Iranian asylum seekers persecuted on the basis of their sexual orientation and threatened to be expelled from Greece.

In its resolution adopted on 25 October 2007, the European Parliament called on the EU Member States to refrain from expulsions of Iranian asylum-seekers, including those persecuted on the basis of their sexual orientation, and called on Greece not to return Mohammad Hassan Talebi, Mohammad Hossein Jaafari and Vahid Shokoohi Nia to Iran.

Majed Albughbish,

Raisan Sawari,

Ghassem Salamat,

Mohammad Jaab Pour,

Abdulamir Farjallah Jaab,

Alireza Asakreh,

Khalaf Derhab Khudayrawi,

Alireza Asakreh,

Malek Banitamim,

Ali Matouri Zadeh

On 14 February 2007, the Iranian authorities executed three men in the Southern province of Khuzistan: Majed Albughbish, Raisan Sawari, and Ghassem Salamat. Mohammad Jaab Pour, Abdulamir Farjallah Jaab, Alireza Asakreh and Khalaf Derhab Khudayrawi were executed on 24 January 2007 and Alireza Asakreh, Malek Banitamim and Ali Matouri Zadeh were executed on 19 December 2006.

On 7 March 2007, the European parliament strongly condemned these acts.

Kyrgyz Republic

Ramazan Dyryldaev

The Office of the Kyrgyz Committee for Human Rights (KCHR) was burnt out while its Chairman was attacked on 12 and 13 September.

A letter of concern was sent on 2 October 2007

Alisher Saipov

Kyrgyz journalist of Uzbek origin. He was shot to death on 24 October 2007 in the Kyrgyz city of Osh.

A letter of concern was sent on 31 October 2007.

Lebanon

Rafik Hariri

Former Lebanese Prime Minister assassinated.

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament welcomed the UN Security Council resolution setting up the international tribunal to try those responsible for the assassination of Rafik Hariri.

Libya

Kristiana Vulcheva,

Nasya Nenova,

Valentina Siropulo,

Valya Chervenyashka,

Snezhana Dimitrova,

Ashraf al-Haiui

Five Bulgarian nurses and a Palestinian doctor sentenced to death by the Libyan Criminal Court of 19 December 2006 who spent eight years in prison.

They were released in July 2007 and received in plenary in the EP (Strasbourg) on November 2007.

In its resolution adopted on 18 January 2007, the European Parliament condemned the verdict of the Libyan Criminal Court.

 

Mexico

Hester Van Nierop,

Brenda Susana Margaret Searle

Two Dutch citizens victims of "feminicide" in 1998 and 2001.

In its resolution adopted on 11 October 2007, the European Parliament stated that the convicted perpetrators were sentenced to 33 and 39 years imprisonment respectively on 26 February 2007. The sentence is the subject of a pending appeal.

 

Morocco

El Ghalia Djimi

 

A human rights defender and the Vice-President of the ASVDH (Association Sahraouie des Victimes des Violations Graves des Droits Humains Commises par l`Etat Marocain). She was limited in her right to free movement and freedom of expression.

Ms. Djimi was invited to the European Parliament in April 2007.

A letter of concern was sent on 13 November 2007.

Brahim Sabbar,

Ahmed Sbai,

Mohamed Tahlil

These members of the ASVDH (Association Sahraouie des Victimes des Violations Graves des Droits Humains Commises par l`Etat Marocain) were imprisoned.

A letter of concern was sent on 13 November 2007.

Occupied Palestinian Territories

Alan Johnston

BBC journalist who was abducted at gunpoint on 12 March 2007 while returning home in Gaza City.

 

In its resolution adopted on 26 April 2007, the European Parliament called for Mr Johnston to be immediately and unconditionally released unharmed and returned to safety.

In its resolution adopted on 12 July 2007 on the Middle East, the European Parliament welcomed the release of the BBC journalist.

Gilad Shalit

Israeli corporal imprisoned.

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament stressed that a series of confidence-building measures should be taken by both Israelis and Palestinians including the immediate release of all imprisoned Palestinian former ministers, legislators and mayors and the Israeli caporal Gilad Shalit.

Eldad Regev

Ehud Goldwasser

Two abducted Israeli soldiers.

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament called for a sign of life from these two soldiers to be given by their kidnappers and called for their immediate release.

Rami Khader Ayyad

Owner of a Christian library murdered on 7 October 2007.

In its resolution adopted on 15 November 2007 on Christian communities, the European Parliament deplored this murder.

Pakistan

Benazir Bhutto

 

Leader of the Pakistan Peoples Party (PPP), assassinated on 27 December 2007.

In its resolution adopted on 15 November 2007, the European Parliament:

- raised concerns about the arrest of more than 3 000 citizens, including leaders of political parties, lawyers, journalists, human rights activists and representatives of civil society. The Parliament demanded that the house arrest of Benazir Bhutto, leader of the PPP, of Asma Jahangir, Chair of the independent Human Rights Commission and UN special rapporteur on freedom of religion or belief, and of I.A. Rehman, the founder of that organisation, be put to an immediate end. The Parliament was alarmed that a detention order remained in place against Hina Jilani, the UN Special Representative of the Secretary General on Human Rights Defenders.

- demanded that judicial independence be restored by reinstating the judiciary, demanded the immediate release of all representatives of the ban associations who have been arrested after peaceful street protests and denounced in particular the unlawful house arrest of Chief Justice Chaudhry (already raised in its resolution of 12 July 2007) and the imprisonment of Aitzaz Ahsan, President of the Supreme Court Bar Association.

Asma Jahangir

 

Chair of the independent Human Rights Commission and UN special rapporteur on freedom of religion or belief, was placed under house arrest. (According to information received, she is no longer under house arrest.)

Hina Jilani

UN Special Representative of the Secretary General on Human Rights Defenders. A detention order was issued against her. (According to information received, this detention order has been dropped in the meantime.)

I.A. Rehman

Founder of the independent human rights commission was placed under house arrest.

Iftikhar Mohammad Chaudhry

Chief of Justice. He was placed under house arrest.

Aitzaz Ahsan

President of the Supreme Court Bar Association. He was imprisoned.

Arif Khan

Protestant Bishop. He was assassinated with his wife on 29 August 2007.

In its resolution adopted on 15 November 2007 on Christian communities, the European Parliament raised concerns at the recent violent events in Pakistan.

Philippines

Giancarlo Bossi

This Catholic priest was kidnapped.

In its resolution adopted on 15 November 2007 on Christian communities, the European Parliament deplored this kidnapping.

Ms Siche Bustamante-Gandinao

A dedicated human rights activist who was killed just days after testifying to the UN Special Rapporteur on extrajudicial, summary or arbitrary executions.

In its resolution adopted on 26 April 2007, the European Parliament condemned in the strongest terms this murder and raised concerns about the lack of any police investigation concerning this important case.

Russia

Galina Kozlova

Member of the board of the Mari national organisation Mari Ušem, editor of the literary magazine Ontšõko and wife of Vladimir Kozlov, chair of the Mari Council. She was brutally attacked on 25 January and suffered head injuries resulting in concussion and severe headaches, dizziness and eyesight problems.

In its resolution adopted on 15 March 2007, the European Parliament:

- strongly condemned the attack on Galina Kozlova, which has so far not led to any convictions or even arrests, and the continuing harassment of, and assaults on, activists, leading cultural figures and independent journalists in Mari El,

- called on the federal and local authorities to bring the perpetrators of these acts to justice and ensure respect for freedom of expression,

- called on the Commission to raise the issue of Finno-Ugric minorities in Russia, and concerns regarding the situation in Mari El, during the regular EU-Russia human rights dialogue and at the forthcoming EU-Russia Summit.

Mikhail Khodorkovsky

The Swiss Federal Tribunal decided on 13 August 2007 that his prosecution and that of Mr Yukos by the Russian authorities was illegal and politically motivated.

