PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih

18.4.2008 - (11406//4/2007 – C6‑0000/2008 – 2005/0281(COD)) - ***II

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Caroline Jackson

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih

(11406//4/2007 – C6‑0000/2008 – 2005/0281(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (11406//4/2007 – C6‑0000/2008),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1] o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0667),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6‑0000/2008),

1.  odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(1) Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih določa zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Opredeljuje ključne pojme, kot so odpadek, predelava in odstranjevanje, in vzpostavlja temeljne zahteve za ravnanje z odpadki, zlasti obveznost za zavod ali podjetje, ki izvajata postopke ravnanja z odpadki, da mora imeti dovoljenje oziroma se mora registrirati, in obveznost za države članice, da morajo izdelati načrte ravnanja z odpadki. Poleg tega vzpostavlja glavna načela, kot je obveznost ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, spodbujanje upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki ter načelo onesnaževalec plača, v skladu s katerim mora stroške odstranjevanja odpadkov kriti imetnik odpadkov ali prejšnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo.	(1) Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih določa zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Opredeljuje ključne pojme, kot so odpadek, predelava in odstranjevanje, in vzpostavlja temeljne zahteve za ravnanje z odpadki, zlasti obveznost za zavod ali podjetje, ki izvajata postopke ravnanja z odpadki, da mora imeti dovoljenje oziroma se mora registrirati, in obveznost za države članice, da morajo izdelati načrte ravnanja z odpadki. Poleg tega vzpostavlja glavna načela, kot je obveznost ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, hierarhija ravnanja z odpadki ter načelo onesnaževalec plača, v skladu s katerim mora stroške odstranjevanja odpadkov kriti imetnik odpadkov ali prejšnji imetniki ali proizvajalci proizvodov, od katerih odpadki izvirajo.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) Poslovnika)
Obrazložitev
Dopolnjuje predlog spremembe 21 tega poročevalca, ki obravnava hierarhijo ravnanja z odpadki kot splošno pravilo. Zato direktiva več kot le "spodbuja" države članice, naj to hierarhijo upoštevajo.
Predlog spremembe  2 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 1 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(1a) Poglavitni cilj politike ravnanja z odpadki mora biti zmanjšati škodljive vplive nastajanja in ravnanja z odpadki na zdravje ljudi in okolje. Obenem bi moral biti namen zakonodaje na področju odpadkov zmanjšanje uporabe virov, hkrati pa spodbujanje praktične uporabe hierarhije ravnanja z odpadki.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 1). V idealnem primeru bi morala biti to prva uvodna izjava, saj omogoča koristen pregled nad po mnenju Parlamenta ključnimi cilji EU na področju ravnanja z odpadki.
Predlog spremembe  3 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 1 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(1b) Svet je v svoji resoluciji z dne 24. februarja 1997 o strategiji Skupnosti za ravnanje z odpadki1 potrdil, da bi moralo biti preprečevanje nastajanja odpadkov najpomembnejša prednostna naloga pri ravnanju z odpadki ter da bi bilo treba ponovni uporabi in recikliranju materialov dati prednost pred pridobivanjem energije iz odpadkov, kjer in kolikor sta to najboljši ekološki možnosti.
	1 UL C 76, 11. 03. 1997, str. 1.
Obrazložitev
Predlog spremembe, o katerem se je Parlament dogovoril v prvi obravnavi (predlog spremembe 1). Pomembno je, da se vključi sklicevanje na zgodovino hierarhije ravnanja z odpadki, saj bo tako v uvodni izjavi zajeto celotno ozadje tega predloga.
Predlog spremembe  4 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(2) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti poziva k pripravi ali reviziji zakonodaje o odpadkih, vključno s pojasnitvijo razlike med odpadki in neodpadki ter oblikovanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov.	(2) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti poziva k pripravi ali reviziji zakonodaje o odpadkih, vključno s pojasnitvijo razlike med odpadki in neodpadki, ter k oblikovanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, vključno z določanjem ciljev.
Obrazložitev
Zaradi celovitosti je v uvodnih izjavah potrebno sklicevanje na vključitev ciljev s strani Parlamenta.
Predlog spremembe  5 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 8
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(8) Za premičnine, ki jih imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči, bi bilo treba ob upoštevanju nekaterih izjem uporabiti učinkovita in dosledna pravila o obdelavi odpadkov.	(8) Za premične snovi in predmete, ki jih imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči, bi bilo treba ob upoštevanju nekaterih izjem uporabiti učinkovita in dosledna pravila o obdelavi odpadkov.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) Poslovnika)
Obrazložitev
Izraz premičnine bi bil lahko zavajajoč, ker bi lahko navajal na to, da pravila veljajo samo za odpadke, ki so v lasti osebe, ki jih zavrže. Vendar ker je možno, da kdo zavrže nekaj, kar ni v njeni/njegovi lasti, je treba izraz premičnine zamenjati z izrazi, ki se uporabljajo pri opredelitvi odpadkov.
Predlog spremembe  6 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 12
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(12) Uvrstitev odpadkov med nevarne odpadke bi morala med drugim temeljiti na zakonodaji Skupnosti o kemikalijah, zlasti glede uvrstitve pripravkov med nevarne, vključno z v ta namen uporabljenimi koncentracijskimi mejnimi vrednostmi. Poleg tega bi bilo treba ohraniti sistem, s katerim so bili odpadki in nevarni odpadki uvrščeni v skladu s seznamom odpadkov, kakor je bil nazadnje oblikovan z Odločbo Komisije 2000/532/ES, da bi se spodbudila usklajena uvrstitev odpadkov in zagotovila usklajena določitev nevarnih odpadkov v Skupnosti.	(12) Nevarni odpadki se razvrščajo po merilih nevarnosti in tveganja. Zato morajo zanje veljati stroge specifikacije, da se preprečijo ali čim bolj zavrejo škodljivi vplivi, ki so posledica neustreznega ravnanja in lahko vplivajo na okolje, ter povzročijo nevarnost za zdravje in varnost ljudi. Z nevarnimi odpadki je treba zaradi njihovih nevarnih lastnosti ustrezno ravnati, kar vključuje posebne in prilagojene tehnike zbiranja in obdelave, poseben nadzor in posebne postopke v zvezi z njihovo sledljivostjo. Vsi izvajalci postopkov z nevarnimi odpadki morajo imeti ustrezne kvalifikacije in biti ustrezno usposobljeni.
(Predlog spremembe 11, sprejet v prvi obravnavi)
Obrazložitev
Ker bo okvirna direktiva o vodah razveljavila direktivo o nevarnih odpadkih, je bistvenega pomena, da se zagotovi ustrezno upoštevanje sektorja upravljanja z nevarnimi odpadki v njenem besedilu.
Predlog spremembe  7 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 17
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(17) Opredelitvi predelave in odstranjevanja je treba spremeniti, da bi se zagotovilo jasno razlikovanje med obema pojmoma, ki bi temeljilo na dejanskem razlikovanju med vplivi na okolje z nadomestitvijo naravnih virov v gospodarstvu in priznavanjem, da ima uporaba odpadkov kot vira potencialne koristi za okolje in zdravje ljudi. Poleg tega se lahko oblikujejo smernice za pojasnitev primerov, v katerih je to razlikovanje težko uporabiti v praksi ali v katerih uvrstitev dejavnosti med predelavo ne ustreza dejanskim okoljskim vplivom postopka.	(17) Opredelitvi predelave in odstranjevanja je treba spremeniti, da bi se zagotovilo jasno razlikovanje med obema pojmoma, ki bi temeljilo na dejanskem razlikovanju med vplivi na okolje z nadomestitvijo naravnih virov v gospodarstvu in priznavanjem, da ima uporaba odpadkov kot vira potencialne koristi za okolje in zdravje ljudi. Poleg tega je treba oblikovati merila za pojasnitev primerov, v katerih je to razlikovanje težko uporabiti v praksi ali v katerih uvrstitev dejavnosti med predelavo ne ustreza dejanskim okoljskim vplivom postopka.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) poslovnika in je v skladu s predlogom spremembe 38/108/157/140/141 iz prve obravnave)
Obrazložitev
Povezuje se z novim predlogom spremembe k členu 8(2) istih avtorjev. V primeru, da se v tej direktivi določijo merila učinkovitosti za sežig odpadkov, je treba narediti isto za druge dejavnosti predelave, in s tem bolje ločiti med dejavnostmi resnične in lažne predelave. Ker bi bila ta merila bistvena, jih je treba opredeliti s soodločanjem.
Predlog spremembe  8 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 20
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(20) Različni vidiki opredelitve odpadka se med seboj ne bi smeli zamenjevati, hkrati pa bi bilo po potrebi treba uporabiti ustrezne postopke, na eni strani za stranske proizvode, ki niso odpadki, na drugi pa za odpadke, ki prenehajo biti odpadki. Za razjasnitev nekaterih vidikov opredelitve odpadka bi bilo treba v tej direktivi pojasniti:	(20) Različni vidiki opredelitve odpadka se med seboj ne bi smeli zamenjevati, hkrati pa bi bilo treba uporabiti ustrezne postopke za odpadke, ki prenehajo biti odpadki. Za razjasnitev nekaterih vidikov opredelitve odpadka bi bilo treba v tej direktivi pojasniti, kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, in sicer z določitvijo meril za prenehanje statusa odpadka, ki zagotavlja visoko raven varstva okolja ter koristi okolju in gospodarstvu; možne kategorije odpadkov, za katere bi bilo treba oblikovati specifikacije in merila za prenehanje statusa odpadka, med drugim predstavljajo gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, nekateri pepeli in žlindre, odpadne kovine, kompost, odpadni papir in steklo. Koncept odpadka, ki preneha biti odpadek, se ne sme uporabljati pri čezmejnih pošiljkah odpadkov v tretje države.
– kdaj so snovi ali predmeti, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja takšnih snovi ali predmetov, stranski proizvodi in ne odpadki. Odločitev, da neka snov ni odpadek, se lahko sprejme le na podlagi usklajenega pristopa, ki se redno posodablja, in kadar je to skladno z varstvom okolja in zdravja ljudi. Če je uporaba stranskega proizvoda dovoljena z okoljskim dovoljenjem ali splošnimi okoljskimi predpisi, lahko države članice na podlagi tega določijo, da splošni škodljivi vplivi na okolje in zdravje ljudi niso pričakovani, in
– kdaj določen odpadek preneha biti odpadek, in sicer z določitvijo meril za prenehanje statusa odpadka, ki zagotavlja visoko raven varstva okolja ter koristi okolju in gospodarstvu; možne kategorije odpadkov, za katere bi bilo treba oblikovati specifikacije in merila za prenehanje statusa odpadka, med drugim predstavljajo gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, nekateri pepeli in žlindre, odpadne kovine, kompost, odpadni papir in steklo. Da bi se doseglo prenehanje statusa odpadka, je lahko postopek predelave enostaven – npr. pregled odpadkov, da se ugotovi, ali izpolnjujejo merila za prenehanje statusa odpadka.
(Prvi del je nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) poslovnika, drugi del je nov pri obravnavi pregleda prve obravnave, da bi se zagotovila skladnost z mednarodnimi obvezami)
Obrazložitev
Prvi del: V skladu s predlogoma sprememb 4 in 11, ki ju je vložil poročevalec, lahko odpadek neha biti odpadek, ko je dokončana operacija ponovne uporabe, recikliranja ali predelave. Zgolj pregled odpadkov ni enakovreden zaključevanju dejavnosti predelave.
Drugi del: koncepta stranskega proizvoda in odpadka, ki preneha biti odpadek, nista poznana v mednarodni zakonodaji, kot je baselska konvencija o prehodu nevarnih in drugih odpadkov preko meja. Da bi se zagotovila popolna skladnost z mednarodnimi obvezami, ju ni možno uporabiti za prehod odpadkov prek meja.
Smernice, ki jih je objavila Komisija (21. februarja 2007), so ustrezen okvir za pojasnitev tega vprašanja in preprečitev morebitnih sodnih postopkov. Opredelitev iz skupnega stališča Sveta bi lahko povzročila še večjo zmedo in nezaželeno prekvalifikacjo odpadkov v stranske proizvode.
Predlog spremembe  9 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 20 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(20a) ko za snov ali predmet preneha veljati status odpadka, njegova uporaba na splošno ne sme imeti škodljivih posledic za okolje ali zdravje. To v vseh primerih pomeni, da sekundarni proizvodi ne smejo vsebovati večjega deleža onesnaževal kot primerljive surovine. Za uporabo tega merila se mora uporabljati certifikacijski sistem za kakovost.
(Skupno stališče spremninja ta člen o prenehanju statusa odpadka. Zato je pojasnilo potrebno)
Obrazložitev
Prenehanje statusa odpadka ne sme škodovati okolju ali zdravju. Vendar se lahko vsebnost onesnaževal v proizvodu odraža na njihovem širjenju v okolju. Če se, na primer, za pridobivanje gradbenih materialov uporablja očiščeno svinčeno steklo katodnih cevi, se lahko v prihodnosti zgodi, da se to sprosti ob podiranju. To ne bi pomenilo trajnostne uporabe sekundarnih proizvodov.
Predlog spremembe  10 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 21
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(21) Za ugotovitev ali izračun, ali so izpolnjeni cilji recikliranja in predelave iz Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži, Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter druge ustrezne zakonodaje Skupnosti, bi bilo treba količine odpadkov, ki prenehajo biti odpadki, obravnavati kot reciklirane in predelane odpadke.	(27) Za ugotovitev ali izračun, ali so izpolnjeni cilji recikliranja in predelave iz Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži, Direktive 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih, Direktive 2002/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 2003 o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO), Direktive 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter druge ustrezne zakonodaje Skupnosti, bi bilo treba odpadke, ki prenehajo biti odpadki, obravnavati kot reciklirane in predelane odpadke le po končanih postopkih ponovne uporabe, recikliranja in predelave.
Obrazložitev
Besedilo skupnega stališča glede odpadkov, ki prenehajo biti odpadki, se razlikuje od prvotnega besedila Komisije. Za ohranitev celovitosti koncepta recikliranja je zelo pomembno, da se koncepta prenehanja statusa odpadka ne zamenjuje z recikliranjem, kar je tudi namen tega predloga spremembe.
Predlog spremembe  11 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 22
