POROČILO o strategiji za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi

17.4.2008 - 2008/2010(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Margie Sudre

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi

2008/2010(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2007 z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (KOM(2007)0507) ter sporočil Komisije z dne 12. maja 2004 (KOM(2004)0343) in z dne 23. avgusta 2004 (KOM(2004)0543) o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije,

–   ob upoštevanju člena 299(2) Pogodbe o ES, ki ga bosta po uveljavitvi lizbonske pogodbe nadomestila člena 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v zvezi s posebnostmi najbolj oddaljenih regij, ter člena 107(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju odstavka 60 sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 14. decembra 2007 v Bruslju,

–   ob upoštevanju končne izjave 13. konference predsednikov najbolj oddaljenih regij, ki je bila podpisana 5. oktobra 2007 na Madeiri,

–   ob upoštevanju resolucij v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami iz let 2001 in 2005,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za ribištvo (A6‑0158/2008),

A. ker so za Azore, Kanarske otoke, Guadeloupe, Gvajano, Madeiro, Martinik in Reunion značilne stalnost, intenzivnost in zelo veliko vrst prikrajšanosti, med katere spadajo zelo velika oddaljenost od evropske celine, otoška lega ali obkroženost ozemlja, težavno podnebje in topografija ter majhnost trgov,

B.  ker sta Saint-Martin in Saint-Barthélemy, ki sta upravno in politično ločena od Guadeloupeja, v členih 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (Pogodbe o ES, kot jo spreminja lizbonska pogodba), določena kot novi najbolj oddaljeni regiji,

C. ob upoštevanju gospodarske strukture najbolj oddaljenih regij, za katero je značilna tesna povezanost s kmetijstvom in ribištvom, ki skupaj s storitvami (zlasti s turizmom) pomenita gospodarsko dejavnost, v kateri je zaposlenih zelo veliko ljudi iz teh regij,

D.  ker so najbolj oddaljene regije družbeno-ekonomsko odvisne od ribolovnih virov njihovih izključnih ekonomskih conah in ker so njihove ribolovne cone z biološkega vidika bolj ranljive,

E.  ker ponuja neposredno geografsko okolje najbolj oddaljenih regij zelo omejene tržne priložnosti, medtem ko so trgi najbolj oddaljenih regij zelo privlačni za vse sosednje tretje države,

F.  ker so najbolj oddaljene regije v položaju absolutne odvisnosti od prevoznih sredstev, povečani stroški, povezani s prevozom oseb in blaga, nezadostno število povezav in prometnih linij, zvišanje cen ter težave pri vzpostavitvi in ohranitvi prevoza na regionalni ravni pa močno ovirajo gospodarski razvoj in dostopnost do teh regij,

G. ker so v zadnjih treh letih na najbolj oddaljene regije neposredno vplivale pomembne reforme Skupnosti, med katerimi so reforme finančne perspektive, regionalne politike za obdobje 2007–2013, ESR, EKSRP, državnih pomoči, skupnih tržnih ureditev za sladkor in banane ter programov POSEI za kmetijstvo in ribištvo, in ker je imel takšen razvoj pogosto pomembne posledice za te regije,

H. ker so prednostne politične naloge Unije, ki morajo biti skladne z vse bolj zavezujočimi mednarodnimi obveznostmi, ki jih zahteva globalizacija, zlasti v Svetovni trgovinski organizaciji, včasih v nasprotju s posebnimi ukrepi, ki se izvajajo v korist najbolj oddaljenih regij,

I.   ker se je precej zmanjšala relativna pomembnost najbolj oddaljenih regij v Uniji, ki se je z 12 razširila na 27 držav članic,

J.   ker predstava o najbolj oddaljenih regijah, pogosto povezanih z regijami, ki se preživljajo s počasnim prilivom sredstev Skupnosti ali nacionalnih sredstev, o pozitivnih učinkih tega financiranja pa se ne govori, ni zelo uravnotežena glede na resnično dodano vrednost, ki jo te regije zagotavljajo Uniji v okoljskem, kulturnem in geostrateškem smislu, pa tudi na področju vesolja – prednosti, ki niso takoj opazne,