In its resolutions adopted on 10 May and 14 November 2007, the European Parliament, expressed concerns over democracy and human rights in Russia, over the independence of the judiciary, as exemplified by the Yukos case, over increased control of the media, over the inability of the Russian police and judicial authorities to find those responsible for murders of journalists and over repressive measures taken against the opposition.

Gari Kimovič Kasparov,

Maria Gaidar,

Stephan Stuchlik

 

Following a march on 14 April 2007, leaders of the United Front Civic Front, former world chess champion Gari Kimovič Kasparov and Maria Gaidar, the daughter of Russia's first post-Soviet reformist prime minister were detained. Many journalists, including ARD (German Television) correspondent Stephan Stuchlik, who tried to capture the events and disseminate them to the West, were also beaten and arrested.

On 15 April 2007 another protest, albeit far smaller, organised by the same grouping, was broken up in a similar way in St Petersburg. Gari Kimovič Kasparov was detained before the protest began. Some demonstrators were arrested whilst en route to the event.

In its resolution adopted on 26 April 2007, the European Parliament:

- strongly condemned the use of excessive force by the Russian anti-riot police during last weekend's peaceful demonstrations in Moscow and St Petersburg,

- called on the Russian authorities to comply with their international obligations and to respect freedom of expression and freedom of assembly,

- called on the Council of Europe to investigate the human rights violations that took place at these peaceful demonstrations.

Gari Kimovič Kasparov was received in plenary at the European Parliament in May 2007.

 

Rwanda

Idesbald Byabuze Katabaruka

Professor and human rights defender. He was detained in a prison in Kigali.

A letter of concern was sent on 10 April 2007.

Saudi Arabia

A 19-year-old woman, known as 'the Qatif '

She was sentenced to 90 lashes following an incident in which she was alone in a car talking with a man who was not a close relative when she was attacked and gang-raped. The General Court of Qatif (Saudi Arabia) reviewed the sentence in November 2007 and condemned her to six months in prison and 200 lashes.

In its resolution adopted on 13 December 2007, the European Parliament:

- deplored the decision taken by the General Court of Qatif to punish the rape victim,

- called on the Saudi Arabian authorities to quash the sentence and drop all charges against the victim of the rape,

- insisted that the Saudi Arabian Government take further steps aimed at lifting restrictions on women's rights.

Abdul Rahman Al-Lahem

The Qatif girl's lawyer. He was banned from the courtroom and from any future representation of his client after attempts to take legal action against the Ministry of Justice for failing to provide him with a copy of the verdict concerning his client so that he could prepare an appeal.

He faced a disciplinary hearing at the Ministry of Justice, where sanctions can include suspension for three years and disbarment.

Fatima and Mansour Al-Timani

Mr Al-Lahem also defended the case of this couple, parents of two children, who were forcibly divorced in July 2007 on the request of the wife's brother, based on the argument that Fatima's tribal lineage was superior to that of her husband. Both were incarcerated for prolonged periods (months), together with their children for refusing to accept the divorce. Since then Fatima has been obliged to live in a shelter because she refuses to return to her family.

Rizana Nafeek

A Sri Lankan domestic worker who was sentenced to capital punishment in June 2007 for the death of an infant in her custody when she was only 17 years old.

Siti Tarwiyah Slamet,

Susmiyati Abdul Fulan

Indonesian domestic workers who were beaten to death by their employing family in August 2007 while two others were critically wounded.

Ahmadiyya Muslim Jamaat

He is suffering discrimination for his religious beliefs.

A letter requesting more information was sent on 23 January 2007.

Somalia

Isse Abdi Isse

Human rights defender. He was shot dead on 14 March 2007 in a hotel in Mogadishu.

A letter of concern was sent on 9 May 2007

Sudan

Sadia Idriss Fadul

 

A criminal court in the Managil province, Gazira state, central Sudan, headed by Judge Hatim Abdurrahman Mohamed Hasan, sentenced Sadia Idriss Fadul (a 22-year-old female from the Fur ethnic group, Darfur) and Amouna Abdallah Daldoum (a 23-year-old female of the Tama ethnic group, Darfur) on 13 February 2007 and 6 March 2007 respectively to death by stoning for having committed adultery.

According to a letter sent by the Embassy of the Republic of the Sudan in Brussels, the death sentences were quashed.

In its resolution adopted on 24 May 2007, the European Parliament:

- welcomed the quashing of the death sentences – if indeed they are confirmed by the court itself – and calls on the Sudanese Government to guarantee the physical and psychological integrity of Sadia Idriss Fadul and Amouna Abdallah Daldoum,

- called on the Sudanese Government to repeal the death sentences against, and guarantee the physical and psychological integrity of, Abdelrhman Zakaria Mohamed and Ahmed Abdullah Suleiman.

Amouna Abdallah Daldoum

Abdelrhman Zakaria Mohamed

On 3 May 2007 the criminal court of Nyala in south Darfur sentenced them, both males aged 16, to death for hanging on murder, causing injury intentionally and robbery.

Ahmed Abdullah Suleiman

 

Syria

 

Michel Kilo

Mahmoud Issa

Michel Kilo, a militant pro-democracy writer who was arrested on 14 May 2006, mainly because of his position on the Beirut-Damascus Declaration and sentenced with Mahamoud Issa on 13 May 2007 to a three-year prison term.

In its resolution adopted on 24 May 2007, the European Parliament:

- expressed its concern at the restrictions imposed on, and the charges made against, Mahmoud Issa, Fayek El Mir, Aref Dalila, Kamal al-Labwani, Anwar Al Bunni, Michel Kilo, Suleiman Al-Shamar and Khalil Hussein for exercising their democratic rights and engaging in peaceful activities,

- urged the relevant Syrian bodies to reverse the abovementioned judgments, drop the charges still pending in the Military Court of Damascus and release all the above-mentioned prisoners of conscience and political prisoners.

 

Suleiman Al-Shamar and Khalil Hussein

Suleiman Al-Shamar, leading member of the Democratic National Community, and Khalil Hussein, President of the Public Relations Office at the Kurd Future Trend, were sentenced to ten years" imprisonment for "weakening the national ethic" and "conspiring with a foreign country".

Fayek El Mir and Aref Dalila

These members of various human rights organisations in Syria have been detained in solitary confinement for six years now.

Kamal al-Labwani

Syrian security forces arrested this physician and co-founder of the Democratic Liberal Gathering, on 8 November 2005 upon his return from a trip to Europe, the United States and Egypt. He was sentenced to 12 years' imprisonment with hard labour on politically motivated charges.

Anwar Al Bunni

A founding member of the Syrian Human Rights Organisation and a lawyer specialising in human rights issues, who was arrested on the streets of Damascus in 2006 when he was on the verge of taking up a post as the director of a human rights centre financed by the European Union. He was sentenced to five years' imprisonment for "spreading false information harmful to the state".

A letter of concern was sent on 15 February 2007.

Moldova (Transnistria)

Tudor Popa

Andrei Ivantoc

They were subjected to degrading treatment and prohibited from returning to their homes.

 

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament:

- welcomed the release of Andrei Ivanţoc and Tudor Popa, but deplored the fact that their release by the separatist regime of Tiraspol was declared as resulting from the expiry of their term of imprisonment, and not due to the implementation of the decision of the ECHR,

- condemned the fact that Andrei Ivanţoc was subjected to violence and attacks on his human dignity upon his release, as film footage taken by witnesses to his release testifies.

Members of the Llascu Group

They were arrested and detained on charges of terrorism. This represented an illegal act of the Transnistrian separatist regime and did not meet international standards.

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament strongly deplored the lack of respect for human rights and human dignity in Transnistria, as reflected by the trial and detention of the Ilaşcu Group, and called for the immediate and full implementation of the judgment of the ECHR of 8 July 2004 in the case of Ilaşcu.