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(22) Na podlagi opredelitve odpadka lahko Komisija sprejme smernice, da bi se v določenih primerih pojasnilo, kdaj snov ali predmet postane odpadek, s čimer bi se spodbujali varnost in skladnost. Take smernice se lahko med drugim pripravijo za električno in elektronsko opremo in vozila.	(22) Na podlagi opredelitve odpadka mora Komisija sprejeti ukrepe, da bi se v določenih primerih pojasnilo, kdaj snov ali predmet postane odpadek, s čimer bi se spodbujali varnost in skladnost. Take ukrepe je nujno treba pripraviti med drugim za električno in elektronsko opremo in vozila, da bi se zapolnile vrzeli v zakonodaji s področja pošiljk odpadkov. .
Nanaša se na predlog spremembe 17 sporazuma 103 iz prve obravnave.
Obrazložitev
Velike količine odpadne električne in elektronske opreme se pošilja pod krinko ponovne uporabe v Afriko zgolj zato, da bi se tam odvrgle. Stara plovila opravijo svojo zadnjo pot v Azijo, kjer so razstavljena v povsem nesprejemljivih razmerah za zdravje ljudi in okolje. Komisija bi morala že zdavnaj s svojimi smernicami zapolniti vrzeli v zakonodaji s področja pošiljk odpadkov.
Predlog spremembe  12 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 26
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(26) Ta direktiva bi morala pomagati EU, da se približa "družbi recikliranja", ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporabljati odpadke kot vir. K ukrepom za zagotavljanje ločevanja pri viru, zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov poziva zlasti šesti okoljski akcijski program Skupnosti. V skladu s tem ciljem in kot sredstvo za poenostavitev ali izboljšanje možnosti za predelavo bi bilo treba odpadke, preden se dajo v postopke predelave, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje, zbirati ločeno, če je to tehnično in okoljsko izvedljivo in ne povzroča prevelikih stroškov.	(26) Ta direktiva bi morala pomagati EU, da se približa "družbi recikliranja", ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporabljati odpadke kot vir. K ukrepom za zagotavljanje ločevanja pri viru, zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov poziva zlasti šesti okoljski akcijski program Skupnosti. V skladu s tem ciljem in kot sredstvo za poenostavitev ali izboljšanje možnosti za predelavo bi bilo treba odpadke, preden se dajo v postopke predelave, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje, zbirati ločeno, nevarne sestavine pa bi bilo treba izločiti iz tokov odpadkov, če je to tehnično in okoljsko izvedljivo in ne povzroča prevelikih stroškov.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) poslovnika in je v skladu s predlogom spremembe 54 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Ločevanje nevarnih spojin, kjer je to mogoče, izboljšuje možnosti za predelavo. Nevarne spojine bi bilo treba izvzeti iz gospodarskega cikla in tako preprečiti onesnaževanje novih proizvodov po predelavi.
Predlog spremembe  13 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 26 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(26a) države članice v skladu s cilji družbe recikliranja ne smejo podpirati sežiga sekundarnih surovin (ločenih materialov za predelavo, kot je papir).
Obrazložitev
Po tem, ko je Komisija objavila akcijski načrt v zvezi s podnebjem in obnovljivo energijo, zlasti predlog direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, je pomembno poskrbeti, da se ekonomski instrumenti ne bodo uporabljali na način, ki bi izničil hierarhijo ravnanja z odpadki.
Predlog spremembe  14 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 26 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(26b) Države članice bi morale ohraniti ustrezno raven varstva okolja in pri tem zagotavljati dovolj stroškovno učinkovitih možnosti za ravnanje z odpadki, ki izvirajo iz postopkov recikliranja ob priznavanju ključnega pomena, ki ga imajo reciklirne naprave za omejitev količin odpadkov, ki jih je treba dokončno odstraniti. Ti ostanki odpadkov so precejšnje ozko grlo za nadaljnje povečanje reciklirnih zmogljivosti, zato bi morali pristojni organi sprejeti potrebne ukrepe, ki bi bili v skladu s ciljem oblikovanja "družbe recikliranja".
(Predlog spremembe 9 iz prve obravnave EP)
Obrazložitev
Predlog spremembe pojasnjuje, da je treba predvideti sekundarne odpadke iz postopkov recikliranja, da bi se dosegla družba recikliranja in vzpostavili vodilni trgi v EU.
Predlog spremembe  15 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 28
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(28) Hierarhija ravnanja z odpadki na splošno predstavlja najboljšo celovito možnost za okolje v okviru zakonodaje in politike o odpadkih, vendar pa je za določene tokove odpadkov včasih treba odstopati od te hierarhije, med drugim zaradi tehnične zvedljivosti in ekonomske smiselnosti ter varstva okolja.	(28) Hierarhija ravnanja z odpadki na splošno pripravi prednostni vrstni red tistega, kar predstavlja najboljšo celovito možnost za okolje v okviru zakonodaje in politike o odpadkih, vendar pa je za določene tokove odpadkov včasih treba odstopati od te hierarhije, med drugim zaradi tehnične zvedljivosti in ekonomske smiselnosti ter varstva okolja.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) poslovnika)
Obrazložitev
Hierarhija kot taka ni najboljše okoljsko mnenje v zakonodaji o odpadkih, a postavlja prednostni seznam, s katerim se določi rešitev, ki je okoljsko najugodnejša.
Predlog spremembe  16 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 29
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(29) Treba bil bilo zagotoviti mrežo sodelovanja, v katero bi bile vključene naprave za odstranjevanje in naprave za predelavo mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz zasebnih gospodinjstev, ob tem pa upoštevati geografske okoliščine in potrebo po specializiranih napravah za nekatere vrste odpadkov, da bi se zagotovila samostojnost celotne Skupnosti pri odstranjevanju odpadkov in predelavi mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz zasebnih gospodinjstev, državam članicam pa omogočila individualna izpolnitev tega cilja.	(29) Po načelu bližine mora potekati obdelava odpadkov, namenjenih odstranitvi, v enem od najbližjih primernih obratov s pomočjo najustreznejših metod in tehnologij z namenom zagotovitve visoke ravni zaščite okolja in javnega zdravja. Vsaka država članica v sodelovanju z drugimi državami članicami mora sprejeti ustrezne ukrepe za ustanovitev integriranega in ustreznega omrežja obratov za odstranjevanje, pri čemer upošteva najboljše razpoložljive tehnologije.
(V duhu predloga spremembe 109 iz prve obravnave EP)
Obrazložitev
Ravnanje z odpadki v Skupnosti ne bi smelo biti določeno z nacionalimi mejami, temveč s postopkom obdelave, ki je v splošnem najbolj varen za okolje. Notranji trg že od nekdaj velja za gonilo visokih in usklajenih okoljskih standardov. Vendar so za odpadke, namenjene odstranitvi, potrebne omejitve. Načelo bližine zagotavlja izognitev nepotrebnemu prevozu odpadkov, namenjenih odstranitvi, na dolge razdalje, ki ne služi uporabnemu namenu.
Predlog spremembe  17 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 32
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(32) Pomembno je, da se v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, olajša ločeno zbiranje in ustrezna obdelava bioloških odpadkov, da bi proizvedli okoljsko varen kompost in druge materiale iz bioloških odpadkov. Komisija bo po oceni ravnanja z biološkimi odpadki po potrebi predložila predlog za zakonodajne ukrepe.	(32) Pomembno je, da se v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, zagotovi ločeno zbiranje in ustrezna obdelava bioloških odpadkov, da bi proizvedli okoljsko varen kompost in druge materiale iz bioloških odpadkov. Zato je treba v tej direktivi določiti posebna merila za zbiranje, uporabo in obdelavo bioloških odpadkov. Države članice bi morale vzpostaviti sistem za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) poslovnika in je v skladu s predlogom spremembe 112/138 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
V skladu s prvim branjem EP je treba vsa merila o bioloških odpadkih opredeliti v tej direktivi. Ravnanje z biološkimi odpadki ne sme biti prepuščeno dobri volji držav članic. O koristi kompostiranja je toliko znanega, da je treba takoj sprejeti konkretne ukrepe. Državam članicam bi bilo treba naložiti dolžnost, da vzpostavijo sisteme za ločeno zbiranje bioloških odpadkov. Na osnovi raziskave Komisije bi se določili minimalni cilj na primerni ravni.
Predlog spremembe  18 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 37
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(37) Za izboljšanje načina, na katerega se v državah članicah izvaja preprečevanje nastajanja odpadkov, in za olajšanje izmenjave najboljše prakse na tem področju bi bilo treba poostriti določbe v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in od držav članic zahtevati, naj oblikujejo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, ter se ob tem osredotočiti na ključne vplive na okolje in upoštevati celoten življenjski krog proizvodov in materialov. Namen takšnih ukrepov bi moral biti zasledovanje cilja prekinitve povezave med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje zaradi nastajanja odpadkov. Interesne skupine in širša javnost bi morale v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem imeti možnost sodelovanja pri pripravi programov in dostop do njih po pripravi.	(37) Za izboljšanje načina, na katerega se v državah članicah izvaja preprečevanje nastajanja odpadkov, in za olajšanje izmenjave najboljše prakse na tem področju bi bilo treba sprejeti cilje in ukrepe Skupnosti v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in od držav članic zahtevati, naj oblikujejo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, ter se ob tem osredotočiti na ključne vplive na okolje in upoštevati celoten življenjski krog proizvodov in materialov. Namen takšnih ukrepov bi moral biti zasledovanje cilja prekinitve povezave med gospodarsko rastjo in naraščanjem količin odpadkov ter vplivi na okolje in zdravje zaradi nastajanja odpadkov, tako da se bo nazadnje zmanjšalo nastajanje odpadkov, njihova škodljivost in škodljivi vplivi. Lokalni in regionalni organi ter interesne skupine in širša javnost bi morale v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem16 imeti možnost sodelovanja pri pripravi programov in dostop do njih po pripravi.
(Ponovna vložitev predloga spremembe 10 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Predlog spremembe je potreben zaradi uskladitve uvodnih izjav s predlogom spremembe 18 poročevalca.
Predlog spremembe  19 Skupno stališče Sveta Uvodna izjava 40
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(40) Zaradi poenostavitve zakonodaje Skupnosti in priznanja okoljskih koristi bi bilo treba ustrezne določbe Direktive Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj vključiti v to direktivo. Direktivo 75/439/EGS je zato treba razveljaviti. Ravnanje z odpadnimi olji bi moralo biti v skladu z vodilnim načelom hierarhije ravnanja z odpadki, prednost pa bi bilo treba dati možnostim, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje. Ločeno zbiranje odpadnih olj je še naprej bistveno za ustrezno ravnanje z njimi in preprečevanje škode za okolje zaradi neustreznega odstranjevanja olj.	(40) Zaradi poenostavitve zakonodaje Skupnosti bi bilo treba ustrezne določbe Direktive Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj vključiti v to direktivo. Direktivo 75/439/EGS je zato treba razveljaviti. Ravnanje z odpadnimi olji bi moralo biti v skladu z vodilnim načelom hierarhije ravnanja z odpadki, morala pa bi se tudi ohraniti prednost, dana regeneraciji. Ločeno zbiranje odpadnih olj je še naprej bistveno za ustrezno ravnanje z njimi in preprečevanje škode za okolje zaradi neustreznega odstranjevanja olj.
(Nov predlog spremembe, ki temelji na členu 62(2)(c) poslovnika)
Obrazložitev
Poenostavitev je edini sprejemljivi razlog za vključitev direktive o odpadnih oljih v okvirno direktivo o odpadkih, saj to ne prinaša nikakršnih okoljskih koristi.
Predlog spremembe  20 Skupno stališče Sveta Člen 2 – odstavek 1 – točka (b)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(b) tla (in situ), vključno z neizkopanim onesnaženim delom tal, in zgradbe, trajno povezane s tlemi;	črtano
(Ponovna vložitev dela predloga spremembe 15/134/102/123/126 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Po mnenju Evropskega sodišča je treba neizkopana oneznažena tla obravnavati kot odpadek. Zato jih ni treba povsem izključiti s področja uporabe te direktive, ampak samo toliko, kolikor bi lahko bila zajeta v bodoči zakonodaji Skupnosti o tleh. Ker onesnažene lokacije štejejo med večje okoljske težave, jih je treba ustrezno obravnavati.
Predlog spremembe  21 Skupno stališče Sveta Člen 2 – odstavek 1 – točka (c)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(c) neonesnaženi del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med gradbenimi deli, kadar se bo ta material zagotovo uporabil za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan;	(c) neonesnaženi izkopani materiali, ki jih je mogoče uporabiti na istem ali drugem mestu, če ti naravni geološki materiali nimajo značilnosti, ki bi lahko imele večji vpliv na sprejemno okolje;
Ponovna vložitev besedila EP iz prve obravnave.
Obrazložitev
S področja uporabe te direktive je treba izvzeti ves neonesnaženi izkopani material, ne samo tistega, ki je bil izkopan med gradbenimi deli. Nobene potrebe ni, da bi za te materiale veljali isti predpisi kot za odpadke. Namen predloga je preprečiti spremembe v sprejemnem okolju zaradi vnosa naravnih geoloških materialov od drugod, če ti materiali na primer vsebujejo visoke stopnje ene ali več snovi, ki bi lahko omajale prvotno naravno ravnotežje.
Predlog spremembe  22 Skupno stališče Sveta Člen 2 – odstavek 1 – točka (fa) (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(fa) naravne usedline in blato, ki nimajo nevarnih lastnosti iz Priloge III.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlogi sprememb 15/134/102/123/126). Parlament meni, da uvrstitev dviganja usedlin in blata iz vodnega telesa in njihovega odlaganja na drugo mesto v istem vodnem telesu med načine ravnanja z odpadki ni izvedljiva in ne koristi okolju. Parlament bi raje sledil pristopu OECD, po katerem je premestitev takšnega materiala v njegovem okolju oblika ponovne uporabe, zaradi česar ta material ne postane odpadek.
Predlog spremembe  23 Skupno stališče Sveta Člen 2 – odstavek 2 – točka (da) (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(da) blato iz čistilnih naprav, kadar se uporablja v kmetijstvu, v skladu z Direktivo Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu1. _____ 1 UL L 181, 04. 07. 1986, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16. 05. 2003, str. 36).
Obrazložitev
Na podlagi predloga spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlogi sprememb 15/134/102/123/126). Recikliranje blata za uporabo v kmetijstvu, ko se opravijo ustrezni postopki, se izvzame iz te direktive, saj je že zajeto v direktivi Sveta št. 86/278/EGS o varstvu okolja in zlasti tal, ki zajema obdelavo blata na način, da se prepreči kakršen koli negativen učinek za tla, rastline, živali in ljudi. Treba se je izogniti prekrivanju dveh direktiv.