K. ker imajo najbolj oddaljene regije dragoceno lego, ki je pomembna za Evropo, in sicer v središču Karibskih otokov, v sosedstvu Mercosurja ter na odprtem morju Afrike v Indijskem in Atlantskem oceanu, zaradi česar se lahko Unija uveljavi v najpomembnejšem svetovnem pomorskem prostoru s 25 milijoni km² izključne ekonomske cone, bogate z različnimi viri,

Dosežki v okviru okrepljenih partnerstev za najbolj oddaljene regije

1.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija tri leta po objavi ambicioznih političnih dokumentov, kot so omenjena sporočila o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije, predložila novo sporočilo s tega področja;

2.  poziva, naj se zaradi obsežnosti obravnavanih področij in zapletenosti zadevnih politik v generalnem direktoratu Komisije za regionalno politiko ohrani oddelek za najbolj oddaljene regije ter znatno poveča število zaposlenih v tem oddelku, da bi imel na voljo potrebna sredstva za izvajanje njegovih nalog;

3.  ugotavlja, da sporočilo navaja zelo pozitivne dosežke delovanja Komisije, čeprav več ukrepov, ki jih pozdravlja, le deloma izpolnjuje potrebe zelo oddaljenih regij (zlasti na področju prometa in dostopnosti, raziskav, ribištva ali regionalnega sodelovanja), nikjer pa niso navedeni težave v teh regijah in njihova prizadevanja, na primer ob podaljševanju režimov državne pomoči;

4.   ugotavlja, da financiranje iz strukturnih skladov še naprej pomembno prispeva k razvoju najbolj oddaljenih regij; vendar želi, da merilo za doseženo stopnjo kohezije v teh regijah ne bi temeljilo le na njihovem BDP v primerjavi s povprečjem držav Skupnosti, pač pa tudi na podlagi drugih kazalnikov, ter da bi se kohezijska politika bolje povezala z drugimi politikami Skupnosti in s tem povečala sinergija; poziva Komisijo, naj bo bolj prilagodljiva ter naj svoje aktualne in prihodnje politične ukrepe še bolj prilagaja razmeram v najbolj oddaljenih regijah, na podlagi člena 299(2) Pogodbe o ES;

5.  je seznanjen z zadovoljivimi rezultati, doseženimi v okviru programov POSEI (kmetijstvo in ribištvo) ter v sektorjih sladkornega trsa, ruma in banan; želi, da se za te kmetijske sektorje učinkovito upoštevajo finančne posledice zaradi mednarodnih pogajanj, ki potekajo zdaj, in ukrepi, sprejeti v Svetovni trgovinski organizaciji; bo še naprej pozorno spremljal prihodnji vmesni pregled programov POSEI in ocenjevanje diferenciranih davčnih režimov;

6.   se strinja, da je zaradi posebnosti najbolj oddaljenih regij potrebna strategija, temelječa na politikah in ukrepih, ki ne bodo predmet prehodnih meril in konjunkturnih sprememb blaginje, prilagojenih različnim potrebam posameznih regij, ter ki bodo zagotovili odgovor v zvezi s stalnimi omejitvami, s katerimi se te regije soočajo;

7.   poziva Komisijo, naj ob upoštevanju posebnosti in razlik med najbolj oddaljenimi regijami in vloge, ki jo imajo v celostni evropski pomorski politiki, v svoj načrt vključi ukrepe za pomoč ribiškim sektorjem teh regij; meni, da bi morala Komisija ribiškim flotam najbolj oddaljenih regij zagotoviti pozitivno diskriminacijo pri dostopu do ribolovnih virov ob njihovi obali in s posvečanjem posebne pozornosti ohraniti trajnostni značaj malega priobalnega ribolova;

Zrela faza okrepljenega partnerstva za najbolj oddaljene regije

8.  obžaluje, da zadevajo predlogi Komisije v zreli fazi zlasti ukrepe, ki se že izvajajo ali se že končujejo (vseevropska prometna omrežja, vseevropska energetska omrežja, sedmi okvirni program za raziskave in razvoj, okvirni program za konkurenčnost in inovacije ali regionalna politika); pričakuje pojasnilo o dejanskih in operativnih sredstvih, ki se zagotavljajo najbolj oddaljenim regijam in s katerimi bi lahko te regije izkoristile te priložnosti;