Valentin Besleag

A mayoral candidate in legitimate local elections in Corjova arrested on 2 June 2007.

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament demanded the cessation of deprivation of freedom of persons for political activity; in this respect condemned the arrest on 2 June 2007 and subsequent treatment of Valentin Besleag.

Tunisia

Maître Mohamed Abbou

A lawyer and human rights defender. He was detained for publishing articles critical towards the Tunisian government.

A letter of concern was sent on 15 February 2007.

Ousama Abbadi,

Mohammed Amine Jaziri,

Ramzi el Aifi,,

Oualid Layouni,

Mahdi Ben Elhaj,

Ziad Fakraoui

They were tortured to stop them from continuing their hunger strike while in detention.

Two letters of concern were sent on 25 February 2007 to the Tunisian authorities.

Omar Mestiri

A journalist for the on-line Newspaper Kalima. He was wrongly accused of defamation. This also led to the authorities closing the on-line Newspaper.

A letter of concern was sent on 26 July 2007 to the Tunisian authorities.

Maître Raouf Ayadi

A renowned human rights defender. He was assaulted by the Police as he prepared to represent a group of young people indicted on terrorism charges before the tribunal of first instance of Tunis.

A letter of concern was sent on 26 July 2007 to the Tunisian authorities.

Turkey

Andrea Santoro

Father Andrea Santoro was a Catholic priest who was murdered in the Santa Maria Church in Trabzon, Turkey, where he served as a member of the Catholic church's Fidei donum missionary program.

In its resolution adopted on 24 October 2007, the European Parliament:

- strongly condemned the murders of Hrant Dink, of the Christian priest Andrea Santoro, and of three Christians in Malatya,

- deplored the fact that a number of people are still being prosecuted under Article 301 of the Penal Code,

- strongly condemned the recent conviction of Saris Seropyan and Arat Dink under this article and urged the government and the newly elected parliament to make sure that all provisions of the Penal Code allowing for arbitrary restrictions on the expression of non-violent opinions are removed and that freedom of expression and freedom of the press are guaranteed.

Hrant Dink

A Turkish-Armenian editor, journalist and columnist. As the editor-in-chief of the bilingual Turkish-Armenian newspaper Agos (Ակօս), he was a prominent member of the Armenian minority in Turkey.

He was assassinated in Istanbul in January 2007.

Saris Seropyan

The Turkish-Armenian journalists Saris Seropyan and Arat Dink (son of assassinated Turkish-Armenian journalist Hrant Dink) were given a one year suspended sentence for violation of article 301 of the Turkish Penal Code: 'insulting Turkishness'.

Arat Dink

Tilmann Geske,

Necati Aydin,

Ugur Yuksel

Three Christians murdered during the attacks on the Christians publishing house Zirve on 18 April 2007.

In its resolution adopted on 15 November 2007, the European Parliament noted that it was horrified by theses attacks and recalled its resolution of 24 October 2007 on EU-Turkey relations and its strong condemnation of the murders of Hrant Dink and the Catholic priest Andrea Santoro.

United States of America

 

Abu Omar

This Egyptian cleric had been granted asylum in Italy, was abducted in Milan on 17 February 2003, transferred from Milan to the NATO military base of Avano by car, and then flown, via the NATO military base of Ramstein in Germany, to Egypt, where he was held incommunicado and tortured.

In its resolution adopted on 14 February 2007 on the alleged use of European countries by the CIA for the transportation and illegal detention of prisoners, the European Parliament condemned extraordinary renditions.

Abou Elkassim Britel

This Italian citizen was arrested in Pakistan in March 2002 by the Pakistani police and interrogated by US Pakistani officials, and subsequently rendered to the Moroccan authorities and imprisoned in the detention facility "Temara".

Bisher Al-Rawi,

Jamil El-Banna

Bisher Al-Rawi, an Iraqi citizen, and Jamil El-Banna, a Jordanian citizen, both residents in the United Kingdom, were arrested by Gambian authorities in Gambia in November 2002, turned over to US agents, and flown to Afghanistan and then to Guantanamo where they remain detained in the absence of a trial or any form of judicial assistance.

Binyam Mohammed

This Ethiopian citizen and resident in the United Kingdom was held in at least two secret detention facilities, in addition to military prisons.

Martin Mubanga

This UK citizen was arrested in Zambia in 2002 and subsequently flown to Guantanamo where he was detained and tortured for four years without trial or any form of judicial assistance and then released without charge.

Khaled El-Masri

 

This German citizen was abducted on 31 December 2003 (in the Former Yugoslav Republic of Macedonia), illegally held in Skopje until January 2004 and transported to Afghanistan where he was held until May 2004 and subjected to degrading and inhuman treatment.

Maher Arar

This Canadian Citizen was detained in the US and eventually deported to Syria under the US policy of extraordinary renditions. He claimed that he was subjected to torture while in Syrian detention.

Ahmed Agiza,

Mahammed El-Zari

Egyptian citizens, who were seeking asylum in Sweden, were expelled in December 2001.

They were deported to Egypt, outside the rule of law, and were subjected to degrading treatment by US officials.

Murat Kurnaz

This Turkish citizen resident in Germany was arrested in Pakistan in November 2001, transferred to the US units across the border in Afghanistan by the Pakistani police on no legal basis and with no judicial assistance, and finally flown to Guantanamo at the end of January 2002, whence he was released on 24 August 2006 without charge, having been tortured in all locations where he had been led.

Mohammed Zammar

This German citizen was arrested without formal charge on 8 December 2001 at the Casablanca airport in Morocco and tortured in Morocco and Syria.

Abdel-Halim Khafagy

This Egyptian citizen and long-term resident in Germany was probably arrested in Bosnia and Herzegovina in September 2001 on suspicion of being a terrorist and abducted to a prison on a US 'Eagle Base' military base in Tuzla where he was severely mistreated and detained under inhumane conditions.

Masaad Omer Behari

This Sudanese citizen and resident in Austria since 1989 was abducted at Amman airport on 12 January 2003 on his way back to Vienna from Sudan. He was later illegally secretly detained in a prison close to Amman in the absence of a trial or legal assistance. He was tortured and ill-treated there until 8 April 2003, when he was released without charge.

Gamal Menshawi

This Egyptian citizen and resident in Austria was arrested on his way to Mecca at Amman airport in February 2003, and later brought to Egypt where he was secretly detained until 2005 in the absence of a trial or legal assistance.

Abdurahman Khadr

He was allegedly transported from Guantanamo to Tuzla in Bosnia and Herzegovina on 6 November 2003.

Mustafa Setmariam Nasarwho

This Spanish citizen was abducted in Syria in October 2005 and rendered to US agents.

The European Parliament called on the Spanish authorities to take all necessary steps to allow him to face a fair trial before competent judicial authorities.

Kenneth Foster

He was sentenced to death without committing or assisting in any murder.

A letter of concern was sent on 27 August 2007.

Uzbekistan

Norboi Kholzhigitov,

Khayatulla Kholzhigitov,

Sattor Izraev,

Khabibulla Akpulatov,

Nasim Isakov,

Azam Formonov,

Alisher Karamatov,

Yadgar Turlibekov,

Jamshid Karimov,

Dilmurod Muhiddinov,

Mutabar Tadzhibaeva,

Saidjahon Zainabitdinov,

Ihtiyor Hamroev,

The family of Ahmadjan Madmarov,

Ihtiyor Hamroev

These human rights defenders are detained in prison or psychiatric hospitals, sometimes subjected to torture and ill-treatment.

Letter of concern were sent on 15 January, on May 15 2007, and on 3 July 2007.

In its resolution of 15 November 2007, the European Parliament called upon the Uzbek authorities:

- to release these human rights defenders.