Predlog spremembe  24 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4) "biološki odpadki" pomenijo biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, živilske in kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane;	4) "biološki odpadki" pomenijo odpadke živalskega ali rastlinskega izvora za predelavo, ki so razgradljivi s pomočjo mikroorganizmov, organizmov, ki živijo v prsti, ali encimov; talne snovi brez pomembnega deleža bioloških odpadkov in rastlinski ostanki iz kmetijske proizvodnje, ki sodijo na področje uporabe člena 2(1) , niso biološki odpadki;
Obrazložitev
Predlog spremembe 30 iz prve obravnave EP.
Predlog spremembe  25 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 10 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	10a) "ločeno zbiranje" pomeni zbiranje, pri katerem se tokovi odpadkov ločujejo glede na svojo vrsto in naravo ter se prevažajo ločeno;
Obrazložitev
Ločeno zbiranje bo vse pomembnejše za oblikovanje družbe recikliranja in vodilnih trgov za recikliranje. (Predlog spremembe 104 iz prve obravnave EP, ki ga podpira Komisija.)
Predlog spremembe  26 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 11 –točka (c)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(c) vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih;	(c) vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih;
Obrazložitev
Izraz "nevaren" je primernejši od "škodljiv", saj je to generična beseda, ki se uporablja v zakonodaji EU na področju nevarnih snovi in pripravkov.
Predlog spremembe  27 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 14
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(14) "predelava" pomeni vsak postopek v obratu ali širšem gospodarstvu, katerega glavni rezultat je, da odpadki služijo koristnemu namenu tako, da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali so odpadki pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Priloga II določa nepopoln seznam postopkov predelave;	14) "predelava" pomeni postopek ravnanja z odpadki, ki ustreza naslednjim merilom:
	(a) njegov učinek je, da odpadki nadomestijo druge vire, ki bi se sicer uporabljali za ta namen v obratu ali širšem gospodarstvu, ali da se jih pripravi za tak namen uporabe;
	(b) njegov rezultat je, da odpadki s to nadomestitvijo služijo pravemu namenu;
	(c) izpolnjuje vsa merila učinkovitosti, določena v skladu členom 35(1);
	(d) zmanjšuje skupne škodljive vplive na okolje, ker namesto drugih virov uporablja odpadke;
	(e) zagotavlja, da so proizvodi skladni z veljavno zakonodajo Skupnosti na področju varnosti in veljavnimi standardi Skupnosti;
	(f) daje prednost varovanju zdravja ljudi in okolja ter v postopku zmanjšuje nastanek, izpust in širjenje nevarnih snovi.
	Priloga II določa nepopoln seznam postopkov predelave;
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 127). This is an important definition and needs to cover more aspects than the Council's text. The words 'in the plant or in the wider economy' are needed, in the rapporteur's view, because otherwise the recovery definition would only apply to plants where waste is used to power a process (e.g. cement kilns). But in fact many plants produce power and heat for external use (in the 'wider economy') in housing schemes ('district heating') or industry or community projects (schools, swimming pools). Given the increasing realisation now of the EU's shortage of home grown energy, it would be absurd to deny the right of the latter such plants, if energy efficient, to be deemed 'recovery' operations. This amendment therefore seeks to take account of the new fact of the EU's energy crisis while retaining the Parliament's full definition of recovery.
Predlog spremembe  28 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 16
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
16) "recikliranje" pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;	16) "recikliranje" pomeni ponovno predelavo materialov ali snovi v odpadkih s proizvodnim postopkom, pri katerem proizvedejo ali se vključijo v nove proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa, med drugim, energetske predelave, pretvorbe za uporabo kot gorivo, postopkov, ki obsegajo izgorevanje ali uporabo kot vira energije, vključno s kemijsko energijo, ali zasipanja;
Predlog spremembe  29 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 18
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
18) "odstranjevanje" pomeni vsak postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Priloga I določa nepopoln seznam postopkov odstranjevanja;	18) "odstranjevanje" pomeni vsak postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Priloga I določa nepopoln seznam postopkov odstranjevanja. Pri vseh postopkih odstranjevanja se nameni posebno pozornost varovanju zdravja ljudi in varstvu okolja;
Predlog spremembe  30 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 18 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	18a) "energetska predelava" pomeni uporabo vnetljivih odpadkov kot goriva za proizvodnjo energije z neposrednim sežiganjem z drugimi ali brez drugih odpadkov ali goriv, vendar s pridobivanjem toplote. sežiganje odpadkov, ki se jim doda več energije kot se je pridobi s postopkom, se ne obravnava kot predelava energije;
Obrazložitev
Predlog spremembe 26 s prve obravnave EP. Za pravilno izvajanje direktive je treba v členu 3 natančno opredeliti izraz „pridobivanje energije“. V skladu s predlagano opredelitvijo bi moral izraz energetska predelava pomeniti vsak postopek, pri katerem se gorljivi odpadki uporabijo kot gorivo za proizvodnjo energije. Za razlikovanje med predelavo in odstranjevanjem, predlog določa, da se postopek lahko obravnava kot predelava energije le, če učinkovitost postopka kaže, da iz odpadkov nastaja energija.
Predlog spremembe  31 Skupno stališče Sveta Člen 3 – točka 19 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	19a) "najboljše razpoložljive tehnike ravnanja z odpadki" pomeni najučinkovitejšo in najnaprednejšo stopnjo razvoja dejavnosti in pripadajočih metod, ki kaže, da so posamezne tehnike praktično primerne za izogibanje nevarnostim za zdravje ljudi in škodi za okolje pri ravnanju z odpadki; pri tem se smiselno uporabljata člen 2(11) in Priloga IV Direktive 96/61/ES;
Obrazložitev
Predlog spremembe 32 iz prve obravnave.
Predlog spremembe  32 Skupno stališče Sveta Člen 3 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 3a
	Hierarhija ravnanja z odpadki
	1. Kot splošno načelo zakonodaje in politike preprečevanja odpadkov in ravnanja z njimi se uporablja naslednja hierarhija ravnanja z odpadki:
	(a) preprečevanje in zmanjševanje;
	(b) priprava za ponovno uporabo;
	(c) recikliranje;
	(d) druga predelava, npr. energetska predelava; in
	(e) odstranjevanje.
	2. Države članice pri uporabi hierarhije ravnanja z odpadki iz odstavka 1 sprejmejo ukrepe za spodbujanje možnosti, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje. To lahko zahteva odstopanje od hierarhije za določene tokove odpadkov, kjer je to upravičeno z življenjskim krogom, ob upoštevanju celostnih vplivov nastajanja takšnih odpadkov in ravnanja z njimi. Države članice zagotovijo celovitost in preglednost procesa, pri čemer upoštevajo nacionalna pravila načrtovanja glede posvetovanja in sodelovanja državljanov in zainteresiranih strani.
	Države članice v skladu s členoma 1 in 10 upoštevajo splošna načela varstva okolja, tj. načelo previdnosti in trajnostnega razvoja, tehnično izvedljivost in ekonomsko smiselnost, varovanje virov in splošne okoljske, ekonomske in družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi.
(Prej člen 11; vse navedbe k členu 11 bi morale biti predlagane k členu 3a.)
Obrazložitev
Ta predlog spremembe vključuje predlogov sprememb 21 in 22 iz osnutka priporočila. Namen tega novega predloga je prestaviti člen 11 o hierarhiji ravnanja z odpadki na uglednejše mesto v direktivi. V predlogu Komisije je bila hierarhija ravnanja z odpadki določena v členu 1. Besedilo o hierarhiji ravnanja z odpadki, vključno s predlogoma sprememb 21 in 22, se zato premakne v novi člen 3a, člen 11 pa bi bilo zato treba črtati.
Predlog spremembe  33 Skupno stališče Sveta Člen 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Člen 4	črtano
Stranski proizvodi
1. Snov ali predmet, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja tega izdelka, se lahko šteje za stranski proizvod in ne za odpadek v smislu točke (1) člena 3 le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) zagotovljena je nadaljnja uporaba snovi ali predmeta;
(b) snov ali predmet se lahko neposredno uporabi brez kakršne koli nadaljnje obdelave, razen običajnih industrijskih postopkov;
(c) snov ali predmet se proizvaja kot sestavni del nekega proizvodnega procesa, in
(d) nadaljnja uporaba je zakonita, tj. snov ali predmet izpolnjuje vse s proizvodom, okoljem in varstvom zdravja povezane zahteve za določeno uporabo, in ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.
2. Na podlagi pogojev iz odstavka 1 se lahko sprejmejo ukrepi za določitev pogojev, ki jih je treba izpolniti za določene snovi ali predmete, ki se štejejo za stranski proizvod in ne za odpadek v smislu točke (1) člena 3. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2).
(Smernice, ki jih je objavila Komisija (21. februarja 2007), so ustrezen okvir za pojasnitev tega vprašanja in preprečitev morebitnih sodnih postopkov.)
Obrazložitev
Opredelitev iz skupnega stališča Sveta bi lahko povzročila še večjo zmedo in nezaželeno prekvalifikacjo odpadkov v stranske proizvode. Koncept „stranskega proizvoda“ tako predstavlja precejšen vir pravnih ukrepov in nevarnost za varstvo okolja in varovanje zdravja ter za cilje v zvezi z visoko ravnjo zaščite na teh dveh področjih. Za uvedbo nove kategorije med proizvodi in odpadki ni nobenega razloga.
Predlog spremembe  34 Skupno stališče Sveta Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Nekateri določeni odpadki prenehajo biti odpadki, kakor so opredeljeni v točki (1) člena 3, ko so predelani in izpolnjujejo določena merila, ki bodo oblikovana v skladu z naslednjimi pogoji:	1. Države članice lahko od Komisije zahtevajo, naj določi, ali določeni odpadki izjemoma prenehajo biti odpadki, ko so predelani za namene recikliranja in izpolnjujejo določena merila, ki bodo oblikovana v skladu z naslednjimi pogoji:
(a) snov ali predmet se običajno uporablja za določen namen;	(a) snov ali predmet se običajno uporablja za določene namene;
(b) za to snov ali predmet obstaja trg ali povpraševanje;	(b) za to snov ali predmet obstaja trg;
(c) snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za določen namen iz točke (a) ter izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode, in	(c) snov ali predmet izpolnjuje tehnične zahteve za določene namene ter izpolnjuje zahteve obstoječe zakonodaje in standarde, ki veljajo za proizvode, in
(d) uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.	(d) uporaba snovi ali predmeta ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje in zdravje ljudi.
Obrazložitev
Odpadek, ki se predela v goriv, v skladu z obstoječo zakonodajo EU ne preneha biti odpadek dokler ne pride do sežiganja ali izgorevanja. Direktiva o sežiganju odpadkov določa strog regulativni režim in standarde delovanja, ki zagotavljajo visoko raven zdravja ljudi in varstva okolja. Deklasifikacija takšnih tokov odpadkov pomeni, da njihovo izgorevanje ne bo več predmet niti direktive o sežiganju odpadkov niti pravil o pošiljkah odpadkov. To bi lahko imelo ravno nasproten učinek na okolje.
Predlog spremembe  35 Skupno stališče Sveta Člen 5 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Merila upoštevajo vsako tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi snovi ali predmetov in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe ponovno uvaja besedilo predloga Komisije, ki ga je Svet črtal. Ko odpadki prenehajo biti odpadki je treba po mnenju Parlamenta posebno pozornost nameniti obvladovanju tveganja in doseganju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in varstva okolja.
Predlog spremembe  36 Skupno stališče Sveta Člen 5 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Ukrepi v zvezi s sprejetjem takih meril in v katerih so opredeljeni odpadki, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2).	2. Komisija po potrebi na podlagi presoje v skladu z odstavkom 1, do ...* poda zakonodajni predlog, ki določa merila za okolje in kakovost, ki jih je treba izpolniti, da se o specifičnih proizvodih, surovinah ali kategorijah snovi odpadkov lahko sodi, da so prenehali biti odpadki.
	* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Za oblikovanje meril, kdaj odpadki prenehajo biti odpadki, bi moral ponovno veljati postopek soodločanja in ne postopek komitologije (predlog spremembe 45 iz prve obravnave). Poleg tega se večkrat predlaga, da se na seznamu določenih snovi preveri status, kdaj odpadki prenehajo biti odpadki, ko npr. steklo in papir.
Predlog spremembe  37 Skupno stališče Sveta Člen 5 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Odpadki, ki v skladu z odstavkoma 1 in 2 prenehajo biti odpadki, prav tako prenehajo biti odpadki za namene ciljev predelave in recikliranja iz direktiv 94/62/ES, 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2006/66/ES ter druge ustrezne zakonodaje Skupnosti.	3. Odpadki, ki v skladu z odstavkoma 1 in 2 prenehajo biti odpadki, ustrezajo ciljem predelave in recikliranja iz direktiv 94/62/ES, 2000/53/ES, 2002/96/ES in 2006/66/ES ter druge ustrezne zakonodaje Skupnosti le po končanem postopku ponovne uporabe, recikliranja ali predelave.
Obrazložitev
Odstavek skupnega stališča je razširjen in se rahlo razlikuje od prvotnega besedila Komisije. Namen predloga spremembe je večja jasnost. Za ohranitev celovitosti koncepta recikliranja je zelo pomembno, da se koncepta prenehanja statusa odpadka ne zamenjuje z recikliranjem, kar je tudi namen tega predloga spremembe.
Predlog spremembe  38 Skupno stališče Sveta Člen 5 – odstavek 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Če se merila na ravni Skupnosti na podlagi postopka iz odstavkov 1 in 2 niso določila, lahko države članice glede na posamezen primer odločijo, ali so določeni odpadki prenehali biti odpadki, ob upoštevanju veljavne sodne prakse. O takšnih odločitvah uradno obvestijo Komisijo v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe, kadar ta direktiva to zahteva.	črtano
Obrazložitev
Črta se novi odstavek, ki ga predlaga Svet. Sprememba 12, ki jo predlaga poročevalec, pravi, da merila, kdaj odpadki prenehajo biti odpadki, določajo s predlogom komisije, zato določba, da o tem odločajo posamezne države članice, ni več potrebna. Odstavek se črta tudi zato, da se izognemo neusklajenim seznamom odpadkov in nepošteni konkurenci.
Predlog spremembe  39 Skupno stališče Sveta Člen 5 – odstavek 4 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	4a. Komisija po potrebi do …* poda predloge, v katerih se določi, ali vsaj spodaj navedeni tokovi odpadkov sodijo v okvir določb tega člena, in če, kakšne specifikacije bi morale zanje veljati: kompost, agregati, papir, steklo, kovine, izrabljene pnevmatike in odpadni tekstil.