9.  je zaskrbljen zaradi vse večje pomembnosti, ki jo Komisija pripisuje orodjem za ocenjevanje politik in instrumentov Skupnosti v korist najbolj oddaljenih regij ter ocenjevanju kvantitativnega vpliva prikrajšanosti teh regij pri oblikovanju metodologije za nadomestilo dodatnih stroškov, povezanih z oddaljenostjo;

10. želi, da ta težnja po upoštevanju utemeljitev ukrepov, ki vse bolj temeljijo na izračunih, ne bi pomenila izgovora za ponovne dvome v del politike Unije v zvezi z njenimi najbolj oddaljenimi regijami ali za oviranje institucionalnih in gospodarskih akterjev v najbolj oddaljenih regijah, od katerih se zahtevajo pogoji, ki jih težko izpolnjujejo;

11. obžaluje, da generalni direktorat za trgovino ne upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij že od začetka pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu, ter poziva Komisijo, naj čim prej nadaljuje s prizadevanjem za kompromis, ki upošteva interese zadevnih najbolj oddaljenih regij na podlagi končnih sporazumov, ki se bodo sklenili z državami AKP;

12. želi, da Komisija dokaže svoj namen, da bo spodbujala regionalno vključevanje najbolj oddaljenih regij za zagotovitev resnične trajnosti akcijskega načrta za razširjeno sosedstvo, ki ga je napovedala leta 2004;

13. je zaskrbljen zaradi nekaterih ukrepov, ki jih je Komisija predlagala na področju prometa, zlasti ocenjevanje posameznih potreb ali upoštevanje zunanjih okoljskih vplivov; ponovno poudarja, da je treba najbolj oddaljene regije na tem področju obravnavati diferencirano, zlasti kar zadeva vključevanje civilnega letalstva v sistem trgovanja z emisijami, da se ne bi ogrozilo prizadevanja za nadomestilo prikrajšanosti zaradi nedostopnosti;

14. ocenjuje, da je treba z ukrepi Skupnosti, zlasti v okviru javno zasebnih partnerstev, spodbujati pobude za razvoj centrov odličnosti v najbolj oddaljenih regijah, s poudarkom na sektorjih, ki izkoriščajo svoje prednosti in strokovno znanje, kot so ravnanje z odpadki, obnovljivi viri energije, mobilnost študentov, raziskave na področju podnebnih sprememb in krizno upravljanje;

15  opozarja, da lahko številni ukrepi in programi za najbolj oddaljene regije, ki jih je treba izvajati in uvajati, bistveno prispevajo k uresničevanju določenih prednostnih nalog Skupnosti in mednarodnih prednostnih nalog, zlasti na področjih, kot so globalno segrevanje, zaščita biotske raznovrstnosti, obnovljivi viri energije, zdravje v državah v razvoju, prehrana ter diverzifikacija gospodarskih in proizvodnih dejavnosti; pozdravlja izvajanje predvsem programa NET-BIOME, ki je pomemben zgled potenciala na področju znanstvenih raziskav v najbolj oddaljenih regij; vendar se sprašuje, zakaj je vključevanje najbolj oddaljenih regij v Evropski raziskovalni prostor kljub številnim projektom in njihovemu velikemu potencialu še vedno šibko;

Razprava o prihodnosti strategije Unije za najbolj oddaljene regije

16. pozdravlja pobudo Komisije, da začne razpravo o prihodnosti strategije za najbolj oddaljene regije v obliki javnega posvetovanja, katerega rezultati bodo prispevali k pripravi novega predloga do leta 2009;

17. vendar poudarja, da se ta razprava ne sme omejiti le na navedena vprašanja (podnebne spremembe, demografski razvoj in upravljanje migracijskih tokov, kmetijstvo, pomorska politika), čeprav so te teme resnično neizogibne, in meni, da je treba v razpravo nujno vključiti izvajanje lizbonske strategije o najbolj oddaljenih regijah;