Mihra Rittmann

The Ministry of Justice in Uzbekistan refused to officially recognize this Human Rights Watch Office's Associate.

A letter of concern was sent on 03 July 2007.

In its resolution of 15 November 2007, the European Parliament called upon the Uzbek authorities to:

- officially recognize the Human Rights Watch office.

Elena Urlaeva

Chairwoman of the Human Rights Alliance of Uzbekistan. She reportedly suffered continuous harassment and was physically attacked.

A letter of concern was sent on 15 January 2007.

Umida Niazova

Translator at the office of Human Rights Watch in Tashkent. She was sentenced to seven years of probation.

-An appeal for dropping all charges against her was sent on 15 January 2007

- A further letter of concern was sent on 19 April 2007 calling for the release of Unida Niazova, and 15 May 2007.

- Her sentence was commuted to seven years imprisonment.

Ikhtior Khamroev

University student detained since August 2006. He was subjected to physical attacks and there were concerns surrounding the fairness of his trial.

The Parliamentary Delegation to Uzbekistan wrote a letter to Commissioner Ferrero-Waldner requesting her to bring Ikhtior's case to the attention of the Uzbek authorities.

Vietnam

Thich Huyen Quang,

Thich Quang Do

The Patriarch of the Unified Buddhist Church of Vietnam, Thich Huyen Quang (87 years old), and his deputy, Thich Quang Do (79 years old), winner of the 2006 Rafto Prize for human rights work have been imprisoned without trial in their monastery since 1982 for the sole reason of being ardent supporters of religious freedom, human rights and democracy.

In its resolution adopted on 12 July 2007, the European Parliament called for the immediate and unconditional release of all individuals imprisoned for the sole reason of having peacefully and legitimately exercised their right to freedom of opinion, freedom of expression, freedom of the press and freedom of religion.

Nguyen Van Ly,

Nguyen Van Dai,

Le Thi Cong Nhan

Vietnam continues to hold trials with no respect for the presumption of innocence, the rights of the defendant or the independence of judges, as shown by the trials of the Catholic priest Nguyen Van Ly (30 March 2007), and of the lawyers Nguyen Van Dai and Le Thi Cong Nhan (11 May 2007).

Nguyen Phong,

Nguyen Binh Thanh,

Tran Quoc Hien,

Le Nguyen Sang,

Nguyen Bac Truyen,

Huynh Nguyen Dao,

Duong Thi Tron,

Le Van Soc,

Nguyen Van Thuy,

Nguyen Van Tho,

Thich Huyen Quang

Thich Quang Do

Bui Thi Kim Thanh

These people were sentenced to several years in prison, which constitutes a violation of their human rights:

Catholic priest Nguyen Van Ly (sentenced to eight years' imprisonment), Nguyen Phong (six years), Nguyen Binh Thanh (five years), the lawyer Nguyen Van Dai (five years) (all members of the pro-democracy and reform group Bloc 8406) and the lawyer Le Thi Cong Nhan, spokeswoman for the Progression Party, (four years), Tran Quoc Hien, representative of the Workers-Farmers Organisation, (five years), Le Nguyen Sang, leader of the People's Democratic Party (PDP), (five years), Nguyen Bac Truyen (four years), Huynh Nguyen Dao (three years), the Hoa Hao Buddhists Duong Thi Tron (six years), Le Van Soc (six years) and Nguyen Van Thuy (five years), Nguyen Van Tho (four years), Thich Huyen Quang, Patriarch of the Unified Buddhist Church of Vietnam, Thich Quang Do and Bui Thi Kim Thanh.

Zimbabwe

Gift Tandare

This opposition activist was shot. His body was snatched and secretly buried without his family's knowledge.

In its resolution adopted on 26 April 2007, the European Parliament strongly condemned the Mugabe dictatorship for its relentless oppression of the Zimbabwean people, opposition parties and civil society groups and its destruction of the Zimbabwean economy, which has deepened the misery of millions of Zimbabweans.

Itai Manyeruke

He died a day after being severely beaten up by the police.

Edmore Chikomba

He deceased on 30 March 2007.

Morgan Tsvangirai

Chairman of the Movement for Democratic Change (MDC) and opposition leader. He was arrested on 28 March 2007 and subject to brutal treatment by the police forces.

Ian Makone

This opposition activist, special adviser to Morgan Tsvangirai, was put in detention.

Nelson Chamisa

He was attacked on his way to Harare airport, where he was to take a flight to attend the meetings of the Joint Parliamentary Assembly (ACP-EU JPA).

Nelson Chamisa,

Grace Kwinjeh,

Lovemore Mdhuku,

William Bango,

Sekai Holland,

Tendai Biti,

Arthur Mutambara

These opposition leaders were arrested and subjected to brutal treatment by the police forces and prohibited to seek medical treatment outside Zimbabwe.

Raymond Majongwe

The human rights defender, Secretary General of the Progressive Teachers' Union of Zimbabwe (PTUZ) and his wife Loice Majongwe were harassed on 1 February 2007 by police officers in Harare

A letter of concern was sent on 21 February 2007.

B) UPDATES OF CASES RAISED BY THE EUROPEAN PARLIAMENT IN THE PREVIOUS ANNUAL REPORT BETWEEN APRIL 2006 AND MARCH 2007

NAME

BACKGROUND

ACTIONS TAKEN BY THE EUROPEAN PARLIAMENT

UPDATE ON 2007

BANGLADESH

Salah Uddin Shoaib Choudhury

Journalist and director of the newspaper "Weekly Blitz", which promotes dialogue among the religions and for the recognition of Israel. He was arrested on 29 November 2003 and released 17 months later. Nevertheless he is still in danger of being sentenced to death at his trial for sedition, which was due to open on 13 November 2006.

In its resolution of 15 November 2006, the European Parliament called for the review of his trial and for his release. The charges against him are contrary to all standards of international law and to all conventions on violations of press freedom. The resolution was also deploring recent acts of violence and strongly condemned the physical attacks on journalists, NGO staff, trade unionists and others. The resolution also expressed disapproval regardig the violence related to the forthcoming general elections and the transition.

Since his release from prison he was called to appear before the authorities for 36 times in the 31 months. Every time he risks potential re-incarceration. He was awarded the Monaco Media Forum Prize 2007.

BULGARIA

Michael Shields

An 18 years-old British citizen, subjected to an unfair trial and sent to prison in Bulgaria, in spite of the fact that another person confessed to the crime in question.

A letter of concern was sent on 13 June 2006.

 

Bulgaria’s president Georgi Parvanov declared he would not pardon him but also that the case can be reopened in Bulgaria if “sufficient new evidence” are presented.

ECUADOR

Mirek Krygier

Polish citizen, imprisoned.

A letter of concern was sent on 15 November 2006.

No information available.

IRAN

Keyvan Ansari

Prisoner of conscience.

In a resolution adopted on 15 November 2006, the European Parliament raised concerns regarding various human rights violations in Iran, including the ill-treatment of political prisoners, the prosecution of juvenile offenders, also concerning the issue of minority rights, freedom of religion and of the press, and women's rights. In the resolution, the Iranian authorities were called on to unconditionally release all prisoners of conscience; these five persons were explicitly mentioned.

Dr Keyvan Ansari went on hunger strike on 14 July in protest at their continuing detention. On September 2007 he was sentenced to 3 years and six months imprisonment on charges of threatening National Security.

Keyvan Rafii

Prisoner of conscience.

The hearing of the case of Keyvan Rafi’i, now held in prison was postponed for a fourth time on 29 July. On 20 May, his father, sister and brother had been taken to an Intelligence Ministry facility in Tehran. They were released at around 10pm after lengthy interrogation.

Kheirollah Derakhshandi

Prisoner of conscience.