	* 5 letih po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe (predlog spremembe 45 iz prve obravnave) je Svet prestavil med uvodne izjave, kjer je uvrščen na seznam stvari, ki „bi jih morala direktiva pojasniti“, vendar jih ne. Direktiva ponuja priložnost za takšno pojasnjevalno zakonodajo, ki je zelo potrebna, zato priložnosti ne bi smeli zamuditi. Izraz „rabljena oblačila“ je sedaj spremenjen v „odpadni tekstil“ zaradi usklajenosti z določbami Evropskega kataloga odpadkov, Odločba Komisije 2000/532/ES.
Predlog spremembe  40 Skupno stališče Sveta Člen 6 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Država članica lahko obravnava odpadek kot nevaren odpadek, čeprav ta kot tak ni uvrščen na seznam odpadkov, če ima eno ali več lastnosti iz Priloge III. Država članica o vseh takšnih primerih uradno obvesti Komisijo v poročilu, predvidenem v členu 34(1), in ji predloži vse ustrezne podatke. Seznam se glede na prejeta uradna obvestila pregleda, da se odloči o njegovi prilagoditvi.	2. Država članica lahko obravnava odpadek kot nevaren odpadek, čeprav ta kot tak ni uvrščen na seznam odpadkov, če ima eno ali več lastnosti iz Priloge III. Država članica o vseh takšnih primerih takoj uradno obvesti Komisijo in jih zabeleži v poročilu, predvidenem v členu 34(1), ter ji predloži vse ustrezne podatke. Seznam se glede na prejeta uradna obvestila pregleda, da se odloči o njegovi prilagoditvi.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 50). Po mnenju parlamenta je zelo pomembno zagotoviti, da razveljavitev direktive o nevarnih odpadkih ne pomeni zniževanja varnostnih standardov.
Predlog spremembe  41 Skupno stališče Sveta Člen 6 – odstavki 3, 3 a (novo), 4 in 4 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Kadar lahko država članica dokaže, da določen odpadek, ki je na seznam uvrščen kot nevaren odpadek, nima nobene izmed lastnosti iz Priloge III, lahko ta odpadek obravnava kot nenevaren odpadek. Država članica o vseh takšnih primerih uradno obvesti Komisijo v poročilu, predvidenem v členu 34(1), in ji predloži vse potrebne dokaze. Seznam se glede na prejeta uradna obvestila pregleda, da se odloči o njegovi prilagoditvi.	3. Kadar lahko država članica dokaže, da določen odpadek, ki je na seznam uvrščen kot nevaren odpadek, nima nobene izmed lastnosti iz Priloge III, o vseh takšnih primerih nemudoma obvesti Komisijo in ji predloži vse potrebne dokaze. Seznam se glede na prejeta uradna obvestila pregleda, da se odloči o njegovi prilagoditvi.
	3a. Nevarnih odpadkov se ne sme razvrstiti med nenevarne zgolj z redčenjem ali mešanjem odpadkov, tako da se zniža začetna koncentracija onesnaževal pod raven, po katero je odpadek nevaren.
4. Ukrepi v zvezi z revizijo seznama, da se odloči o njegovi prilagoditvi v skladu z odstavkoma 2 in 3, namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2).	4. Ukrepi v zvezi z revizijo seznama, da se odloči o njegovi prilagoditvi v skladu z odstavkoma 2 in 3, namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2).
	4a. Po sprejetju sprememb na seznamu, lahko države članice odpadke obravnavajo kot nenevarne.
Ponovno je bil vložen predlog spremembe 46 s prve obravnave EP.
Obrazložitev
Ponovno se vstavi predlog spremembe 51/172 iz prve obravnave. Prvi del predloga spremembe se nanaša na skrb Parlamenta za ohranitev visokega standarda zaščite in poročanja. Drugi del predstavlja potrebno pojasnilo.
Predlog spremembe  42 Skupno stališče Sveta Člen 6 – odstavek 4 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	4b. Komisija zagotovi, da je seznam odpadkov in vsak pregled tega seznama v skladu z načeli jasnosti, razumevanja in dostopnosti uporabnikom, zlasti malim in srednje velikim podjetjem.
Obrazložitev
Predlog je podoben predlogu spremembe 36, sprejetim v prvi obravnavi (Komisija zagotovi, da je seznam za mala in srednje velika podjetja dovolj razumljiv ter da je lahko dostopen). Seznam odpadkov v sedanji obliki je kompleksen dokument, kar je v nasprotju s cilji boljše in enostavnejše priprave zakonodaje, za kar se zavzemajo evropske institucije.
Predlog spremembe  43 Skupno stališče Sveta Člen 7 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice lahko za namen preprečevanja in predelave odpadkov sprejmejo zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vse fizične ali pravne osebe, ki poklicno razvijajo, proizvajajo, izdelujejo ali prodajajo proizvode in ravnajo z njimi (proizvajalec proizvoda), velja razširjena odgovornost proizvajalca.	1. Države članice za namen preprečevanja, predelave, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov po potrebi sprejmejo zakonodajne in nezakonodajne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vse fizične ali pravne osebe, ki poklicno proizvajajo proizvode ali jih uvažajo na ozemlje Skupnosti, velja razširjena odgovornost proizvajalca.
Takšni ukrepi lahko vključujejo sprejemanje vrnjenih proizvodov in odpadkov, ki ostanejo po uporabi takšnih proizvodov, pa tudi nadaljnje ravnanje z odpadki in finančno odgovornost za takšne dejavnosti.	Takšni ukrepi lahko vključujejo sprejemanje vrnjenih proizvodov in odpadkov, ki ostanejo po uporabi takšnih proizvodov, pa tudi nadaljnje ravnanje z odpadki in finančno odgovornost za takšne dejavnosti. Ti ukrepi lahko vključujejo dolžnost zagotavljanja javno dostopnih informacij o tem, v kakšni meri je proizvod mogoče ponovno uporabiti in reciklirati.
Obrazložitev
Predlog spremembe temelji na predlogih sprememb, sprejetih v prvi obravnavi (predloga sprememb 35 in 37) in prilagojenih sedanjemu besedilu Sveta. V besedilu Sveta takšni ukrepi niso obvezni, Parlament pa v svojem predlogu spremembe k staremu členu 5 meni, da bi morali biti obvezni. Parlament pripisuje velik pomen sodelovanju javnosti v postopkih ponovne uporabe in recikliranja.
Predlog spremembe  44 Skupno stališče Sveta Člen 7 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje oblikovanja proizvodov, da bi zmanjšali njihove vplive na okolje in nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo proizvodov ter zagotovili, da se predelava in odstranjevanje proizvodov, ko postanejo odpadki, izvajata v skladu s členoma 10 in 11.	2. Proizvajalci sprejmejo ustrezne ukrepe za oblikovanje proizvodov, da bi zmanjšali njihove vplive na okolje in nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo proizvodov ter zagotovili, da se predelava in odstranjevanje proizvodov, ko postanejo odpadki, izvajata v skladu s členoma 10 in 11.
	Države članice lahko v skladu z odstavkom 1 sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje oblikovanja proizvodov za iste namene.
Takšni ukrepi lahko med drugim spodbujajo razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično trpežni in ki so potem, ko postanejo odpadki, primerni za ustrezno in varno predelavo ter okoljsko sprejemljivo odstranjevanje.	Takšni ukrepi lahko med drugim spodbujajo razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično trpežni in ki so potem, ko postanejo odpadki, primerni za ustrezno in varno predelavo ter okoljsko sprejemljivo odstranjevanje. To vključuje dolžnosti proizvajalcev ali uvoznikov, da zagotovijo javno dostopne informacije o tem, v kakšni meri je odpadni proizvod mogoče reciklirati.
Obrazložitev
Odgovornost za preprečevanje in recikliranje odpadkov bi morali nositi. Države članice pa bi to morale spodbujati z ustreznimi ukrepi, po potrebi tudi z zakonodajnimi zahtevami za določene prednostne vrste proizvodov, kot pri odpadni električni in elektronski opremi. Za spodbujanje ustreznih postopkov recikliranja morajo proizvajalci ali uvozniki zagotoviti informacije o tem, v kakšni meri je njihove proizvode, ko postanejo odpadki, mogoče reciklirati.
Predlog spremembe  45 Skupno stališče Sveta Člen 7 – odstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2a. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje vzpostavitve objektov in naprav, ki omogočajo popravila in ponovno uporabo, ter objektov in naprav za ločeno zbiranje, sprejemanje in odgovorno odstranjevanje proizvodov ob koncu njihove življenjske dobe.
Obrazložitev
Predlog spremembe temelji na predlogu spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 35). Parlament je menil, da je to besedilo potrebno za okrepitev njegove podpore objektom in napravam za popravilo in ponovno uporabo.
Predlog spremembe  46 Skupno stališče Sveta Člen 7 – odstavek 2b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2b. Države članice v svojem poročilu o izvajanju poročajo Komisiji o izvajanju tega člena v skladu s členom 34. Komisija na podlagi izkušenj držav članic oceni, ali je primerno uvesti sheme razširjene odgovornosti proizvajalca za posebne tokove odpadkov na ravni EU.
(Delno se ponovno vloži predlog spremembe 35 iz prve obravnave v spremenjeni obliki.)
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament predlagal v prvi obravnavi (predlog spremembe 35). Za zagotovitev učinkovitosti takšnih shem je potrebno stalno spremljanje odgovornosti proizvajalca.
Če morajo ukrepi držav članic o razširjeni odgovornosti proizvajalca ostati prostovoljne narave, bi morale države članice vsaj poročati o vseh sprejetih ukrepih v zvezi s tem, da se olajšajo ukrepi Skupnosti.
Predlog spremembe  47 Skupno stališče Sveta Člen 7 – odstavek 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
4. Razširjena odgovornost proizvajalca se uporabi brez poseganja v odgovornost za ravnanje z odpadki iz člena 13(1).	4. Razširjena odgovornost proizvajalca se uporabi brez poseganja v odgovornost za ravnanje z odpadki iz člena 13(1) in brez poseganja v veljavno zakonodajo o določenih tokovih odpadkov.
Obrazložitev
Predlog spremembe pojasnjuje določbo, na novo uvedeno v skupnem stališču Sveta. Krepi izvajanje posebne zakonodaje o obstoječih tokovih odpadkov.
Predlog spremembe  48 Skupno stališče Sveta Člen 7 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 7a
	Preprečevanje nastajanja odpadkov
	Države članice v skladu s členoma 1 in 3a in ob upoštevanju člena 7 in Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo1, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da do leta 2012 stabilizirajo svoje skupno nastajanje odpadkov glede na svoje skupno nastajanje odpadkov v letu 2009.
	Stabilizacija pomeni, da se nastajanje odpadkov po začetku obdobja stabilizacije ne poveča.
	Kot potreben pripravljalni ukrep na ukrepe iz člena 26 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po posvetu z vsemi zainteresiranimi stranmi po potrebi predloži predloge ukrepov, potrebne za podpiranje preprečevalnih dejavnosti v državah članicah, ki obsegajo:
	(a) do leta 2009 seznam kazalcev, ki bodo državam članicam omogočali, da spremljajo in ocenjujejo napredek svojih programov in ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov ter o njih poročajo;
	(b) do leta 2010 oblikovanje politike ekološkega oblikovanja izdelkov, ki bo obravnavala nastajanje odpadkov in prisotnost nevarnih snovi v njih ter tako pospeševala tehnologije, usmerjene v trajne izdelke, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati;
	(c) do leta 2010 določitev nadaljnjih kvalitativnih in kvantitativnih ciljev za zmanjševanje nastajanja odpadkov do leta 2020 na osnovi najboljših razpoložljivih praks;
	(d) do leta 2010 pripravo akcijskega načrta za nadaljnje podporne ukrepe na evropski ravni, zlasti s ciljem spremembe sedanjih potrošniških vzorcev.
	1 UL L 191, 22.7.2005, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/28/ES (UL L 81, 20. 03. 2008, str. 48).
Obrazložitev
Predlog spremembe, o katerem se je Parlament dogovoril v prvi obravnavi (predlog spremembe 37). Parlament pripisuje velik pomen sprejetju takšnih ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov. Pomembno je, da se v preprečevanje nastajanja odpadkov vključijo proizvajalci. Parlament je v prvi obravnavi sprejel podrobne določbe o tem, kako bi lahko odgovornost proizvajalca povezali med drugim s povzročanjem odpadkov. Del tega je Svet sprejel. Cilj tega predloga spremembe je ponovno določiti odgovornost proizvajalca na področju preprečevanja odpadkov v nekoliko jasnejši obliki.
Predlog spremembe  49 Skupno stališče Sveta Člen 8 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se odpadki predelajo v skladu s členoma 10 in 11.	1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s členom 1, s katerimi zagotovijo, da se odpadki predelajo v skladu s členoma 3a in 10.
	Ti zajemajo vsaj postopke iz seznama Priloge II, če ustrezajo opredelitvi izraza predelava iz točke 14 člena 3.
Obrazložitev
Ponovno se vloži del predloga spremembe 38, kakor je bil sprejet v prvi obravnavi.
Predlog spremembe  50 Skupno stališče Sveta Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2a. Komisija v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe o ES do...* predloži zakonodajni predlog za določitev okoljskih meril in meril učinkovitosti, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnikah postopka predelave iz Priloge II.
	* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
(Ponovna vložitev dela predloga spremembe 38/108/157/140 in 141 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
V primeru, da se v tej direktivi določijo merila učinkovitosti za sežig odpadkov, je treba narediti isto za druge dejavnosti predelave, in s tem bolje ločiti med dejavnostmi resnične in lažne predelave. Ker bi bila ta merila bistvena, jih je treba opredeliti s soodločanjem.
Predlog spremembe  51 Skupno stališče Sveta Člen 8 – odstavek 2 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2b. Države članice uvedejo ukrepe za spodbujanje zelo kakovostnega recikliranja in v ta namen sprejmejo sisteme ločenega zbiranja, kjer je to potrebno, da se zagotovijo nujni standardi kakovosti za posamezne sektorje recikliranja.
	Države članice do leta 2015 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov za vsaj naslednje: papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, druge biološko razgradljive odpadke, olja in nevarne odpadke. To velja brez poseganja v sedanjo ali prihodnjo zakonodajo o tokovih odpadkov ali v zahteve iz člena 18.
Obrazložitev
Ponovno se vloži predlog spremembe 141, sprejet v prvi obravnavi.
Predlog spremembe  52 Skupno stališče Sveta Člen 8 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 8a
	Ponovna uporaba in recikliranje
	1. Države članice ob upoštevanju člena 7 in Direktive 2005/32/ES sprejmejo ukrepe, ki spodbujajo ponovno uporabo proizvodov, zlasti z vzpostavitvijo akreditiranih omrežij za ponovno uporabo in popravila ter njihovo podporo, po potrebi pa tudi z določitvijo ustreznih standardov za postopke in proizvode.
	Države članice lahko sprejmejo tudi druge ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe, na primer v obliki ekonomskih inštrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali prepovedi dajanja določenih proizvodov na trg.
	2. Da bi izpolnili cilje te direktive in naredili korak k evropski družbi recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti virov, države članice ob upoštevanju člena 7 in Direktive 2005/32/ES sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo uresničitev naslednjih ciljev:
	(a) do leta 2020 povečanje priprave za ponovno uporabo ter recikliranja gospodinjskih in drugih podobnih odpadkov na najmanj 50 % po teži;