18. zahteva, da se pomen člena 299(2) Pogodbe o ES (členov 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije), na katerem temelji politika Unije v zvezi s prizadevanji za razvoj najbolj oddaljenih regij in na podlagi katerega obravnavajo službe Komisije te regije, takoj uvrsti na dnevni red razprav, tako da se najbolj oddaljenim regijam zagotovi pravni, institucionalni in politični glas, ki ga zahtevajo;

19. poudarja pomen javnih storitev pri zagotavljanju gospodarske, socialne in teritorialne kohezije najbolj oddaljenih regij, zlasti v sektorjih zračnega in pomorskega prometa, poštnih storitev, energije in komunikacij;

20. poziva, da se nujno sprejmejo ukrepi za boj proti stalni brezposelnosti, revščini in neenakostim pri razdelitvi prihodkov v najbolj oddaljenih regijah, ki v zvezi s tem beležijo stopnje, ki so med najvišjimi v Uniji;

21. poziva Komisijo, naj pomaga državam članicam, ki načrtujejo izvajanje premostitvene klavzule iz člena 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

22. meni, da pomenijo najbolj oddaljene regije za Unijo pri njenem sedanjem preučevanju podnebnih sprememb priložnost za opazovanje tveganj, preprečevanje škode, odziv na naravne nesreče in ohranitev ekosistemov; v zvezi s tem poziva Svet, naj čim prej sprejme predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, ki izrecno obravnava posebnosti najbolj oddaljenih regij; prav tako upa, da bo Komisija v predlogih za okrepitev odzivne sposobnosti Unije v primeru naravnih nesreč upoštevala izvedenska mnenja, skupaj z geografskim položajem teh regij;

23. upa, da bo v prihodnji skupni politiki na področju priseljevanja posebna pozornost namenjena položaju najbolj oddaljenih regij, ki so vse zunanje meje Unije, obkrožene z manj razvitimi tretjimi državami ter podvržene močnim migracijskim pritiskom, ki v teh regijah skupaj z rastjo prebivalstva (pogosto precej višja od povprečja Skupnosti) povzročajo zaskrbljujoče družbene in gospodarske napetosti;

24. zahteva, da se podporo Skupnosti za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah, o kateri se razpravlja manj kot o ostalih temah, podrobneje obravnava in opredeli dejanske izzive, potrebo po razvoju v smislu lokalne samozadostnosti, raven prihodkov kmetov, podporo organizacijam proizvajalcev, da bi se spodbujalo trženje njihovih proizvodov, pomen okoljske razsežnosti in upoštevanje vpliva sprostitve trgovine, ki jo uvajajo sporazumi o gospodarskem partnerstvu in prihodnji sporazumi o prosti trgovini, o katerih še potekajo pogajanja z več regijami Latinske Amerike;

25. meni, da najbolj oddaljene regije sodijo v središče pomorske politike Unije, in vztraja, da bi se morala razprava o tem vprašanju osredotočiti predvsem na vlogo, ki jo te regije lahko imajo na področju trajnostnega izkoriščanja morij, oceanov in obalnih območij ter mednarodnega pomorskega upravljanja;

26. poziva Komisijo, Svet in druge pristojne ustanove EU, naj v prihodnje iz finančnih sredstev Skupnosti zagotovijo učinkovito in ustrezno financiranje strategije Unije za pomoč najbolj oddaljenim regijam ter nadomestilo za omejitve, povezane z oddaljenostjo;

27. priporoča, naj se kot prednostno področje razmisleka določijo tudi sredstva za kompenzacijo majhnosti lokalnih trgov, vse bolj odprto konkurenčno okolje, težavnost dostopa do trgov na celinski Evropi ali na njihovih gospodarskih območjih, izboljšanje opredelitve financiranja iz ESRR/ESR in ESSR/instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za projekte sodelovanja s sosedskimi državami, tako kot učinkovito sodelovanje najbolj oddaljenih regij v evropski inovacijski politiki in boju proti digitalnemu razkoraku, da bi imelo prebivalstvo iz teh regij zagotovljen neomejen dostop do medijev in sredstev obveščanja, ki jih omogoča nova tehnologija, na primer dostop do širokopasovnega interneta;