 

Kheyrollah Derakhshandi, held in prison, was severely beaten in March 2007, leaving him with persistent pain in his back and left arm. He is being denied medical care. His 75-year-old father, Mojtaba Derakhshandi, was summoned to appear in court for giving an interview to a news agency about his son’s medical condition. He was later released on bail and warned not to speak to the press.

Abolfazl Jahandar

Prisoner of conscience.

Abdolfazl Jahandar went on hunger strike on 14 July in protest at their continuing detention. He is said to be protesting at the prison officials’ refusal to transfer him to the section for political prisoners. He is also in poor health.

Koroush Zaim

Prisoner of conscience.

 

He is out of prison, residing in Iran.

Farshid Yadollahi

Lawyers, imprisoned while defending Sufis in Qom.

In its resolution of 15 November 2006, the European Parliament also addressed the freedom of religion and expressed concerns about the arrests of these persons.

They are out of prison but they still face legal problems with the authorities.

Omid Behrouzi

Ayatollah Sayad Hossein,

Kazemeyni Boroujerdi

He was advocating for years that politics and religion should be separated. He was arrested reportedly with more than 400 of his followers.

In its resolution of 16 November 2006, the European Parliament expressed concern for his arrest.

He is still imprisoned, serving a 15 year sentence.

Motjaba Saminejad

Imprisoned journalist/ webblogger (reporters without borders).

In its resolution of 15 November 2006, the European Parliament called for the release of all imprisoned journalists and webbloggers.

Out of prison, residing in Iran.

Ahmad Raza Shiri

Imprisoned journalist/ webblogger.

Out of prison on suspended sentence.

Arash Sigarchi

Imprisoned journalist/ webblogger.

Out of prison, residing in the US.

Manoucher Mohammadi

Student activist, imprisoned.

The European Parliament called for his release, requesting that students should not be barred from higher education due to their peaceful political activities.

Out of prison, residing in the US.

Mausavi Khoini

 Human rights defender.

A letter of concern was sent on 20 October 2006.

Still in detention.

Kobra Rahmanpoor

Convicted in January 2002 and is still uncertain about when the sentence is to be executed, if at all.

A letter of concern was sent on 13 July 2006 regarding their case.

Judiciary suspended her execution sentence (she was convicted of murdering her mother in law).

Nazanin Mahabad Fatehi

Convicted in March 2005 for killing one of the three men, who tried to rape her and her cousin.

She was released on 15 January 2007, after the court of appeal declared her innocence. However, she still has to pay compensation of € 25.000.

Fatemeh Hagigat Prozheh

 A 35 year old woman who is convicted of killing her temporary husband (Seegheh in Islam). She has alleged that her husband, a drug addict, attempted to rape her 15 year old daughter from a previous marriage.

Fatemeh’s death sentence was confirmed.

Delara Darabi

She broke into a house with her partner, allegedly killed the woman, whose house she and her partner broke into. She denied the crime but she is still imprisoned, on death row. On 20 January she attempted suicide in her cell. She was a minor (17 years old) when she committed the crimes in question.

Her death sentence has been confirmed by the Iranian Supreme Court and her execution may be imminent. Her attorney is intending to appeal the verdict. In January 2007, Delara attempted suicide Delara's physical and emotional health is still unstable.

Sa'id Masouri

Sentenced to death and awaiting execution, she has been held in solitary confinement in Section 209 of Evin Prison since late 2004.

With regards to their case a letter of concern was sent on 17 May 2006.

No further information received.

Khaled Hardiani

Sentenced to death and on death row, involved in hijacking a plane in 2001.

Pardoned after being convicted of endangering national security (in relation to the hijacking plot).

Farhang Pour Mansouri

Sentenced to death and on death row, involved in hijacking a plane in 2001.

No further information received.

Shahram Pour Masori

Sentenced to death as a minor and on death row, involved in hijacking a plane in 2001.

No further information received.

ISRAEL

Ziyad Hmeidan

Student and human rights defender, detained by Israeli authorities without charges or trial since 23 May 2005.

A letter of concern was sent on 20 July 2006.

He was released on 18 March 2007.

NORTH KOREA

Son Jong Nam

He is a Christian believer. He was reportedly tortured by the National Security Agency, and was then sentenced to death for alleged treason without a trial and without procedural safeguards required under international human rights law.

In a resolution adopted on 15 June 2006, the European Parliament urged the government of the DPRK to provide information on his case and not to proceed with his execution

No further information received.

RUSSIA

Mikhael Khodorkovsky

Russian citizen, successful businessman and philanthropist, convicted after an unfair trial and subjected to difficult prison conditions; detained in a prison in Siberia.

With regards to their case, a letter of concern was sent on 22 November 2006.

On February 5, 2007, the Kremlin brought additional charges against him to ensure that he would not be released from prison in October 2007, when he would have been eligible for parole after having served half of his original sentence.

Platon Lebedev

Russian citizen convicted after an unfair trial and subjected to difficult prison conditions. Suffers from serious health problems.

Lebedev is currently serving his sentence in a remote area of Siberia.

Anna Politkovskaya

Journalist, murdered on 7 October 2006. A highly respected investigative reporter, known as the symbol of honest journalism in Russia, she was awarded many prizes, among others the Prize Olof Palme. She courageously stood up defending human life and dignity. She exposed and objectively reported on various forms of crimes against humanity, especially in Chechnya.

In its resolution of October 2006, the European Parliament paid tribute to her work and merits. The European Parliament called on the Russian authorities to conduct an independent and efficient investigation to find and punish those responsible for this cowardly crime. The President of the Parliament also expressed his concerns regarding the issue in a letter of concern. In November 2006, a hearing took place on the Subcommittee on Human Rights on Human rights defenders in Russia. At the EU-Russia Summit, the European Union insisted that Russia must respect human rights in every field of the EU-Russia cooperation.

The European Parliament nominated her posthumously for the 2007 Sakharov Prize.

The room for press conferences in Brussels was named after her.

SYRIA

Anwar al Bunni

Following an unfair trial that appeared to be politically driven, Anwar al-Bunni was sentenced by Damascus Criminal Court on 24 April 2007 to a five-year prison term on charge of “spreading false information harmful to the state”. He is serving his sentence in a mixed ward with criminal prisoners in ‘Adra prison.

In its resolution of 15 June 2006, the European Parliament urged Syrian authorities to reconsider all cases of political prisoners and to release immediately all prisoners of conscience. The Parliament also requested that all detained or imprisoned persons be given prompt, regular and unrestricted access to their lawyers, doctors and families. The European Parliament pointed out that respect for human rights constitutes a vital component of any future EU-Syria Association Agreement and called on Syria to respect its commitments within the framework of the Barcelona Process and along the lines of the European Neighbourhood Policy. In May 2006 several civil society activists were arrested and tortured because of signing a petition for improving the Syrian-Lebanese relations in view of the UN Security Council Resolution n° 1680. There were also some of these persons among those arrested.

Following his conviction Anwar al-Bunni was also brought to trial before Damascus Military Court on charges of “slandering a public administration”, Article 376 of the Syrian Penal Code. His new charge appears to be related to a memo he wrote and presented months ago as part of his defence and in which he criticised the Syrian Minister of Social Affairs and Labour as well as the Syrian Prisoners’ Association. The memo was found in his cell at prison during prison guards’ inspection. Anwar al-Bunni’s next military trial session is on 7 February 2008.

Michel Kilo

Writer, released on 19 October 2006, but he was brought before the Criminal Court in Damascus again on 31 October 2006 to face new charges.

His trial was postponed, for the second time, to 19 February 2007. He was sentenced on 13 May 2007 to three years in prison for "undermining national sentiment".

Kamal Al-Labwani

On 10 May 2007 Damascus Criminal Court sentenced him to 12 years imprisonment following an unfair trial. The charge relates to Kamal al-Labwani’s visit to Europe and the USA in 2005 where he met human rights organisations and government officials and called for a process of peaceful democratic reform in Syria.