	(b) do leta 2020 povečanje priprave za ponovno uporabo ter recikliranja gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, odpadkov iz proizvodnje in industrijskih odpadkov na najmanj 70% po teži;
	Državam z manj kot 5 % deležem recikliranja v vsaki kategoriji ali brez uradnih podatkov, po navedbah Eurostata za obdobje 2000–2005, se lahko odobri dodatno 5-letno obdobje za dosego teh ciljev.
	Države članice uvedejo ukrepe za spodbujanje zelo kakovostnega recikliranja in v ta namen sprejmejo sisteme ločenega zbiranja, kjer je to potrebno, da se zagotovijo nujni standardi kakovosti za posamezne sektorje recikliranja.
	Države članice do leta 2015 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov za vsaj naslednje: papir, kovine, plastiko, steklo, tekstil, druge biološko razgradljive odpadke, olja in nevarne odpadke. To velja brez poseganja v sedanjo ali prihodnjo zakonodajo o tokovih odpadkov ali v zahteve iz člena 18.
	Za uskladitev značilnosti in predstavitve dobljenih podatkov in za njihovo združljivost države članice podatke sporočijo v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2002 o statistiki odpadkov1. Komisija po potrebi v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2) te direktive določi podrobne predpise za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz tega odstavka s strani držav članic.
	1 UL L 332, 9.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).
(prva obravnava)
Obrazložitev
Ta predlog spremembe nadomesti predlog spremembe št. 19 v osnutku priporočila, ker je bilo besedilo izboljšano z vnosom besed 'podobni odpadki' (odstavek 2) in izločitvijo besed 'priprave na' (odstavka 2a in 2b). Prednostne naloge iz tematske strategije v obstoječem osnutku direktive niso dovolj izražene. Ta predlog spremembe, ki temelji na predlogih sprememb 38/108/157/140/141 iz prvega branja, ima namen to popraviti. Odstavek 2 predloga spremembe je spremenjen glede na nove informacije z Evropske komisije.
Predlog spremembe  53 Skupno stališče Sveta Člen 9
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se odpadki odstranijo, kadar niso predelani v skladu s členom 8(1).	Države članice zagotovijo, da se odpadki varno odstranijo s postopki, ki izpolnjujejo cilje iz člena 10, kadar niso predelani v skladu s členom 8(1).
	Države članice prepovejo puščanje, odmetavanje ali nenadzorovano odstranjevanje odpadkov.
	Postopka odstranjevanja, v skladu s Prilogo I opredeljena kot D 11 (sežiganje na morju) in D 7 (izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno) sta prepovedana.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predloga sprememb 39 in 158). Predlog spremembe je potreben za zajetje čim večjega števila načinov odstranjevanja odpadkov. Treba je jasno določiti, da sta prepovedana sežiganje na morju in izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno.
Predlog spremembe  54 Skupno stališče Sveta Člen 11
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Člen 11	črtano
Hierarhija ravnanja z odpadki
1. Kot vodilno načelo zakonodaje in politike preprečevanja odpadkov in ravnanja z njimi se uporablja naslednja hierarhija ravnanja z odpadki:
(a) preprečevanje;
(b) priprava za ponovno uporabo;
(c) recikliranje;
(d) druga predelava, npr. energetska predelava; in
(e) odstranjevanje.
2. Države članice pri uporabi hierarhije ravnanja z odpadki iz odstavka 1 sprejmejo ukrepe za spodbujanje možnosti, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje. To lahko zahteva odstopanje od hierarhije za določene tokove odpadkov, kjer je to upravičeno z življenjskim krogom, ob upoštevanju celostnih vplivov nastajanja takšnih odpadkov in ravnanja z njimi.
Države članice v skladu s členoma 1 in 10 upoštevajo splošna načela varstva okolja, tj. načelo previdnosti in trajnostnega razvoja, tehnično izvedljivost in ekonomsko smiselnost, varovanje virov in splošne okoljske, ekonomske in družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi.
Obrazložitev
V predlogu Komisije je bila hierarhija ravnanja z odpadki določena v členu 1. Ta predlog spremembe je povezan s prejšnjim predlogom, ki besedilo o hierarhiji odpadkov, vključno s predlogoma sprememb 21 in 22 iz člena 11, kamor ga je umestil Svet, prestavi v novi člen 3a. Zato je treba člen 11 črtati.
Predlog spremembe  55 Skupno stališče Sveta Člen 14 – odstavek 1 – pododstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 1013/2006 lahko države članice zaradi zaščite svojega omrežja omejijo prihajajoče pošiljke odpadkov, namenjene v sežigalnice, ki so klasificirane kot predelava, če je bilo ugotovljeno, da bi bilo zaradi teh pošiljk treba odstraniti v državi nastale odpadke ali da bi se ti odpadki obdelali na način, ki ni skladen z njihovimi načrti ravnanja z odpadki. Države članice o taki odločitvi uradno obvestijo Komisijo. Države članice prav tako lahko omejijo odhajajoče pošiljke odpadkov iz okoljskih razlogov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1013/2006.	Z odstopanjem od Uredbe (ES) št. 1013/2006 lahko države članice zaradi zaščite okolja ali svojega omrežja omejijo prihajajoče pošiljke odpadkov, namenjene v sežigalnice, če je bilo ugotovljeno, da bi bilo zaradi teh pošiljk treba odstraniti v državi nastale odpadke ali da bi se ti odpadki obdelali na način, ki ni skladen z njihovimi načrti ravnanja z odpadki. Države članice o taki odločitvi uradno obvestijo Komisijo. Države članice prav tako lahko omejijo odhajajoče pošiljke odpadkov iz okoljskih razlogov, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1013/2006.
Obrazložitev
Nepotrebno besedilo. Zajeti bi bilo treba vsak sežig ne glede na klasifikacijo. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da uvoz odpadkov v sežigalnice v svoji državi preprečijo iz okoljskih razlogov (npr. zaradi zmanjšanja emisij in količine strupenega pepela, ki nastaja pri sežiganju).
Predlog spremembe  56 Skupno stališče Sveta Člen 14 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 14a
	Sledljivost in nadzor nevarnih odpadkov
	Države članice v skladu z določbami direktive o nevarnih odpadkih sprejmejo potrebne ukrepe, da se zbiranje, nastajanje in prevoz nevarnih odpadkov ter njihovo skladiščenje in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo optimalno varstvo okolja in varovanje zdravja ljudi ter varnost izvajalcev, industrijskih predelov in posameznikov; med njimi morajo biti vsaj ukrepi za zagotavljanje sledljivosti in nadzora od proizvodnje do končnega cilja vseh nevarnih odpadkov ter ustrezna ocena tveganja med ravnanjem s temi odpadki.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 52). Po mnenju parlamenta je zelo pomembno zagotoviti, da razveljavitev direktive o nevarnih odpadkih ne pomeni zniževanja varnostnih standardov.
Predlog spremembe  57 Skupno stališče Sveta Člen 15 – odstavek 2 – točka ca (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(ca) mešanje ni namenjeno redčenju nevarnih snovi v odpadkih zgolj zaradi doseganja nižjih standardov varovanja okolja in zdravja za nadaljnjo obdelavo ali odstranjevanje odpadkov od standardov, ki veljajo za nerazredčene odpadke.
Obrazložitev
Svet je ugotovil, da prepoved ne velja le za mešanje, temveč tudi za redčenje nevarnih odpadkov. Vendar je treba pri opredelitvi dodatno pojasniti, kaj prepoved pomeni v praksi.
Predlog spremembe  58 Skupno stališče Sveta Člen 15 – odstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	2a. Države članice morajo spodbujati ločevanje nevarnih sestavin iz vseh tokov odpadkov, preden ti preidejo v predelovalno verigo.
(Ponovna vložitev predloga spremembe 54 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Ločevanje nevarnih spojin, kjer je to mogoče, izboljšuje možnosti za predelavo. Nevarne spojine bi bilo treba izvzeti iz gospodarskega cikla in tako preprečiti onesnaževanje novih proizvodov po predelavi.
Predlog spremembe  59 Skupno stališče Sveta Člen 18 – odstavek 1 – točka b
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
(b) z odpadnimi olji ravna v skladu s členoma 10 in 11;	(b) z odpadnimi olji ravna v skladu s členoma 3a in 10, pri čemer daje prednost regeneraciji, če je le mogoče;
(Delna ponovna vključitev predloga spremembe 56 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
V skladu z obstoječo zakonodajo in s ciljem, da EU postane „družba recikliranja”, bi bilo treba izrecno dati prednost regeneraciji odpadnih olj. Ta predlog spremembe bo zagotovil, da bo imelo recikliranje odpadnih olj prednost kljub razveljavitvi direktive o odpadnih oljih. To bi bilo v skladu z zastavljenim ciljem, da EU postane „družba recikliranja“.
Predlog spremembe  60 Skupno stališče Sveta Člen 18 – odstavek 3
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Če za odpadna olja v skladu z nacionalno zakonodajo veljajo zahteve za regeneracijo, lahko države članice predpišejo, da se takšna odpadna olja regenerirajo, če je to tehnično izvedljivo, in kadar se uporablja člen 11 ali 12 Uredbe (ES) št. 1013/2006, omejijo čezmejne pošiljke odpadnih olj s svojega ozemlja v naprave za sežig ali sosežig, da bi se dalo prednost regeneraciji odpadnih olj.	3. Kjer tehnične, ekonomske in organizacijske omejitve to dopuščajo, države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za dajanje prednosti predelavi odpadnih olj z regeneracijo. Zaradi tega lahko države članice, kadar se uporablja člen 11 ali 12 Uredbe (ES) št. 1013/2006, omejijo čezmejne pošiljke odpadnih olj s svojega ozemlja v naprave za sežig ali sosežig, da bi se dalo prednost regeneraciji odpadnih olj.
(Predlog spremembe zaradi ponovne vključitve predloga spremembe 56 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
V skladu z obstoječo zakonodajo in s ciljem, da EU postane „družba recikliranja”, bi bilo treba izrecno dati prednost regeneraciji odpadnih olj. Če je takšno dajanje prednosti zahteva Skupnosti, zahteve držav članic niso več potrebne. Treba je ohraniti prednost, ki je dodeljena regeneraciji odpadnih olj v Direktivi 75/439. Glede na stalno naraščanje povpraševanja po nafti ob sočasnem stalnem zmanjševanju njenih virov je treba nujno uporabiti vse razpoložljive vire. Ohranitev prednosti, dodeljene regeneraciji, je nujna zaradi svetovnega pomena nafte.
Predlog spremembe  61 Skupno stališče Sveta Člen 19
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Biološki odpadki	Zbiranje in uporaba bioloških odpadkov
Države članice po potrebi in v skladu s členoma 10 in 11 sprejmejo ukrepe za spodbujanje:	1. Prednost ima materialna predelava tako doma kot v lokalnih ali regionalnih obratih za predelavo bioloških odpadkov.
(a) ločenega zbiranja bioloških odpadkov;	2. Za izvajanje ciljev, navedenih v členu 1, države članice do ...* razvijejo sistem za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.
(b) obdelave bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja;	Minimalne varnostne zahteve za zbiranje in obdelavo ter okoljska merila in kakovostna merila, vključno z mejnimi vrednostmi za onesnaževala, za uporabo okoljsko varnih materialov, proizvedenih iz bioloških odpadkov, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2).
(c) uporabe okoljsko varnih materialov, pridobljenih iz bioloških odpadkov.	Komisija najkasneje do ...* predloži zakonodajni predlog o minimalnih ciljih za ločeno zbiranje bioloških odpadkov.
Komisija oceni ravnanje z biološkimi odpadki, da bi po potrebi predložila predlog.
	* Tri leta po začetka veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Predlog spremembe 112 iz prve obravnave EP. Biološki odpadki pomembno vplivajo na zmanjševanje emisij metana. Poleg tega predelava bioloških odpadkov prispeva k ohranjanju virov, ki bi se sicer uporabili v ta namen. Prednost bi morala imeti materialna predelava bioloških odpadkov.
Predlog spremembe  62 Skupno stališče Sveta Člen 19 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 19a
	Obdelava bioloških odpadkov
	1. Preden se odpadki raztrosijo po zemljišču, jih povzročitelji in imetniki primerno obdelajo, s čimer se bo zagotovila varnost z vidika zdravja ljudi, živali in rastlin. To velja tudi za odpadke iz gostinstva, ki nastanejo v restavracijah in gostinskih lokalih, če odstranjevanja ne zahtevajo določbe Uredbe (ES) št. 1774/2002.
	2. Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2), sprejme izvedbene ukrepe, pri čemer določi minimalne zahteve za preverjanje varnosti z vidika zdravja ljudi, živali in rastlin.
	3. Za zagotovitev, da se biološki odpadki raztrosijo na okolju prijazen način, Komisija v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(2), sprejme izvedbene ukrepe in določi merila za okolje in kakovost, ki morajo biti izpolnjena, če naj se biološki odpadki raztrosijo po zemljišču za kmetijsko, gozdno ali parkovno/vrtnarsko rabo in če naj za odpadke velja, da so prenehali biti odpadki.
	4. Izvedbeni ukrepi iz odstavka 3 vključujejo vsaj obvezujoče mejne vrednosti težkih kovin, fizikalnih onesnaževalcev in vsebnosti kaljivih semen in delov rastlin s poganjki in seznam ustreznih izvornih surovin.
	5. Merila upoštevajo vsako tveganje pri uporabi, škodljivi za okolje, ali odpremi bioloških odpadkov in se določijo tako, da zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi in varstva okolja.
Obrazložitev
Predlog spremembe 112 iz prve obravnave EP. Biološki odpadki pomembno vplivajo na zmanjševanje emisij metana. Poleg tega predelava bioloških odpadkov prispeva k ohranjanju virov, ki bi se sicer uporabili v ta namen. Prednost bi morala imeti materialna predelava bioloških odpadkov.
Predlog spremembe  63 Skupno stališče Sveta Člen 19 b (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 19b
	Nadzor
	1. Države članice za nadzor izpolnjevanja zahtev iz člena 19a zagotovijo vzpostavitev in delovanje sistemov za zagotavljanje kakovosti.
	2. Države članice zagotovijo redno testiranje za škodljive snovi.
Obrazložitev
Predlog spremembe 112 iz prve obravnave EP. Biološki odpadki pomembno vplivajo na zmanjševanje emisij metana. Poleg tega predelava bioloških odpadkov prispeva k ohranjanju virov, ki bi se sicer uporabili v ta namen. Prednost bi morala imeti materialna predelava bioloških odpadkov.
Predlog spremembe  64 Skupno stališče Sveta Člen 19 c (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 19c
	Odpadki iz gostinstva
	Predelava neobdelanih odpadkov iz gostinstva za krmljenje je prepovedana. Odpadke iz gostinstva na preverljiv način odstranijo podjetja z licenco, nato se odpadki z uporabo primernih postopkov sterilizirajo ter varno odstranijo. Uporabo odpadkov iz gostinstva v krmi za prašiče lahko države članice dovolijo le pod pogojem, da je varna predelava, sterilizacija in upoštevanje ostalih določb iz Uredbe (ES) št.1774/2002 pod popolnim nadzorom.
Obrazložitev
Predlog spremembe 98/113 iz prve obravnave EP. V krmljenju z neobdelanimi ostanki hrane iz centralnih kuhinj in gostinskih obratov se skriva velika nevarnost kužnih bolezni. Prepoved krmljenja ni izvedljiva brez reguliranega in nadzorovanega sistema odstranjevanja. V strogo nadzorovanih okoliščinah se lahko dovoli uporabo dokazljivo steriliziranih ostankov hrane za krmo, da bi preprečili nezakonito krmljenje z neobdelanimi ostanki hrane.