28. vztraja, da partnerstvo, ki je nepogrešljivo za uspeh razprave, ne sme biti omejeno le na evropske, nacionalne in lokalne javne organe, temveč da se tako kot v preteklosti v razmislek vključi vse gospodarske strukture iz najbolj oddaljenih regij, ki jih predstavljajo strukturirane organizacije, ki se vsak dan soočajo z dejanskimi učinki politike Skupnosti; poziva Komisijo, naj nemudoma po zaključku partnerske konference 14. in 15. Maja 2008 v Bruslju objavi novo sporočilo ob upoštevanju dosežkov, ki jih bo prinesla ta konferenca;

29. ocenjuje, da je uveljavljanje posebnih prednosti najbolj oddaljenih regij kot pomembnih izpostav Unije zunaj evropske celine najboljša strategija za zagotovitev notranjega in trajnostnega razvoja teh regij, zlasti prek turizma, ki združuje vse bogastvo njihove zgodovine ter kulturne, umetniške in arhitekturne dediščine, kar mora Unija ohraniti;

°

°    °

30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom najbolj oddaljenih regij ter predsedniku konference predsednikov najbolj oddaljenih regij.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Pravno priznavanje najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je potekalo postopno in počasi, je vključeno v člen 299(2) Pogodbe o ES.

Azori, Kanarski otoki, Guadeloupe, Gvajana, Madeira, Martinik in Reunion lahko zaradi več svojih posebnih značilnosti dosežejo prilagoditev politike Skupnosti, da se spodbudi njihovo vključevanje v evropski prostor.

Člena 299 in 311a Lizbonske pogodbe, ki ju bo nadomestil člen 299(2), vključujeta na ta seznam tudi otoka Saint-Martin in Saint-Barthélemy, ki sta upravno in politično ločena od Guadeloupeja. Ti skupnosti sta tako postali novi najbolj oddaljeni regiji.

Problematika najbolj oddaljenih regij vključuje več kot le samo zaostajanje v gospodarskem, socialnem in ozemeljskem razvoju. Njeno reševanje je tudi politični izziv. Te regije so se večkrat zavestno odločile, da bodo sestavni del EU, zato je treba njihova pričakovanja izpolniti. Razlog za to je, da zagotavljajo Evropski uniji svetovno razsežnost in so pomembne izpostave v njenih stikih z drugimi velikimi gospodarskimi skupnostmi.

Cilj tega sporočila Komisije je sestaviti prvo oceno okrepljenega partnerstva za najbolj oddaljene regije, ki se je začelo leta 2004, natančno ugotoviti dejavnosti, ki so se izvajale do zdaj v drugi, t. i. zreli fazi, ter pripraviti razpravo o prihodnosti te strategije.

Dosežki v okviru okrepljenih partnerstev za najbolj oddaljene regije

Komisija ocenjuje, da so dosežki iz prve faze okrepljenega partnerstva zelo pozitivni: sprejelo se je več ukrepov Skupnosti v korist najbolj oddaljenih regij v medsektorskem in dopolnilnem smislu, zaradi česar se izboljšuje gospodarski in socialni položaj v teh regijah.

Tri prednostne naloge okrepljenega partnerstva (manjša prikrajšanost zaradi nedostopnosti, boljša konkurenčnost in regionalno povezovanje) se morajo izvajati še naprej, ker ustrezajo prednostnim nalogam najbolj oddaljenih regij.

Poročevalka meni, da so ti dosežki vsaj delno predstavljeni v pretirano pozitivnem smislu. Če se to pretiravanje zanemari, je rezultat okrepljenega sodelovanja manj pozitiven, saj sporočilo na žalost nikjer ne navaja praktičnih težav v zvezi z nekaterimi vprašanji.