Kamal al-Labwani is serving his sentence in ‘Adra prison in mixed ward with criminal prisoners. He may face additional prison terms of between three and five years. This measure against Kamal al-Labwani appears to be based on his criticism of the Syrian government in a document he wrote and presented in his defence at the final trial session on 10 May 2007.

Mahmoud Issa

Civil society activist. Mahmoud 'Issa's charges relate to his involvement in Beirut-Damascus Declaration, a petition signed by some 300 Syrian and Lebanese nationals calling for the normalization of relations between their two countries.

On 13 May 2007 Mahmoud ‘Issa was found guilty of “weakening nationalist sentiment” and was sentenced to three years imprisonment. He is kept in a mixed ward with criminal prisoners. It is alleged that charges against him have no legal basis.

Professor Suleiman Shummar

Civil society activist, detained for signing the above-mentioned petition.

Suleiman Shummar was sentenced in absentia to ten years in jail on charges of “weakening nationalist sentiment” and "exposing Syria to hostile acts".

Muhammad Mahfud

Civil society activist, detained for signing the above-mentioned petition.

Muhammad Mahfud was released on bail of 1,000 Syrian Lira (US $20) from ‘Adra prison on 25 September 2006. All charges against him were dropped.

Mahmoud Meri'i

Civil society activist, detained for signing the above-mentioned petition.

Mahmoud Meri’i was freed on 17 July 2006, on payment of 1,000 Syrian Lira (US$20) bail.

Yasser Melhem

Civil society activist, detained for signing the above-mentioned petition.

No further information received.

Omar Adlabi

Civil society activist, detained for signing the above-mentioned petition.

No further information received.

TURKEY

Behic Asci

Lawyer, started a hunger strike on 5 April 2005 to show solidarity with the political prisoners subjected to poor Turkish prison conditions. On 22 January 2007, after 293 days, he stopped the strike, but announced his intention to resume it later.

A letter of concern was sent on 15 November 2006.

Behic Asci did not resume his hunger strike, he is recovering at his home.

Michal Majevski

Polish citizen arrested in July 2006. He was a minor when committing the crime and the punishment was disproportionate.

A letter of concern was sent on 28 September 2006.

No further information received.

Jonathan Sugden

Well-known expert on Turkey, detained by Turkish security forces and was subjected to deportation.

A letter of concern was sent on 24 April 2006.

Jonathan Sugden is now able to travel to Turkey.

UNITED STATES OF AMERICA

Pablo Ibar

Spanish citizen found guilty of murder and condemned to death by the Court of Florida in 2000. On 9 March 2006, the Supreme Court reaffirmed his conviction and refused to grant him a new trial.

A letter of concern was sent on 26 April 2006.

Still on death row.

Allen W. Bridgers

Sentenced to death, on death row

A letter of concern was sent on 6 July 2006.

Still on death row.

UZBEKISTAN

Umida Niazova

Umida Niazova was a human rights defender and translator of Human Rights Watch's office in Tashkent. She was sentenced to seven years in prison.

Letters of concern were sent in January and April 2007.

On 08 May 2007, her sentence was commuted to seven-year suspended sentence. Under the term of the commuted sentenced she was obliged to regularly report to the neighbourhood police.

YEMEN

Ali Al-Dailami

Ali al-Dailami, Executive Director of the Yemeni Organization for the Defence of Democratic Rights and Freedom was reportedly being held incommunicado and subjected to ill-treatment since his arrest and detention on 9 October 2006.

A letter of concern was sent on 26 October 2006.

He was released in November 2006, one month after his arrest.

VIETNAM

Nguyen Van Ly

Catholic priest and co-editor of the underground online magazine Tu do Ngôn luan (Free Speech). He was imprisoned from May 2001 to early 2005. He was arrested again on 19 February 2007 and is currently under house arrest.

 A letter of concern was sent on 27 July 2006.

His support for the "Manifesto on Freedom and Democracy for Vietnam" has led to his sentence on March 30, 2007 for an additional eight years in prison.

Nguyen Gia Thieu

Sentenced to 20 years of imprisonment and a fine of 25 million USD.

He is still detained.


ANNEX II

LIST OF RESOLUTIONS

List of resolutions adopted by the European Parliament between January 2007 and December 2007, and relating directly or indirectly to human rights violations in the world

(http://www.europarl.europa.eu/comparl/afet/droi/others/default.htm)

Country

Date of adoption of resolution

 

 

AFRICA

 

 

CHAD

13.12.07

ETHIOPIA

21.06.07

GUINEA

15.02.07

NIGERIA

15.03.07 ; 24.05.07

SOMALIA

15.11.07

SUDAN

15.02.07 (Darfur) ; 24.05.2007 ; 12.07.07 (Darfur) ; 25.10.07

ZIMBABWE

26.04.07

The financing of the Special Court in Sierra Leone

06.09.07

EU partnership in the Horn of Africa

10.05.07

State of play of EU-Africa relations

25.10.07

 

AMERICA

 

 

CUBA

21.06.07

GUATEMALA

15.03.07

VENEZUELA

24.05.07

Murder of women in Mexico and Central America

11.10.07

SWIFT, the PNR agreement and the transatlantic dialogue on these issues

14.02.07

Transportation and illegal detention of prisoners

14.02.07

 

ASIA

 

 

BANGLADESH

06.09.07

BURMA (MYANMAR)

21.06.07 ; 06.09.07 ; 27.09.07

CAMBODIA

15.03.07

CHINA

13.12.07

INDIA

01.02.07

KASHMIR

24.05.07

PAKISTAN

12.07.07 ; 25.10.07 ; 15.11.07

PHILIPPINES

26.04.07

UZBEKISTAN

15.11.07

TIBET

15.02.07

VIETNAM

12.07.07

Comfort women during world war II (Japan)

13.02.07

 

EUROPE

 

 

MOLDOVA

12.07.07

RUSSIA

15.02.07 ; 26.04.07 ; 10.05.07 ; 14.11.07

TURKEY

24.10.07

Women in Turkey

13.02.07

Attack on Galina Kozlova

15.03.07

 

MIDDLE EAST

 

 

IRAN

25.10.07

PALESTINE ( GAZA)

11.10.07

SYRIA

24.05.07

The humanitarian situation of Iraqi refugees

15.02.07 ; 12.07.07

Women's rights in Saudi Arabia

13.12.07

Kidnapping in Gaza of the journalist Alan Johnston

26.04.07

Death sentence imposed on medical personnel in Libya

18.01.07

Middle East

12.07.07

EU strategy for reform in the Arab world

10.05.07

 

MISCELLANEOUS

 

 

EU Human rights dialogues and consultations on human rights with third countries

06.09.07

Universal moratorium on the death penalty

01.02.07 ; 26.04.07 ; 27.09.07

United Nations Human Rights Council

07.06.07

Christian Communities

15.11.07

Annual report on Human Rights in the World 2007 and the EU's policy on the matter.