Predlog spremembe  65 Skupno stališče Sveta Člen 20 – odstavek 5 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	(i) Vsi obrati za obdelavo nevarnih odpadkov morajo imeti posebno dovoljenje, ki vključuje opis načrtovanih ukrepov, katerih namen je zagotoviti, da je obrat zasnovan, opremljen in deluje v skladu s kategorijami odpadkov, ki se v njem obdelujejo, in z njimi povezanimi tveganji.
	Dovoljenje, ki ga izdajo pristojni organi, določa:
	(a) količine in vrste nevarnih odpadkov, namenjene za predelavo;
	(b) tehnične zahteve za postopke obdelave odpadkov, ki zagotavljajo kar najboljše varstvo okolja in visoko raven varnosti.
	Če upravljavec obrata za obdelavo nenevarnih odpadkov načrtuje spremembo obratovanja, da bi vključil tudi nevarne odpadke, se to obravnava kot bistvena sprememba v smislu člena 2(10)(b) Direktive 96/61/ES in tedaj se uporabi člen 12(2) navedene direktive.
Obrazložitev
Pri dovoljenjih, ki se izdajo obratom za obdelavo nevarnih odpadkov, je treba upoštevati posebnosti teh odpadkov in tveganja, ki so povezana z njihovo obdelavo. Odstopanja niso dovoljena. Ta posebna zahteva je bila obravnavana v predlogu spremembe 58, sprejetem v prvi obravnavi.
Predlog spremembe  66 Skupno stališče Sveta Člen 21
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Države članice lahko oprostijo zavode ali podjetja izpolnjevanja zahtev, določenih s členom 20(1), v primeru naslednjih postopkov:	Države članice lahko oprostijo zavode ali podjetja izpolnjevanja zahtev, določenih s členom 20(1), v primeru odstranjevanja lastnih nenevarnih odpadkov na kraju nastanka.
(a) odstranjevanja lastnih nenevarnih odpadkov na kraju nastanka, ali
(b) predelave odpadkov.
(Delna ponovna vključitev predloga spremembe 161 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Nedopustno je, da imajo države članice na voljo možnost za oprostitev katerega koli postopka predelave od izpolnjevanja zahtev za dovoljenja, vključno z nevarnimi odpadki.
Predlog spremembe  67 Skupno stališče Sveta Člen 22 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Za ravnanje z nevarnimi odpadki se ne odobri nobenih oprostitev.
(Delno se ponovno vloži predlog spremembe 161 iz prve obravnave v spremenjeni obliki.)
Obrazložitev
Za obdelavo nevarnih odpadkov bi bilo vedno treba imeti dovoljenje.
Predlog spremembe  68 Skupno stališče Sveta Člen 22 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Države članice poleg splošnih pravil iz odstavka 1 določijo tudi posebne pogoje za oprostitve za nevarne odpadke, vključno z vrstami dejavnosti in vsemi drugimi potrebnimi zahtevami za izvajanje različnih oblik predelave ter, kjer je to ustrezno, mejnimi vrednostmi vsebnosti nevarnih snovi v odpadkih in mejnimi emisijskimi vrednostmi.	črtano
(Ponovna vložitev predloga spremembe 188 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Za obdelavo nevarnih odpadkov bi bilo vedno treba imeti dovoljenje.
Predlog spremembe  69 Skupno stališče Sveta Člen 23 – odstavek 1 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Obstoječe evidence, s katerimi razpolaga pristojni organ, bodo po možnosti uporabljene za pridobitev ustreznih informacij za omenjeni postopek registracije, s tem pa poenostavljeni birokratski postopki.
Obrazložitev
Namen tega predloga spremembe, ki ne potrebuje dodatne razlage in je bil sprejet v prvi obravnavi kot predlog spremembe 163, je preprečiti podvajanje upravnih prizadevanj.
Predlog spremembe  70 Skupno stališče Sveta Člen 24 – odstavek 4 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	4a. Minimalni standardi, sprejeti v skladu s tem členom, se ne štejejo za zakonodajo Skupnosti v smislu prve alinee člena 12(1)(c) Uredbe (ES) št. 1013/2006.
Obrazložitev
Ta člen je bil dodan s skupnim stališčem, vendar je vprašljiv z vidika čezmejnih pošiljk odpadkov. Pošiljkam odpadkov, namenjenih predelavi je mogoče nasprotovati v skladu z uredbo o pošiljkah odpadkov, če so standardi obrata, v katerega so odpadki poslani, nižji od standardov v državi, iz katere se odpadki pošiljajo. Če so standardi določeni na ravni Skupnosti, pa to ni več mogoče. Izključitev podlage za nasprotovanje ni upravičena, če se takšni minimalni standardi določijo s postopkom komitologije.
Predlog spremembe  71 Skupno stališče Sveta Člen 26 – odstavek 1 – pododstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Države članice v skladu s členoma 1 in 11 oblikujejo programe preprečevanja nastajanja odpadkov najpozneje v …*.	1. Države članice v skladu s členi 1, 3a in 7a sprejmejo potrebne ukrepe za stabilizacijo celotnega nastajanja odpadkov. Stabilizacija pomeni, da se nastajanje odpadkov po začetku obdobja stabilizacije ne poveča. Kot prvi korak države članice v skladu z istimi členi oblikujejo programe preprečevanja nastajanja odpadkov najpozneje v …*.
Obrazložitev
Predlog spremembe temelji na predlogu spremembe, ki ga je Parlament predlagal v prvi obravnavi (predlog spremembe 69) in na novih podatkih. Parlament pripisuje velik pomen sprejetju ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov.
Predlog spremembe  72 Skupno stališče Sveta Člen 26 – odstavka 3 in 4
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
3. Države članice lahko določijo ustrezne posebne kvalitativne in kvantitativne cilje za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov, sprejete za spremljanje in oceno napredovanja ukrepov, z istim namenom pa lahko prav tako določijo posebne kvalitativne in kvantitativne cilje ter kazalce, razen tistih iz odstavka 4.	3. Države članice v okviru takšnih programov določijo ustrezne posebne kvalitativne in kvantitativne cilje, ki temeljijo vsaj na izhodiščnem cilju stabilizacije nastajanja odpadkov do leta 2012 in nadaljnjega znatnega zmanjšanja nastajanja odpadkov do leta 2020, kot je določeno v členu 7a.
4. Kazalci za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov se lahko sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 36(3).
Obrazložitev
Predlog spremembe temelji na predlogu spremembe, ki ga je Parlament predlagal v prvi obravnavi (predlog spremembe 69) in na novih podatkih. Parlament pripisuje velik pomen sprejetju ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov.
Predlog spremembe  73 Skupno stališče Sveta Člen 26 – odstavek 5
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
5. Komisija oblikuje smernice v pomoč državam članicam pri pripravi programov.	5. Komisija izdela sistem za izmenjavo informacij o najboljših praksah na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in oblikuje smernice v pomoč državam članicam pri pripravi programov.
Obrazložitev
Predlog spremembe, predlagan v prvi obravnavi (predlog spremembe 69). Takšen sistem lahko organom omogoči, da si vzamejo za zgled učinkovite ukrepe, sprejete v drugih državah članicah.
Predlog spremembe  74 Skupno stališče Sveta Člen 27
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
Države članice zagotovijo, da se načrti ravnanja z odpadki in programi preprečevanja nastajanja odpadkov ocenijo vsaj vsakih šest let, in po potrebi revidirajo.	Države članice redno ocenjujejo programe za preprečevanje nastajanja odpadkov in jih pregledujejo najmanj vsakih pet let. Evropska agencija za okolje vključi v svoje letno poročilo pregled napredka pri oblikovanju in izvajanju teh programov.
Obrazložitev
Evropsko agencijo za okolje je treba vključiti v dejavnosti, da bi Komisiji in Parlamentu pomagala ugotavljati, kaj se dogaja na terenu. Države članice se zlahka izogibajo nadzoru tako, da zavlačujejo s predložitvijo svojih poročil Komisiji. V skladu z direktivo št. 91/692/EGS so bile države članice dolžne svoja redna poročila o veljavni okvirni direktivi o odpadkih predložiti do 30. septembra 2004. Do 31. decembra 2004 je to storilo le 9 držav, in sicer Nemčija, Danska, Grčija, Finska, Portugalska, Švedska, Češka republika, Slovenija in Slovaška. Ponovno se vstavi predlog spremembe 71 iz prve obravnave.
Predlog spremembe  75 Skupno stališče Sveta Člen 29 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	Člen 29a
	Dodatni ukrepi
	Komisija do ... * pripravi poročilo o možnih ukrepih, ki bi lahko prispevali k učinkovitejšemu doseganju ciljev iz členov 1 in 3a. Izdelano poročilo se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži v roku šestih mesecev, po potrebi z ustreznimi predlogi.
	V poročilu še se posebej preuči:
	(a) ali je treba Prilogo II spremeniti zato, da bi
	(i) izpustili primere, kjer navedeni postopki ne zagotavljajo dovolj velikega deleža uporabnih odpadkov, da bi bil ta v skladu s cilji iz člena 1,
	(ii) navedli primere, kjer bi bilo treba določiti delež odpadkov, ki se jih uporabi, v razmerju do deleža odpadkov, ki se jih odstrani v sklopu postopka predelave, da bi zagotovili izpolnjevanje cilja iz člena 1,
	(iii) natančno določili stopnjo ali stopnje energetske učinkovitosti v razmerju do postopka predelave R1,
	(iv) prilagodili navedbe na osnovi tehničnega in znanstvenega napredka;
	(b) ali je treba Prilogo I spremeniti zato, da bi:
	(i) dodali postopke, ki so bili izpuščeni iz Priloge II,
	(ii) prilagodili navedbe na osnovi tehničnega in znanstvenega napredka, in
	(c) ali bo določitev minimalnih standardov za posamezne postopke predelave in odstranjevanja odpadkov prispevala k izpolnjevanju ciljev iz člena 10.
	Zahteva po tem poročilu Komisiji ne preprečuje, da bi v vmesnem času predložila kakršne koli drugačne predloge.
	* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Ponovno se vstavi predlog spremembe 61, sprejet v prvi obravnavi. V predlogu se večkrat sklicuje na postopek komitologije, ki dopušča spremembe na številnih pomembnih področjih brez ustreznega nadzora. Pričujoči predlog spremembe to popravlja, saj od Komisije zahteva poročila o številnih pomembnih vprašanjih z namenom, da bi se oblikovalo nove predloge, ki bi bili dani v preučitev Parlamentu in Svetu. Komisija najbrž že ima v mislih posebne predloge za področja, za katera je predlagala postopke komitologije, zato naj bi jih bila sposobna hitro predložiti. Vendar to ne bi smelo preprečevati sprememb v vmesnem času, saj je v predlogu spremembe jasno rečeno, da lahko Komisija v tem času predloži svoje predloge.
Predlog spremembe  76 Skupno stališče Sveta Člen 32 – odstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Zavodi ali podjetja iz člena 20(1), povzročitelji nevarnih odpadkov ter zavodi in podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke ali so trgovci in posredniki s temi odpadki, vodijo evidenco o količini, naravi in izvoru odpadkov, in, kadar je to ustrezno, namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevoza in metodi obdelave odpadkov, predvideni glede na vrsto odpadkov, ter dajo te informacije na razpolago pristojnim organom na njihovo zahtevo.	1. Zavodi ali podjetja iz člena 20(1), povzročitelji nevarnih odpadkov ter zavodi in podjetja, ki poklicno zbirajo ali prevažajo nevarne odpadke ali so trgovci in posredniki s temi odpadki, vodijo kronološko evidenco o količini, naravi in izvoru odpadkov, in, kadar je to ustrezno, namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevoza in metodi obdelave odpadkov, predvideni glede na vrsto odpadkov, ter dajo te informacije na razpolago pristojnim organom na njihovo zahtevo.
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 74). Po mnenju parlamenta je zelo pomembno zagotoviti, da razveljavitev direktive o nevarnih odpadkih ne pomeni zniževanja varnostnih standardov.
Predlog spremembe  77 Skupno stališče Sveta Člen 32 – odstavek 2
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
2. Evidenca o nevarnih odpadkih se hrani najmanj tri leta, razen v primerih zavodov in podjetij za prevoz nevarnih odpadkov, ki morajo takšne evidence hraniti najmanj 12 mesecev.	2. Evidenca o nevarnih odpadkih se hrani najmanj pet let.
Dokumentacijo o izvajanju postopkov ravnanj z odpadki je treba predložiti na zahtevo pristojnih organov ali prejšnjega imetnika.	Dokumentacijo o izvajanju postopkov ravnanj z odpadki je treba predložiti na zahtevo pristojnih organov ali prejšnjega imetnika.
	Države članice zagotovijo, da nacionalni pristojni organi vodijo register vseh zavodov in podjetij iz poglavja IV in lahko od teh zavodov in podjetij zahtevajo predložitev poročil.
(Ponovna vložitev predloga spremembe 74 iz prve obravnave.)
Obrazložitev
Predlog spremembe, ki ga je Parlament sprejel v prvi obravnavi (predlog spremembe 74). Po mnenju parlamenta je zelo pomembno zagotoviti, da razveljavitev direktive o nevarnih odpadkih ne pomeni zniževanja varnostnih standardov. Obdelava nevarnih odpadkov in prevoz nevarnih odpadkov sta resni zadevi. V obeh primerih bi bilo treba evidenco hraniti pet let, da bi zagotovili zadostno sledljivost. Vsi zavodi ali podjetja, ki se ukvarjajo z odpadki, bi morali biti vneseni v register.
Predlog spremembe  78 Skupno stališče Sveta Člen 34 – odstavek 4 a (novo)
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
	4a. Evropski parlament in Svet najkasneje do ...* na podlagi poročila Komisije s priloženim predlogom ponovno preučita enačbo za sežigalnice iz opombe k vnosu R1 v Prilogi II.
	Poročilo Komisije se pripravi na podlagi obvestil s strani držav članic o sežigalnicah, razglašenih za obrate za predelavo na njihovem ozemlju, z uporabo enačbe iz opombe k vnosu R1 v Prilogi II. V poročilu Komisije se ponovno preuči, ali je imela enačba pričakovan učinek in je sprožila pobudo za izgradnjo in delovanje novih sežigalnic z visoko energetsko učinkovitostjo.
	Za to, da pristojni organ obrat razglasi za obrat za predelavo ali za obrat za odstranjevanje na podlagi enačbe iz opombe k vnosu R1 v Prilogi II, upravljavec obrata navede, koliko nabavljene energije je potrebno za obdelavo odpadkov, ter obliko in količino proizvedene (električne ali toplotne) energije.
	* Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
Obrazložitev
Ta kompromis temelji na namenu predloga spremembe 83, ki je bil sprejet v prvi obravnavi in je poskušal črtati enačbo energetske učinkovitosti. Kompromis bi moral zagotoviti predvsem preglednost na področju klasifikacije sežigalnic kot obratov za predelavo, s ponovno preučitvijo enačbe pa tudi pokazati, ali je bil z njo tudi dosežen zaželen učinek.
Predlog spremembe  79 Skupno stališče Sveta Člen 35 ‑odstavek 1 – pododstavek 1
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
1. Komisija lahko oblikuje smernice za razlago opredelitev pojmov predelave in odstranjevanja iz točk (14) in (18) člena 3.	1. Komisija lahko oblikuje smernice za razlago opredelitev pojmov predelave in odstranjevanja.
Obrazložitev
V skladu s členom 20(4) je „pogoj katerega koli dovoljenja, ki zajema sežig ali sosežig z energetsko predelavo, (...) da mora energetska predelava potekati ob visoki stopnji energetske učinkovitosti“. V ta namen mora biti enačba energetske učinkovitosti objavljena kot tehnična smernica, ki se uporablja za VSE sežigalnice, ne glede na to, ali so klasificirane kot predelava ali odstranjevanje.
Predlog spremembe  80 Skupno stališče Sveta Priloga I – točka D 7
Skupno stališče Sveta	Predlog spremembe
D 7 izpuščanje v morja/oceane, vključno z odlaganjem na morsko dno;	črtano
Obrazložitev
Predlog spremembe s prve obravnave EP. Izpuščanje ali odlaganje odpadkov v morje bi moralo biti prepovedano, saj je dolgoročno nevarno.