Zrela faza okrepljenega partnerstva za najbolj oddaljene regije

Komisija ocenjuje, da mora strategija za najbolj oddaljene regije zdaj vstopiti v drugo, t. i. zrelo fazo, zlasti kar zadeva prizadevanje za usklajevanje ESRR in ERS, vključevanje najbolj oddaljenih regij v evropski raziskovalni prostor ali prilagajanje storitev splošnega gospodarskega pomena potrebam lokalnih trgov.

Zato želi, da se izvajanje vseh treh prednostnih nalog okrepi s sprejetjem ali izvajanjem okoli trideset dopolnilnih ukrepov.

Najpomembnejši od teh ukrepov je oblikovanje smernic za ocenjevanje kvantitativnih učinkov prikrajšanosti, ki so značilne za najbolj oddaljene regije.

Če priznavajo potrebo po oblikovanju metodologije za kvantitativno ugotovitev dodatnih stroškov zaradi oddaljene lege vsi partnerji, je po mnenju poročevalke potrebno, da spremlja Evropski parlament to zadevo še naprej, da se ne bi umetno oslabil ukrep, ocenjen kot ugoden za najbolj oddaljene regije.

Preveč sistematična metodologija bi bila nesorazmerna in ne bi upoštevala posebnosti vsake od najbolj oddaljenih regij, ki se v nekaterih primerih ne more primerjati z regijami v celinski Evropi.

Odločenost Unije, da deluje v korist svojih najbolj oddaljenih regij, ne sme biti ogrožena niti zaradi vse večjega pomena, ki se namenja ocenjevanju politik in instrumentov Skupnosti, če to ocenjevanje jasno temelji na načelu dobrega upravljanja evropskih sredstev.

Hkrati mora metodologija tudi v tem smislu upoštevati načelo sorazmernosti, v njenem okvirju pa se ne smejo oblikovati nepotrebna statistična orodja, ki bi lahko bila glede na njihovo omejeno uporabnost zelo draga.

Prihodnost strategije za najbolj oddaljene regije

Komisija je začela razpravo o prihodnosti strategije, pri čemer je poudarila štiri vprašanja: podnebne spremembe, demografski razvoj in upravljanje migracijskih tokov, kmetijstvo in pomorsko politiko.

Rezultati javnega posvetovanja bodo prispevali k pripravi novega sporočila o prihodnosti partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami. Evropski parlament prevzema odgovornost na tem področju in izraža svoje zanimanje za razmislek na podlagi tega poročila.

Čeprav poročevalka pozdravlja pobudo Komisije, meni, da izbrane tematike ne zajemajo vseh glavnih težav najbolj oddaljenih regij, zaradi česar bi lahko bil vpliv prihodnje strategije manjši.

Poročevalka meni, da so neizogibne teme za razmislek med drugim pomen člena 299(2) (prihodnja člena 299 in 311a Lizbonske pogodbe), ohranjanje tradicionalnega kmetijstva, okrepljena podpora za razvoj strukturnih sektorjev, kot so sektorji sladkornega trsa, ruma in banan, vprašanje državnih pomoči, ohranjanje diferenciranih davčnih režimov, pogoji za vrednotenje ukrepov, nadomestilo dodatnih stroškov in uveljavljanje prednosti.

Člen 311a(6) predvideva novo določbo, ki omogoča nekaterim čezmorskim državam in ozemljem, da v skladu s sklepom Evropskega sveta postanejo najbolj oddaljene regije. Poročevalka želi, da si Komisija skupaj z zadevnimi državami članicami prizadeva za čimprejšnjo pripravo načrtovanih sprememb, da se omogoči prehod teh skupnosti k novemu statusu.

Zaključek

Cilji tega samoiniciativnega poročila so zagotovitev pogojev za gospodarski razvoj najbolj oddaljenih regij in tako zagotovitev resnične blaginje za prebivalce čezmorskih ozemelj, okrepitev konkurenčnosti njihovih podjetij in ozemelj ter dokaz, da je prihodnost Evrope odvisna tudi od teh oddaljenih ozemelj.

Zato je treba okrepiti zamisel o čim večjem mogočem odmiku od veljavnih pravil ter uveljaviti instrumente, ki so najustreznejši za reševanje dejanskih težav najbolj oddaljenih regij, in po potrebi uporabiti odstopanja, prilagojena zadevnim regionalnim razmeram, vendar to ne sme ogroziti splošnega interesa Skupnosti.

Po začetnih fazah strukturnega dohitevanja mora nova generacija evropskih programov pripraviti podlago za nujno diverzifikacijo gospodarstev najbolj oddaljenih regij in se ne sme zadovoljiti z ohranjanjem stopnje razvoja, ki je bila v veliki meri dosežena zaradi pomoči Evropske unije.

Uveljavljanje posebnih prednosti najbolj oddaljenih regij je edina strategija, ki lahko zagotovi notranji in trajnostni razvoj teh regij; ne gre le za vzdrževanje, ohranjanje in zaščito, ampak tudi za pridobivanje, širjenje in sodelovanje.

MNENJE Odbora za ribištvo (14.4.2008)

za Odbor za regionalni razvoj

o strategiji za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi
(2008/2010(INI))

Pripravljavec mnenja: Pedro Guerreiro

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za regionalni razvoj kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker so kljub doseženemu napredku še vedno potrebna nova vlaganja za izboljšanje pogojev dela zaposlenih v ribištvu, pristaniško infrastrukturo in opremo za pomoč pri ribolovu ter za obnovitev flot najbolj oddaljenih regij,

B.   ker flote večinoma sestavljajo plovila v slabem stanju, v nekaterih najbolj oddaljenih regijah včasih stara več kot 30 let, in ker bo ukinitev pomoči Skupnosti za prenovo flot zanje pomenila prikrajšanost pri nadoknadenju zamude pri sestavi flot evropske celine,

C.  ker so najbolj oddaljene regije družbeno-ekonomsko odvisne od ribolovnih virov njihovih izključnih ekonomskih conah in ker so njihove ribolovne cone z biološkega vidika bolj ranljive,

1.   poudarja pomen ribiškega sektorja za družbeno-ekonomski položaj, zaposlovanje in spodbujanje gospodarske in socialne kohezije najbolj oddaljenih regij, ki jih zaznamuje gospodarstvo s stalnimi strukturnimi omejitvami in ki imajo malo možnosti za diverzifikacijo,

2.   meni, da bi morala Komisija ribiškim flotam najbolj oddaljenih regij zagotoviti pozitivno diskriminacijo pri dostopu do ribolovnih virov ob njihovi obali in s posvečanjem posebne pozornosti ohraniti trajnostni značaj malega priobalnega ribolova;

3.   se mu zdi potrebno ohraniti in okrepiti pomoči Skupnosti ribiškemu sektorju najbolj oddaljenih regij, med drugim v programu nadomeščanja dodatnih stroškov, nastalih zaradi velike oddaljenosti in povezanih s trženjem ribiških proizvodov v nekaterih najbolj oddaljenih regijah (program POSEI – Ribištvo); s tega vidika zagovarja zamisel, da ta program ne bi smel biti časovno omejen, saj je velika oddaljenost stalni dejavnih, ceni pa zvišanje sredstev za ta program v proračunu Skupnosti za leto 2008;

4.   se mu zdi potrebno sprejeti nove, učinkovitejše ukrepe, neodvisne od gibanja v času ali bogastvu, ki so posledica naključnih ali umetno sproženih okoliščin, za spodbujanje zmožnosti najbolj oddaljenih regij, da se spoprimejo z omejitvami in stalnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, ki so značilne, zlasti v ribiškem sektorju;

5.   poziva Komisijo, da ob upoštevanju posebnosti in razlik med najbolj oddaljenimi regijami na eni strani in vloge, ki jo imajo v celostni evropski pomorski politiki na drugi strani, v svoj načrt vključi ukrepe pomoči ribiškim sektorjem teh regij, ki se nanašajo zlasti na:

- določitev cone, ki ustreza izključni ekonomski coni najbolj oddaljenih regij, za „ cono izključnega dostopa“, da se zagotovi stabilnost morskih ekosistemov, ribolovnih aktivnosti in zadevnih lokalnih skupnosti;

- znanstveno presojo potenciala morskih virov teh voda in v skladu s previdnostnim načelom, opredeljenim v skupni ribiški politiki, določitev izključnih ekonomskih con ob najbolj oddaljenih regijah za njihove flote;

- v skladu z načelom relativne stabilnosti presoja družbeno-ekonomskih vplivov, ki bi jih povečan ribolovni napor in uporaba nekaterih pripomočkov na plovilih z večjo zmogljivostjo v izključnih ekonomskih conah v bližini najbolj oddaljenih regij imel za trajnostnost zadevnih lokalnih skupnosti;

- zagotovitev pomoči Skupnosti za prenovo in posodobitev ribiških flot najbolj oddaljenih regij, zlasti flot za mali priobalni ribolov, je nujen pogoj za izboljšanje pogojev konzerviranja rib in pogojev dela pa tudi varnosti zaposlenih v ribištvu v najbolj oddaljenih regijah;

- okrepitev pomoči Skupnosti znanstvenim raziskavam na področju ribolova in za zbiranje podatkov, ki mora omogočiti spodbujanje zaščite in obnove ribolovnih virov in biološke raznovrstnosti najbolj oddaljenih regij, zlasti s priznanjem specifičnosti tej regij v programih, povezanih s sedmim okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti

- izboljšanje ribolovnega orodja in prepoved uporabe ribolovnega orodja, ki uničuje morske ekosisteme;

- uvedba družbeno-ekonomskih ukrepov za kompenzacijo vpliva ukrepov ( prostovoljnih ali neprostovoljnih), namenjenih ohranjanju ribolovnih virov;

- oblikovanje programa Skupnosti za pomoč malemu priobalnemu ribolovu, ki upošteva njegove posebnosti in družbeno-ekonomski pomen za te regije;

- pomoč pri izobraževanju in strokovnemu usposabljanju, izboljšanju pogojev dela (vključno s higienskimi razmerami, varnostjo in udobjem) ter gospodarskega položaja ribičev, ki spodbujajo pomladitev sektorja;

- povečanje pomoči, namenjene predelavi, trženju in promociji ribolovnih proizvodov najbolj oddaljenih regij;

- posodobitev in izgradnja infrastrukture in pristaniške opreme za pomoč ribolovu, ki trenutno ne zadostuje za zadovoljitev potreb ribiškega sektorja v nekaterih najbolj oddaljenih regijah;

- okrepitev trajnostne razvojne pomoči za ribogojstvo v skladu s posebnostmi posamezne najbolj oddaljene regije;

- pomoč pri uvedbi in posodobitvi lastnih načinov preprečevanja, reševanja, nadzora, spremljanja, preverjanja in nadzora, ki mora upoštevati obširnost izključnih ekonomskih con, boj proti nezakonitemu ribolovu, krepitev pomorske varnost in ohranjanje morskega okolja;

6.   pozdravlja oblikovanje ločene skupine za otoke v regionalnem posvetovalnem svetu za jugozahodne vode, ki bo lahko bolj objektivno obravnaval specifično ribištvo najbolj oddaljenih regij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	3.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Luis Manuel Capoulas Santos, Paulo Casaca, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Emanuel Jardim Fernandes, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Ioannis Gklavakis, Alfred Gomolka, Pedro Guerreiro, Heinz Kindermann, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Willi Piecyk, Catherine Stihler, Margie Sudre, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Cornelis Visser
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ole Christensen, Josu Ortuondo Larrea, Raül Romeva i Rueda, Thomas Wise
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ilda Figueiredo, Willem Schuth

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	8.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Victor Boştinaru, Antonio De Blasio, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Rumiana Jeleva, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Sérgio Marques, Miguel Angel Martínez Martínez, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Catherine Stihler, Margie Sudre, Kyriacos Triantaphyllides, Lambert van Nistelrooij, Vladimír Železný
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bernadette Bourzai, Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Madeleine Jouye de Grandmaison, Ramona Nicole Mănescu, Ljudmila Novak, Mirosław Mariusz Piotrowski, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Christa Prets, Manfred Weber
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Gauzès, Manuel Medina Ortega, Jacques Toubon