26.04.07

10th anniversary of the Mine Ban Treaty (Ottawa Convention)

13.12.07


MNENJE Odbora za razvoj (4.3.2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2007 in o politiki EU v zvezi s tem

(2007/2274(INI))

Pripravljavec mnenja: Thijs Berman

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita učinkovito uporabo pristopa do razvoja, ki temelji na varovanju človekovih pravic, kar pomeni, da je treba spoštovati pet temeljnih načel: izvajanje mednarodnega okvira za človekove pravice, povečevanje vpliva imetnikov pravic, sodelovanje pri razvoju, nediskriminacijo in osredotočenje na ranljive skupine ter odgovornost;

2.   pozdravlja prizadevanja Komisije pri spodbujanju človekovih pravic, demokracije in dobrega upravljanja v okviru instrumenta razvojnega sodelovanja; vztraja, da je treba ta večplastna vprašanja vključiti v vse programe, in poziva k oblikovanju specifičnih ciljev, meril in kazalcev v vseh državnih, regionalnih, in tematskih strateških dokumentih ter letnih akcijskih programih;

3.   poziva Komisijo, naj posebno poudari vključevanje vidikov človekovih pravic v letni akcijski program za Kitajsko, ki bo predstavljen leta 2008;

4.   opozarja na razvojne cilje tisočletja in poudarja, da sta dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe temeljni človekovi pravici; meni, da morajo imeti zdravstveni programi, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem, spodbujanjem enakopravnosti med spoloma, povečanjem vpliva in moči žensk ter pravicami otrok, pomembno vlogo v politiki EU o razvoju in človekovih pravicah, zlasti kjer je razširjeno nasilje na podlagi spola, ženske in otroke pa ogroža HIV/aids, ali se jim zavrača dostop do informacij, preprečevanja in/ali zdravljenja;

5.   poziva Komisijo, naj vključi temeljne pravice delavcev in agendo za dostojno delo v svojo razvojno politiko, zlasti v programe za pomoč, povezano s trgovino;

6.   vztraja, da se mora politika EU na vseh področjih skladati z načeli človekovih pravic, vključno s trgovino, kmetijstvom, ribištvom, preseljevanjem in politiko o trgovini z orožjem; poudarja, da je med pogajanji o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z državami AKP treba upoštevati morebitne škodljive vplive na človekove pravice, zlasti na ekonomske in socialne pravice;

7.   pozdravlja partnerstvo med Afriko in EU glede demokratičnega upravljanja in človekovih pravic v skupni strategiji Afrike in EU; poziva ne le EU, ampak tudi AU, naj izpolnjujeta svoje obveznosti glede človekovih pravic, tako da sistematično vključujeta pristop, ki temelji na varovanju človekovih pravic, v afriški mehanizem medsebojnih pregledov in krepita regionalne institucije za človekove pravice, zlasti Afriško komisijo o človekovih pravicah in pravicah ljudstev in Afriško sodišče za človekove pravice in pravice ljudstev;

8.   ugotavlja, da v številnih afriških državah potekajo oboroženi spopadi, v katerih se civilisti še naprej soočajo z napadi, njihove vlade pa jih niso ustrezno zaščitile, kljub temu, da je mednarodna skupnost sprožila številne mirovne in mednarodne postopke mediacije; zlasti opozarja na situacijo v Sudanu/Darfurju, kjer še vedno prihaja do hudih kršitev človekovih pravic; poudarja odgovornost mednarodne skupnosti, da varuje, in poudarja, da imajo države, ki so prek velikih naložb, povezanih s trgovino, vpletene v konflikt v neki državi, posebno odgovornost do prebivalcev v tej državi;

9.   poudarja pomen čimprejšnje napotitve sil EUFOR v Čad, da bi zagotovile stabilnost v regiji in zaščitile humanitarne dejavnosti ter civiliste; vztraja, da EU in njene države članice posredujejo pri oblasteh v Čadu in pozovejo k izvajanju mednarodnih in regionalnih obveznosti te države na področju humanitarne dejavnosti in človekovih pravic; še zlasti zahteva, da so vsi opozicijski voditelji, ki so zaprti le iz političnih razlogov, nemudoma izpuščeni;

10. poudarja, da mora EU še naprej nuditi odločilno podporo prizadevanjem Kofija Annana pri posredovanju med sprtima stranema v Keniji; nadalje poudarja, da morajo biti vse strani še naprej udeležene pri iskanju sprejemljivih rešitev za razvoj povolilne strategije, ki bi vodila do sprave, preprečila etnično čiščenje in zagotovila vračanje notranje razseljenih oseb;

11. opozarja, da so človekove pravice v krhkih razmerah in zaradi nestabilnih institucij pogosto kršene ali ogrožene; zato poziva Svet in Komisijo, naj po izkušnjah v Sudanu, Afganistanu, Zimbabveju, Demokratični republiki Kongo in Keniji pospešita oblikovanje celostne strategije za nestabilne države;

12. poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da se bo še naprej prizadevalo za stabilizacijo, utrjevanje miru in zaščito civilnega prebivalstva v Afganistanu ter da se bo, kolikor časa bo potrebno, zagotavljalo ustrezna sredstva, vključno z enotami, ki bodo imela ustrezna pooblastila in opremo; opozarja, da bi bila cena neuspeha v Afganistanu za človekove pravice, posebej za pravice žensk, izredno visoka; poudarja, da je dolgoročno izboljšanje civilnih institucij bistvenega pomena za obnovo in spravo.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

3.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

19

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Danutė Budreikaitė, Ryszard Czarnecki, Nirj Deva, Alain Hutchinson, Romana Jordan Cizelj, Glenys Kinnock, Luisa Morgantini, Horst Posdorf, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Johan Van Hecke

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

John Bowis, Fiona Hall, Manolis Mavrommatis, Csaba Őry, Ralf Walter

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Glyn Ford


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (27.3.2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2007 in politiki Evropske unije na tem področju

(2007/2274(INI))

Pripravljavec mnenja: Giusto Catania

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker se letno poročilo EU o človekovih pravicah v svetu v letu 2007 osredotoča predvsem na dejavnosti izven Evropske unije, ne vsebuje pa podobnega celovitega opisa dejavnosti in problemov v zvezi s človekovimi pravicami v Uniji,

B.  ker je bila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (v nadaljnjem besedilu agencija) ustanovljena 1. marca 2007 na Dunaju in predstavlja prvi korak v odzivu na zahteve Parlamenta, da se oblikuje celovit okvir pravil in institucij, oblikovanih, da se vzpostavi zavezujoča narava Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in da se zagotovi skladnost s sistemom, določenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter da se oblikujejo obsežne politike EU o pravicah manjšin; ker je treba poudariti, da mandat agencije prav tako vključuje tiste države, ki so z EU sklenile stabilizacijsko-pridružitvene sporazume;

C. ker je treba pozdraviti vključitev listine o temeljnih pravicah v novo pogodbo in dejstvo, da je zavezujoča, čeprav listina v nekaterih državah članicah ni zavezujoča,

D. ker mora Parlament še naprej sodelovati s Svetom Evrope v zvezi z varstvom človekovih pravic,

1.  poziva Svet, naj v svojih prihodnjih letnih poročilih o človekovih pravicah v svetu analizira razmere na področju človekovih pravic v svetu skupaj z oceno dejanskih razmer na področju človekovih pravic v vsaki državi članici na osnovi letnega poročila agencije; skupna analiza bi dokazala, da je Unija enako zavezana k varstvu človekovih pravic znotraj in zunaj svojih meja, zato da prepreči dvojna merila;

2.  poziva Svet, naj svojo ad hoc delovno skupino za temeljne pravice in državljanstvo preoblikuje v stalno delovno skupino, ki bi lahko delovala vzporedno z delovno skupino za človekove pravice (COHOM), ter poziva Komisijo, da dodeli resor človekovih pravic in temeljnih svoboščin enemu komisarju;

3.  je zaskrbljen zaradi dejstva, da je mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu pogosto znižalo raven varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter meni, da mora EU sprejeti odločnejše ukrepe na mednarodni ravni, da spodbuja strategijo, ki temelji na popolnem spoštovanju mednarodnih standardov in obveznosti na področju človekovih pravic;

4.  poziva institucije EU in države članice, naj začnejo izvajati priporočila iz resolucije z dne 14. februarja 2007 o domnevi, da je Cia uporabljala evropske države za prevoz in nezakonito pridržanje zapornikov(1), katerih namen je pojasniti vlogo držav članic pri nezakonitem ravnanju izredne izročitve in zagotoviti, da Unija in države članice v prihodnje ne bodo več vpletene v podobne kršitve človekovih pravic;