• [1]  UL C 287, 29.11.2007, str. 136.

OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament je v prvem branju sprejel nekaj pomembnih predlogov sprememb k osnutku direktive. V drugem branju bo vztrajal, da se ohranijo.

Ključni predloga sprememb te vrste sta bila uvedba ciljev za recikliranje in preprečevanje nastajanja odpadkov ter vztrajanje pri petstopenjski hierarhiji odpadkov kot splošnem pravilu.

Svet je sicer črtal vsa sklicevanja na cilje, poročevalka pa je po posvetovanju s Komisijo obnovila predloge sprememb Parlamenta. Namen spremembe je, da bi bila besedila sprejemljivejša za Svet, pri ciljih preprečevanja nastajanja odpadkov in recikliranja industrijskih odpadkov pa da bi se upoštevale potrebe po nadaljevanju na trdni statistični osnovi. Poročevalka in odbor menita, da bi bilo napak, če bi zapravili to priložnost, s katero bi lahko zagotovili, da bi bila ta direktiva kaj več kot zgolj skupek opredelitev. Pomembno je, da med to direktivo in prizadevanji za recikliranje in preprečevanje iz tematske strategije o odpadkih obstaja resnična povezava. Brez ciljev namreč ta povezava dejansko ne obstaja.

Brez dvoma bo zopet prišlo do nesoglasja med Parlamentom in Svetom glede obsega uporabe petstopenjske hierarhije odpadkov in poti, po katerih je možno od nje odstopati. Parlament zahteva, da se hierarhija uporablja kot splošno pravilo, Svet pa je bolj naklonjen izrazu „vodilno načelo“. Parlament ni povsem prepričan, da bo v spopadih na lokalni ravni vedno mogoče opaziti drobne razlike med obema izrazoma. Ključni vidik pri tem vprašanju je, da mora biti v direktivi jasno določeno, da odstopanja od hierarhije ne smejo biti poljubna, ampak morajo potekati kot del urejenega postopka. V prvotnem predlogu spremembe Parlamenta je bil postopek odstopanja preveč zapleten. Poročevalka ga je poenostavila, in sicer na osnovi tega, da se morajo uporabljati nacionalni postopki glede sodelovanja javnosti.

Eden izmed pomembnih ciljev direktive je jasna razločitev med „predelavo“ in „odstranjevanjem“ odpadkov, saj sodbe Sodišča Evropskih Skupnosti v zvezi s tem vprašanjem vzbujajo dvome. Predlogi sprememb, sprejeti v prvem branju, so vključevali opredelitev „predelave“, ki bi pojem razširila na obrate za pridobivanje energije iz odpadkov, ki izpolnjujejo nekatera merila energetske učinkovitosti: predlogi sprememb iz prvega branja, ki niso bili naklonjeni konceptu pridobivanja energije iz odpadkov, niso bili sprejeti. Sprejet pa je bil predlog spremembe, ki je iz Priloge II črtal osnutek formule energetske učinkovitosti, ki bi bila merilo za določanje, katere obrate za pridobivanje energije iz odpadkov bi lahko šteli med postopke „predelave“.

Poročevalka meni, da lahko obrati za pridobivanje energije iz odpadkov pomembno vplivajo na ravnanje z ostanki odpadkov, ki bi sicer šli na odlagališča. V času, ko se EU sooča z energetsko krizo in je čedalje bolj odvisna od nezanesljivih zunanjih virov goriva, vidi v odpadkih tudi potencialno pomembno gorivo. Naši odpadki nastanejo na domačem terenu. Iz njih lahko pridobimo toploto in energijo. Izkušnje številnih držav članic kažejo, da energija iz odpadkov ne izriva recikliranja, ampak ga lahko dopolnjuje. Vsekakor bi bilo zaželeno uporabiti formulo energetske učinkovitosti, po kateri se morajo ravnati obrati za „predelavo“. Takšna formula bi bila predvsem ključna pobuda za to, da bi graditelji novih obratov dali prednost energetski učinkovitosti.

Poročevalki je seveda jasno, da nekateri evropski poslanci, ki že v osnovi nasprotujejo zamisli o obratih za pridobivanje energije iz odpadkov, zanje ne bodo nikoli glasovali v nobeni obliki. Spet drugi evropski poslanci, predvsem iz držav, ki so še v začetnih fazah preusmerjanja svojih odpadkov stran od odlagališč, se bojijo, da bi lahko pridobivanje energije iz odpadkov postal prevladujoč postopek ravnanja z odpadki in da bi tako omajal naložbe v recikliranje, ponovno uporabo in preprečevanje nastajanja odpadkov.

Prav na tej točki je vztrajanje Parlamenta pri sprejetju ciljev recikliranja in preprečevanja tako zelo pomembno. Države članice želijo, da evropski poslanci potrdijo, da je pridobivanje energije iz odpadkov mogoče šteti za „predelavo“. Da bi do tega prišlo, pa morajo priti do spoznanja, da bodo evropski poslanci to podprli, ČE bodo imeli zagotovilo, da bosta cilja recikliranja in preprečevanja vključena v direktivo. Takšna cilja sta zagotovilo, da pridobivanje energije iz odpadkov ne bo postalo glavni način ravnanja z odpadki.

Parlament je v prvi obravnavi sprejel izboljšave predlogov Komisije za pretvorbo odpadkov, s katerimi se je pravilno ravnalo, v recikliran proizvod. Evropski poslanci so se ukvarjali s tem, da bi v okviru naslova „prenehanje statusa odpadka“ bolj jasno opozorili na potrebo po zakonodajnih predlogih, in sicer po specifikacijah za kompost, agregate, papir, steklo, kovino, izrabljene pnevmatike in odpadni tekstil. Pojasnilo glede pravil, ki se uporabljajo, bi v vseh teh primerih znatno pripomoglo k premiku k recikliranju. Sramotno je, da je Svet pri tem izgubil živce in vprašanje potisnil med uvodne izjave. Poročevalka poziva k več nujnim konkretnim ukrepom, zato je zadevo ponovno prestavila v samo besedilo direktive.

Pri vprašanju stranskih proizvodov je Svet pogumno vključil opredelitev v člen 4. Mnenja lobistov pri Parlamentu so glede tega vprašanja popolnoma deljena. Poročevalka meni, da te priložnosti ne bi smeli odložiti na nedoločen datum, ampak bi jo bilo treba izkoristiti za dogovor o opredelitvi.

Direktiva prevzema dve obstoječi direktivi o nevarnih odpadkih in odpadnih oljih. Številni kolegi so bili zaskrbljeni, da je bilo v okvirno direktivo o odpadkih vključenih absolutno premalo vidikov obstoječe direktive o nevarnih odpadkov. Poročevalka je zato predlagala, da bi to popravili s ponovno vključitvijo predlogov sprememb iz prve obravnave. Ko je direktiva ugledala luč sveta, se je zdelo, da bi lahko prizadela interese regeneratorjev odpadnih olj. Poročevalka je zadovoljna, da je skupno stališče ubralo pravo pot glede tega vprašanja. Poročevalka pozdravlja besedilo Sveta o bioloških odpadkih in opozarja na manjše dodatke, ki bi jih bilo treba po njenem mnenju še narediti v zvezi z odgovornostjo proizvajalca.

Poročevalka upa, da bo direktiva naposled dovolj jasna, da bo preprečila nadaljnje zatekanje k Sodišču Evropskih skupnosti. Varno in trajnostno ravnanje z odpadki je pomembno vprašanje za nas vse, zato si moramo tokrat zares prizadevati za njegovo ureditev.

POSTOPEK

Naslov	Revizija okvirne direktive o odpadkih
Referenčni dokumenti	11406/4/2007 – C6-0056/2008 – 2005/0281(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	13.2.2007  T6-0029/2007
Predlog Komisije	KOM(2005)0667 – C6-0009/2006
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju	21.2.2008
Pristojni odbor  Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 21.2.2008
Poročevalec/-ka  Datum imenovanja	Caroline Jackson 21.2.2006
Obravnava v odboru	25.2.2008		2.4.2008
Datum sprejetja	8.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	43 0 14
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Pilar Ayuso, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Vittorio Prodi, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Bairbre de Brún, Milan Gaľa, Erna Hennicot-Schoepges, Anne Laperrouze, Johannes Lebech, Kartika Tamara Liotard, Bart Staes
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy
Datum predložitve	18.4.2008