5.  opozarja na resolucijo, ki izpostavlja zlorabo človekovih pravic v zaporu v zalivu Guantanamo, in poziva institucije EU in njene države članice, naj nadaljujejo z dejavnostmi, usmerjenimi k zaprtju tega zapora na podlagi dejstva, da že njegov obstoj dokazuje, kako se proti terorizmu ne smemo bojevati; zato poziva Svet in Komisijo, da spodbujata mednarodno pobudo, pri čemer bi se vlada Združenih držav v skladu z mednarodnim pravom strinjala, da bi bilo pripornikom omogočeno pravično sojenje ali da se jih izpusti, se jim podeli status ubežnika in omogoči varno bivanje v ZDA ali drugod, da se prepreči njihovo vračanje v države, v katerih bi jim resno grozilo mučenje ali preganjanje;

6.  spodbuja EU, naj sprejme celovitejši in enotnejši pristop v zvezi z mučenjem in naj ga ne obravnava kot ločeno vprašanje; poziva EU, naj upošteva širok spekter morebitnih ukrepov za prizadevanje proti mučenju, vključno s preprečevanjem, pomočjo žrtvam in bojem proti nekaznovanju; prav tako poziva države članice, da zagotovijo žrtvam mučenja dovolj sredstev za podporo in rehabilitacijo;

7.  spodbuja EU, da še naprej krepi skupno področje varnosti, svobode in pravice, s čimer bo mogoče, prek skupne politike priseljevanja, doseči optimalno varstvo pravic državljanov iz tretjih držav, ki prihajajo na ozemlje EU, ter ugotavlja, da v nekaterih državah članicah določbe o območju varnosti, svobode in pravice niso obvezujoče;

8.  ugotavlja, da so se na področju zakonitega priseljevanja, mejnega nadzora in nezakonitega zaposlovanja pojavili novi zakonodajni paketi; vztraja, da mora EU oblikovati skupno politiko preseljevanja, ki se osredotoča na pravice priseljencev, možnosti za zakonito priseljevanje in boj proti mreži trgovine z ljudmi;

9.  obžaluje, da do zdaj ni bilo izvedene še nobene analize o razmerah na področju človekovih pravic, saj so povezane s preseljevanjem v EU;

10. poziva države članice, da v celoti zagotovijo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin prosilcev za azil in priseljencev, ne glede na njihov pravni status na območju EU, kar je pogoj za zagotavljanje verodostojnega obravnavanja človekovih pravic v EU in zunaj nje;

11. opozarja, da mora biti namen oblikovanja skupne azilne politike zaščita posameznika, ne zmanjšanje števila prošenj za azil ali njihova eksternalizacija za tretje države, ki ne spoštujejo dovolj človekovih pravic;

12. poziva države članice, naj izboljšajo svoje azilne politike, tako da vključijo ženske, katerim grozi pohabljanje spolnih organov, in naj odpravijo vse nasilje, povezano s tem;

13. obsoja argumente, ki temeljijo na tradicionalnih, kulturnih ali verskih vrednotah vseh vrst, ki jih nekatere države članice navajajo, da bi se izognile svoji obveznosti odpraviti nasilje nad ženskami, zlasti nasilje, povezano s pohabljanjem ženskih spolnih organov;

14. meni, da se z zagotavljanjem neomejenega dostopa žensk do informacij, storitev ter zdravil, povezanih z zdravo spolnostjo in reproduktivnim zdravjem, krepi njihova vloga pri prizadevanju za varne spolne odnose in zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi, vključno z virusom HIV/aidsom;

15. poziva Komisijo in države članice, da spodbujajo izvajanje kampanj obveščanja o enakosti spolov ter boju proti nasilju na podlagi spola in diskriminaciji žensk;

16. poziva Svet in Komisijo, da v svojo politiko vključita ukrepe, ki zagotavljajo varstvo otrokovih pravic, ter da si prizadevata za boj proti trgovanju z otroki in vsaki obliki izkoriščanja, vključno z delom otrok;

17. opozarja na diskriminacijo in nasilno preganjanje zaradi spolne usmerjenosti v nekaterih državah; poziva institucije EU in države članice, da v EU odpravijo ter kazensko preganjajo vsako obliko diskriminacije, ki temelji na spolni usmerjenosti in spolni identiteti;

18. izraža veliko zaskrbljenost zaradi položaja državljanov tretjih držav, ki so vložili prošnjo za dodelitev azila na podlagi spolne usmerjenosti, kot sta Mehdi Kazemi in Pegah Emambakš, ki jima grozi izgnanstvo iz Združenega kraljestva v Iran ter usmrtitev; opozarja, da je izgon v tretje države, v katerih jim grozi preganjanje, mučenje ali usmrtitev, kršenje evropskih in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic; poziva institucije EU in zadevne države članice, da poiščejo rešitev, ki bo zagotovila, da ti dve osebi ne bosta vrnjeni v Iran, ter da nadzorujejo in ocenijo uporabo azilnega prava EU v državah članicah; poziva Komisijo, da obravnava in reši ta vprašanja s predvidenimi predlogi sprememb k Uredbi Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države(2) in Direktivi Sveta št. 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali apatridi, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite(3);

19. poziva predsedstva Sveta, naj organizirajo forum NVO o človekovih pravicah, da bodo civilna družba in institucije EU lahko poglobljeno razpravljale o vprašanjih varstva človekovih pravic v državah članicah;

20. v lizbonski pogodbi pozdravlja razširitev običajnega zakonodajnega postopka (nekdanjega postopka soodločanja) na področju pravosodja, svobode in notranjih zadev, s katerim bo imel Parlament večjo vlogo pri vprašanjih, ki zadevajo varstvo človekovih pravic v EU in zunaj nje;

21. poziva Svet in Komisijo, da spodbujata razvoj mehanizmov evropske sosedske politike, ker ta politika pomembno vpliva na varstvo človekovih pravic in zavzemanje zanje, pravno državo in demokratično reformo ter razširjanje vrednot človekovih pravic in povečanje zmogljivosti na tem področju;

22. poziva države članice, da še naprej ščitijo in spodbujajo temeljne pravice zunaj EU.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.3.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Giusto Catania, Carlos Coelho, Esther De Lange, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Armando França, Urszula Gacek, Patrick Gaubert, Lilli Gruber, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Sarah Ludford, Rareş-Lucian Niculescu, Inger Segelström, Vladimir Uručev, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in ‘t Veld, Metin Kazak, Jean Lambert, Jörg Leichtfried, Siiri Oviir, Nicolae Vlad Popa

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Tobias Pflüger

(1)

UL C 287 E, 29.11.2007, str. 309.

(2)

UL L 50, 25.2.2003, str. 1.

(3)

UL L 304, 30.9.2004, str. 12.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

60

0

3

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Alma Anastase, Bastiaan Belder, André Brie, Elmar Brok, Colm Burke, Marco Cappato, Philip Claeys, Giorgos Dimitrakopoulos, Hélène Flautre, Hanna Foltyn-Kubicka, Michael Gahler, Bronisław Geremek, Maciej Marian Giertych, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Maria Eleni Koppa, Helmut Kuhne, Johannes Lebech, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, null Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Ria Oomen-Ruijten, Cem Özdemir, Justas Vincas Paleckis, Béatrice Patrie, Alojz Peterle, Hubert Pirker, Samuli Pohjamo, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Christian Rovsing, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Charles Tannock, Inese Vaidere, Ari Vatanen, Kristian Vigenin, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Giulietto Chiesa, Árpád Duka-Zólyomi, Milan Horáček, Marie Anne Isler Béguin, Georg Jarzembowski, Tunne Kelam, Doris Pack, Antolín Sánchez Presedo, Inger Segelström, Csaba Sándor Tabajdi, Luis Yañez-Barnuevo García

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov