POROČILO o ženskah in znanosti

22.4.2008 - (2007/2206(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Britta Thomsen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o ženskah in znanosti

(2007/2206(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju resolucije Sveta z 20. maja 1999 o ženskah in znanosti[1],

– ob upoštevanju resolucije Sveta s 26. junija 2001 o znanosti in družbi ter o ženskah v znanosti[2],

– ob upoštevanju resolucije Sveta s 27. novembra 2003 o enakem dostopu in udeležbi žensk in moških v družbi znanja, usmerjeni k rasti in inovacijam[3],

– ob upoštevanju sklepov Sveta z 18. aprila 2005 o krepitvi človeških virov na področju znanosti in tehnologije v evropskem raziskovalnem prostoru,

– ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[4] (OP7),

– ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta s 23. septembra 2002, ki spreminja Direktivo Sveta 76/207/EGS o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev[5],

– ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije o znanosti in družbi (KOM(2001)0714),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije z naslovom Ženske in znanost: odličnost in inovacije – enakost spolov v znanosti (SEC(2005)0370),

– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Evropski raziskovalni prostor: Nove perspektive (KOM(2007)0161) in delovnega dokumenta osebja Komisije (SEC(2007)0412), ki spremlja omenjeno zeleno knjigo,

– ob upoštevanju svoje resolucije s 3. februarja 2000 o sporočilu Komisije z naslovom: Ženske in znanost – mobiliziranje žensk za obogatitev evropskega raziskovanja[6],

– ob upoštevanju svoje resolucije z 9. marca 2004 o uskladitvi poklicnega, družinskega in zasebnega življenja[7],

– ob upoštevanju sporočila Komisije s 1. marca 2006 z naslovom Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092) in z njim povezane resolucije s 13. marca 2007[8],

– ob upoštevanju svoje resolucije z 19. junija 2007 o regulativnem okviru za ukrepe usklajevanja družinskega življenja in študijskega časa za mlade ženske v Evropski uniji [9],

– ob upoštevanju svoje resolucije s 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007[10],

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0165/2008),

A. ker je evropski sektor raziskav bistven za gospodarski razvoj Evropske unije in mora Evropa kot del izpolnitve lizbonske strategije za rast in zaposlovanje pridobiti 700.000 dodatnih raziskovalcev,

B.  ker so raziskovalke v EU v manjšini in v povprečju predstavljajo 35 % vseh raziskovalcev v vladnem sektorju in visokem šolstvu ter le 18 % vseh raziskovalcev v zasebnem sektorju,

C. ker delež žensk na najvišjih položajih v akademskem svetu redko presega 20 % in je za moške trikrat verjetneje, da bodo dosegli profesorsko mesto ali njemu enakovredno mesto,

D. ker je celo v državah članicah na razpolago še vedno malo po spolu razčlenjenih podatkov o raziskovalcih glede na kvalifikacije, znanstveno področje in starost,

E.  ker se raziskovalke soočajo z več težavami pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja kot raziskovalci,

F.  ker je še vedno znatno premalo žensk na vodstvenih položajih v znanosti,

G. ker je zastopanost žensk v univerzitetnih organih odločanja premajhna za izvajanje politik, uravnoteženih glede na spol,

H. ker delež žensk v znanstvenih odborih v večini držav ne dosega deleža moških,

I.   ker je eno od prednostnih področij delovanja EU v prej navedenem Načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 enaka zastopanost pri odločanju, vključno s ciljem zagotoviti 25 % žensk na vodilnih položajih v raziskavah v javnem sektorju, ki ga je treba izpolniti do leta 2010,

J.   ker Evropski raziskovalni svet ni dosegel uravnoteženosti glede na spol, saj je v znanstvenem svetu od 22 članov le 5 žensk,

K. ker zasedajo ženske v povprečju le 15 % vodilnih akademskih položajev in imajo zato občutno manj vpliva glede na položaje odločanja na področju raziskav, čeprav je več kot 50 % študentov v EU žensk in pridobijo 43 % doktoratov v EU,

L.  ker sedanji sedmi okvirni program za predloge projektov ne zahteva obveznih akcijskih načrtov glede na spol,

M. ker študije kažejo, da sedanji sistemi ocenjevanja in zaposlovanja niso nevtralni glede na spol,

1.  opozarja države članice, da izobraževalni sistemi v Evropi še vedno podpirajo stereotipe o spolih, zlasti na raziskovalnih področjih, kot so naravoslovne znanosti;

2.  meni, da je zelo pomembno spodbujati znanost kot zanimivo področje za oba spola že od zgodnjih let; poziva, naj se to upošteva pri načrtovanju učnega gradiva in usposabljanju učiteljev; spodbuja univerze in fakultete, naj preučijo svoje izbirne postopke pri vpisu, da bi prepoznale morebitno diskriminacijo na podlagi spola, in jih ustrezno popravijo;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da prispevek žensk ne bo izključen iz publikacij o zgodovini znanosti in tehnologije, ne le zato, ker je to očitna diskriminacija, marveč tudi zato, ker je težje spodbujati prisotnost večjega števila žensk na teh področjih, če nimajo vzornic;

4.  ugotavlja, da sčasoma prekomerno velik delež žensk opusti znanstveni poklic; ocenjuje, da je treba ta pojav, ki se pogosto opisuje z modelom “puščajočega cevovoda”, preučiti na podlagi različnih modelov, med drugim z modelom “dejavnikov odbijanja in pritegnitve”; poziva pristojne organe, naj pri predlaganju rešitev upoštevajo različne dejavnike, kot so delovno okolje, stereotipi o poklicih, konkurenca, zahteve v zvezi z mobilnostjo in družinske obveznosti;

5.  ugotavlja, da tradicionalni pristop k ocenjevanju odličnosti in uspešnosti, med drugim glede na število objav, morda ni nevtralen glede na spol, temveč je omejujoč in ne upošteva razpoložljivih virov, kot so finančna sredstva, prostor, oprema in osebje, ter bistvenih značilnosti vsakega raziskovalca, kot je sposobnost organiziranja in ohranjanja povezanosti raziskovalne ekipe ali usposabljanja mladih članov ekipe;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pri opredeljevanju pojmov odličnosti in dobrega raziskovalca ustrezno upoštevajo razlike med moško in žensko znanstveno poklicno potjo; poudarja, da so prispevki raziskovalk v svet raziskav tudi različni pogledi in izbire raziskovalnih tem;

7.  obžaluje, da premori, ki si jih vzamejo ženske v znanstvenem poklicu zaradi družine, negativno vplivajo na njihove priložnosti za poklicno napredovanje, saj večina njihovih moških kolegov ne naredi premora in lahko tako doseže primerljive položaje v mlajših letih in si tako pridobi prednost za nadaljnjo poklicno pot; zato poziva, da se pri odličnosti kot merilo upošteva starost hkrati z družinskimi razmerami, vključno s tem, koliko vzdrževanih oseb ima raziskovalec; zato poziva, naj vsi evropski raziskovalni organi in univerze izdajajo štipendije za doktorski študij v skladu z nacionalnimi določbami o porodniškem dopustu;

8.  poudarja, da starostne omejitve za podeljevanje štipendij prizadenejo mlade, ki skrbijo za vzdrževane osebe, to pa so v glavnem ženske; zato poziva Komisijo in države članice, naj za takšne okoliščine zagotovijo zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo to pomanjkljivost odpravile, tako da se mladim za vsako leto, ko skrbijo za vzdrževane osebe, podaljša rok za oddajo vlog za eno leto;

9.  ugotavlja, da je mobilnost bistvena za razvijanje in zagotavljanje napredovanja v karieri raziskovalca, kar je včasih težko uskladiti z družinskim življenjem, ter da je treba za lažje izvajanje tega sprejeti ustrezne politične ukrepe;

10. poudarja vlogo infrastrukture za omogočanje trajnostnega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, pa tudi, da je pomembno okrepiti varnost znanstvenih poklicev;

11. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo razmere tako, da vključijo družinski vidik prek možnosti za prilagodljiv delovni čas, boljše zmogljivosti za otroško varstvo in določbe o socialni varnosti prek meja; poziva k takim pogojem za starševski dopust, ki bi moškim in ženskam dejansko dopuščali možnost izbire; poudarja, da so za usklajevanje družinskega življenja in dela odgovorni oboji, moški in ženske;

12. opaža, da se obstoječi postopki zaposlovanja nagibajo k ohranjanju sedanjega stanja in dajejo prednost zaposlovanju moških raziskovalcev, medtem ko bi bolj odprti in pregledni postopki zaposlovanja povečali možnosti, da bi bile kvalitete, ki so navadno bolj prisotne pri raziskovalkah, enakovredno priznane in cenjene;

13. poziva države članice, naj preučijo dejavnike, zaradi katerih ni veliko žensk na višjih delovnih mestih na univerzah in v rektoratih, kar močno zmanjšuje njihov vpliv pri odločanju na področju raziskav v EU, ter predlagajo ustrezne rešitve;

14. spodbuja univerze, raziskovalne inštitute in zasebna podjetja, naj pri svoji organizaciji sprejmejo in izvajajo strategije enakosti med moškimi in ženskami ter v procesu odločanja opravijo presojo vplivov z vidika spola;

15. poziva Komisijo k ukrepom za ozaveščanje o vprašanju enakih možnosti na področju znanosti in raziskav znotraj znanstvene skupnosti;

16. poziva Komisijo in države članice k preglednejšemu postopku zaposlovanja in k uvedbi obveznosti zagotavljanja ravnotežja glede na spol z nezavezujočim ciljem najmanj 40 % moških in najmanj 40 % žensk v ocenjevalnih komisijah, izbirnih in vseh drugih odborih, pa tudi v imenovanih komisijah in odborih;

17. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se posveti pozornost udeležbi žensk v znanstveno raziskovalnih programih, tako da zagotovi ciljno usmerjeno usposabljanje za ozaveščenost o pomenu vidika spola za osebe na položajih odločanja, v svetovalnih odborih in komisijah za ocenjevanje, tiste, ki pripravljajo povabila k oddaji ponudb in razpise ter tiste, ki vodijo pogajanja za dodeljevanje naročil;

18. poziva Komisijo, naj pri razpisih za zbiranje ponudb iz sedmega okvirnega programa zagotovi, da bo uravnotežena zastopanost moških in žensk pozitivno ocenjena; poziva države članice, naj to uvedejo tudi v svoje nacionalne in regionalne programe;

19. meni, da so akcijski načrti glede na spol v fazi predloga in ocenjevanja sedmega okvirnega programa bistveni del splošne strategije vključevanja vprašanja spolov in politike enakosti med spoloma v Evropski uniji; zato meni, da morajo ostati sestavni del evropskega financiranja raziskav;

20. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku glede zastopanosti žensk v ocenjevalnih odborih in izbirnih komisijah v zvezi s sedmim okvirnim programom; poziva jo, naj vidik spola vključi v vmesne presoje in poročila o napredku sedmega okvirnega programa ter izvede vmesno oceno orodij za vključevanje načela enakosti med spoloma v sedmi okvirni program;

21. je trdno prepričan, da je treba sprejeti posebne ukrepe zaposlovanja, usposabljanja in izvajanja odnosov z javnostjo za spodbujanje večje prisotnosti žensk na področjih, kot so tehnologija, fizika, inženiring, računalništvo in druga področja, na katerih žal še vedno prevladujejo moški;

22. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pozitivne ukrepe za spodbujanje raziskovalk in nadaljnji razvoj shem podpore in mentorstva ter politik spodbujanja z jasnimi cilji; ugotavlja, da bi razvoj podpornih struktur za poklicno usmerjanje in zagotavljanje svetovanja, usmerjenega med drugim na znanstvenice lahko omogočil posebno dobre rezultate; vendar tudi ugotavlja, da so ukrepi, kot so obvezne ciljne vrednosti za raziskovalke in profesorice, nujni za doseganje uravnoteženosti glede na spol v znanosti;

23. poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo učinkovito politiko za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami; opozarja, da mora načelo enakega plačila na področju znanosti veljati tudi za štipendije in honorarje;

24. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo sredstva za raziskave, namenjena ženskam, s katerimi bi se spopadli s premajhnim financiranjem žensk na področju raziskav;

25. poudarja, kako pomembno je spodbujati dekleta, da se odločijo za znanstveni poklic, ter predlaga, da Komisija in države članice to storijo tako, da spodbujajo raziskovalke kot vzornice ter prilagodijo in izvajajo druge ukrepe za doseganje tega cilja;

26. spodbuja države članice, naj spodbujajo ukrepe za povečanje ozaveščenosti, s katerimi bodo obveščale in spodbujale dekleta, da se izobražujejo na znanstvenih in tehnoloških univerzitetnih smereh in na njih diplomirajo; spodbuja države članice, naj izboljšajo procese delitve znanja, saj so v različnih državah članicah na voljo zelo različni vzorci izbire izobraževanja;

27. opozarja, da so na univerzah potrebni posebni programi, s katerimi bi povečali zanimanje mladih deklet in žensk, da bi stopile na znanstveno poklicno pot;

28. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo programe usposabljanja in podpore za mlade znanstvenice pri sodelovanju v raziskovalnih programih in prošnjah za dodelitev štipendije, da bi jim pomagale ostati v akademskem in raziskovalnem svetu;

29. pozdravlja dejavnosti, ki jih izvaja evropska platforma znanstvenic, ki si prizadeva za okrepitev udeležbe žensk v znanosti in povečanje števila znanstvenic na položajih odločanja;

30. poziva Komisijo in države članice, naj še bolj okrepijo oblikovanje mrež med znanstvenicami na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni EU, saj je bilo slednje opredeljeno kot nujno orodje za krepitev vloge žensk, da bi pritegnili več žensk v znanstveni poklic ter spodbudili znanstvenice k sodelovanju v politični razpravi in povečali njihovo poklicno napredovanje;

31. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]       UL C 201, 16. 7.1999, str. 1.
• [2]       UL C 199, 14.7.2001, str. 1.
• [3]       UL C 317, 30.12.2003, str. 6.
• [4]     UL L 412, 30.12.2006, str. 1
• [5]       UL L 269, 5. 10. 2002, str. 15.
• [6]       UL C 309, 27.10.2000, str. 57.
• [7]  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492.
• [8]               UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56.
• [9]               Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0265.
• [10]             Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0423.

OBRAZLOŽITEV

Poročilo skuša opredeliti družbene, kulturne in druge ovire, zaradi katerih so ženske premalo zastopane v znanosti. Na kratko predstavlja sedanje razmere, osredinjeno pa je na iskanje možnih rešitev in zgledov dobre prakse za izboljšanje razmer. Podlaga za to poročilo so sedanje razmere v Evropi, kjer so ženske zelo slabo zastopane v znanosti.

Statistični podatki kažejo, da več žensk kot moških pridobi višjo izobrazbo, in vendar moški po številu še vedno presegajo ženske, kar zadeva izbiro poklica raziskovalca. Silno povečanje udeležbe žensk v visokošolskem izobraževanju ni privedlo do ustrezne spremembe v razmerju med moškimi in ženskami, zlasti na področju študija ali poklica – tj. spremembe v horizontalni segregaciji glede na spol – in niti ni odpravilo različnega plačila glede na spol.

Zakaj nas mora skrbeti segregacija glede na spol v znanosti? Glavna razloga sta dva: prvi razlog je, da imajo nekatera znanstvena področja višji status od drugih; slaba zastopanost žensk na področjih z višjim statusom (kot je fizika) pomeni, da je status znanstvenic splošno nižji od statusa znanstvenikov. Drugi pa je ta, da lahko pride do pomanjkanja znanstvenega osebja na zahtevnih področjih. Če nadarjenost za opravljanje zelo zahtevnega znanstvenega dela ni povezana s spolom, potem bi bilo s polno udeležbo žensk v znanosti razpoložljive delovne sile za ta področja veliko več.

Raziskovalke so še vedno v manjšini v vladnem sektorju in visokem šolstvu – v obeh sektorjih je v EU povprečno 35 % žensk. Vseeno pa je v vseh državah višji delež žensk v sektorju raziskav kot v poslovnem sektorju, kjer je njihov delež v EU po najnovejših podatkih povprečno 18 %, vendar so razlike med posameznimi državami precejšnje. Države z najmanj ženskami na področju raziskav v poslovnem okolju so Nemčija (11,8 %), Avstrija (10,4 %) in Nizozemska (8,7 %), v Latviji, Bolgariji in Romuniji pa je delež žensk povsod višji od 40 %. Razmere se izboljšujejo zelo počasi. Delež znanstvenic je presegel delež znanstvenikov v manj kot polovici držav, v nekaj državah pa se je odstotek znanstvenic celo zmanjšal.

Porazdelitev raziskovalcev po številnih znanstvenih področjih kaže različne vzorce za moške in ženske. Med raziskovalci na področju visokega šolstva jih 54 % dela v naravoslovnih znanostih in inženirstvu v primerjavi z deležem znanstvenic, ki znaša 37 %. Ta porazdelitev raziskovalcev na širokem področju znanosti seveda odraža študijske izbire moških in žensk v visokošolskem izobraževanju. V zadnjih letih so bile predstavljene številne študije s primerjavami med državami in zgodovinskimi obdobji, kar zadeva segregacijo glede na spol. Glede na te študije se je v zadnjih dvajsetih letih delež žensk v inženirstvu v večini držav povečal. Vendar je to povečanje precej neznatno in pogosto manjše kot v alternativnih poklicih in področjih študija. Drugače povedano: delež žensk se veča predvsem na področjih študija, kjer je bil že prej visok.

Skupina posameznih dejavnikov, ki določajo odločitve posameznikov, je povezana s stereotipi o spolih. Ti stereotipi so poenostavljene, vendar pogosto globoko zakoreninjene predstave o značilnostih moških in žensk. Podpirajo ohranjanje posebnih delitev vlog po spolu in poklicno segregacijo glede na spol. Nekateri pristopi predvidevajo, da se stereotipi o spolih oblikujejo v procesu socializacije, drugi pa menijo, da je to vseživljenjski proces ustvarjanja in poustvarjanja vlog po spolu. Glede na te stereotipe so tipično moške značilnosti med drugim zanimanje za tehnične zadeve, analitične sposobnosti, nadarjenost za obrtništvo, poklicna osredotočenost in ambicioznost, sposobnost uveljavljanja, prevlada, sebičnost in pripravljenost vlagati v to, da naredijo vtis. Po drugi strani tipični stereotipi o ženskih značilnostih vključujejo prepričanje, da so naklonjene otrokom, si želijo družine, cenijo složnost ter so sočutne, čustvene in nesebične. Inženirstvo je očitno bolj povezano z moškimi kot z ženskimi stereotipi, zato veljajo poklici v inženirstvu za tipično moške po naravi in navadno niso prva izbira žensk.

Stereotipi o spolih niso pomembni le za odločitve moških in žensk o področju študija – vplivajo lahko tudi na postopek odločanja, povezan z dodeljevanjem delovnih mest ali financiranjem raziskav. Posledica meril za zaposlovanje s stereotipi o moških je večja naklonjenost zaposlovanju moških, posledica meril za zaposlovanje s stereotipi o ženskah pa daje prednost zaposlovanju žensk.

V vrstniških skupinah imajo na medosebni ravni pomembno vlogo tudi družinsko ozadje ter mehanizmi vključevanja in izključevanja. Če se dekle v otroštvu igra z računalnikom in tehničnimi igračami, jo lahko njene prijateljice izločijo. V takih primerih se izkaže, da je družinska podpora in spodbujanje pomemben družbeni vir. Zato imajo študentke inženirstva in drugih vej znanosti pogosto vsaj enega od staršev s poklicem v eni od teh disciplin. To kaže tudi, kako pomembno je imeti vzornico, ki dela v moško usmerjenem poklicu ali na moškem področju študija.

Ne glede na vse večji dostop žensk do višje stopnje izobrazbe in vse večji delež diplomantk v inženirstvu in drugih vejah tehničnih znanosti se je segregacija glede na spol v večini držav presenetljivo malo zmanjšala. Obstoj “steklenega stropa” ali “lepljivih tal” za ženske, ki skušajo napredovati na višje položaje, je dobro dokumentiran in vpliva na vse poklicne sektorje, tudi tiste, v katerih prevladujejo ženske. Odsotnost žensk na vodilnih položajih je večja v znanstvenih in tehničnih poklicih kot na drugih področjih. Na najvišjih položajih v akademskem svetu je 15 % žensk na položaju redne profesorice in enakovrednih drugih položajih (2003), kar v primerjavi z letom 1999 pomeni 2-odstotni porast. Podatki o deležu žensk v znanstvenih odborih kažejo na velike razlike med državami. V nordijskih državah znaša ta delež skoraj 50 %, vendar v večini držav enakost ni bila dosežena in je delež v mnogih novih državah članicah nižji od 10 %.

Mednarodne težnje v razpravah o razlikah med spoloma in hierarhiji v raziskovalnih ustanovah kažejo na zgradbo “v obliki cevovoda” od podiplomskega študenta do profesorja. Večina raziskovalcev začne na ravni podiplomskega študija, nadaljuje na podoktorski ravni kot raziskovalci ali asistenti profesorjev in nato napreduje na mesto izrednega profesorja, nekateri pa sčasoma postanejo redni profesorji, kot kaže slika 3.1. Če se delež žensk razlikuje na različnih stopnjah, se predvideva, da cevovod “pušča”, kar pomeni, da ga raziskovalke zapustijo, ker ne napredujejo.

Na poklicni poti znanstvenikov možnosti za napredovanje v višje kategorije s časom naraščajo. Več let mine, večja je možnost za napredovanje. Vendar kaže, da ženske počasneje napredujejo kot moški: razlike med spoloma so statistično gledano velike.

Kasnejši vstop žensk v znanost sam po sebi ne more pojasniti nizke prisotnosti žensk na višjih položajih v visokem znanstvenoraziskovalnem svetu (CSIC), saj je za podobno dolžino znanstvene kariere napredovanje pri ženskah počasnejše kot pri moških. Podatki kažejo, da razlike v produktivnosti lahko prispevajo k ugotavljanju vzrokov za manjše napredovanje žensk na nekaterih področjih (vede o materialih, biologija/biomedicina, fizika), vendar pa to za ostala področja ne velja. Razlike v osebnih značilnostih, družbenih dejavnikih in dostopu do virov so bili argumenti za obrazložitev razlik v produktivnosti in neenakosti med spoloma v znanosti.

Organizacijski in institucionalni dejavniki segregacije glede na spol vključujejo mehanizme neenakosti, ki delujejo na ravni ustanov, kot so podjetja, raziskovalni inštituti ali inštitucije za financiranje raziskav. Pomembni institucionalni mehanizmi, ki vplivajo na segregacijo po spolu, so postopki zaposlovanja, prakse napredovanja, postopki odločanja in ocenjevanja ter razširjenost kulture drugačnega obravnavanja glede na spol na delovnem mestu.

Postopke izbora in zaposlovanja se še redko preiskuje, zlasti zaradi težav pri ocenjevanju ustreznih institucionalnih podatkov. Segregacija glede na spol v postopkih izbora in zaposlovanja je opazna na številnih zaporednih stopnjah. Način, kako so morebitni kandidati obveščeni o določenih položajih oz. kako se jih privabi, potek razgovora, prejetje ponudbe za delo in kakovost prejete ponudbe, tj. začetna plača in ponujene koristi. Na vsako od teh stopenj lahko vpliva različno obravnavanje moških in žensk, odločitev o zaposlitvi pa je lahko odvisna od stereotipov o spolih ali od dajanja prednosti istemu spolu. Vloga praks napredovanja in ocenjevanja pri ustvarjanju segregacije po spolu je še manj dokumentirana od vloge, ki jo imajo pri tem prakse izbora. Kar zadeva stopnjo uspešnosti glede financiranja, med podatki ni statistično pomembnih razlik, vendar je položaj moških še vedno nekoliko boljši kot položaj žensk, na določenih področjih v nekaterih državah pa še vedno prihaja do precejšnjih razlik. Nasprotno pa je zelo majhno število prošenj, ki jih vložijo ženske, na primer v inženirstvu, veliko bolj omejujoč dejavnik. Za konec navedimo primer kulture spolno zaznamovanega obravnavanja na delovnem mestu: “Da bi lahko bil inženir, moraš biti ustreznega videza ter imeti temu primeren način govora in vedenja. Za večino delovnih mest to pomeni, da moraš biti po videzu, govoru in vedenju moški«[1], in to še vedno velja.

Glede na rezultate so potrebna številna priporočila, da bi se povečal delež žensk v znanosti in tehnologiji za celotno trajanje njihove poklicne poti, med drugim:

– okrepiti dejavnosti za spodbujanje poklicnih poti za ženske v znanosti,

– zagotoviti izvajanje integracije načela enakosti med spoloma v programe EU in v nacionalne programe,

– razvoj priložnosti na področju znanstvenih poklicev za raziskovalke in raziskovalce na akademskih in neakademskih področjih raziskav.

– namestitev meddisciplinarnega programa za razvoj človeških virov za raziskovalne centre,

− zagotovitev naprednih programov za vodilne položaje v znanosti, na primer: meddisciplinarna in medkulturna komunikacija, zmožnost upoštevanja razlik med spoloma, sposobnost upravljanja v znanosti in sposobnost za svetovanje/nadziranje, mentorstvo, itd.

• [1]  Robinson, J.G. and J.S. McIlwee (1991): “Men, Women, and the Culture of Engineering”,
  The Sociological Quarterly, 32: 406.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (9.4.2008)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o ženskah in znanosti
(2007/2206(INI))

Pripravljavec mnenja: Den Dover

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja doslej uveljavljene politike, kot so neposredni podporni ukrepi, prednostna politika zaposlovanja in programi financiranja, namenjeni podpiranju raziskav, ki jih izvajajo ženske, katerih cilj je doseči enakopravnejšo udeležbo žensk na različnih področjih in znanstvenih sektorjih;

2.   poudarja, da EU za izpolnitev lizbonske strategije potrebuje še 700.000 raziskovalcev, zato poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z načrtom za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010) sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bo do leta 2010 zastopanost žensk in moških v znanosti in tehnologiji bolj uravnotežena;

3.   vendar meni, da si je treba bolj prizadevati za večjo zastopanost žensk na najvišjih položajih (npr. v znanstvenih in ocenjevalnih odborih) in na vseh področjih znanosti, vključno z raziskavami, zaposlovanjem, usposabljanjem, izobraževanjem, informacijsko tehnologijo, inženiringom, trgovino, komunikacijami, odnosi z javnostmi, oglaševanjem ter odnosi med delodajalci in delojemalci, tako da se zagotovijo inovativne oblike prožnega delovnega časa za ženske, kar jim bo omogočilo, da bodo lahko delale tudi, ko bodo postale matere;

4.   meni, da je potrebnih več ukrepov, da se odpravi premajhna zastopanost žensk, zlasti v znanstvenih in akademskih krogih; zato predlaga, da se zagotovijo neposredni podporni ukrepi in subvencije za spodbujanje zastopanosti žensk na vodilnih položajih ter za programe usposabljanja in mentorstva; na ta način bi pomagali mladim ženskam, da bodo ostajale v znanstveno akademskih dejavnostih, opravljale raziskovalno delo in sodelovale pri vlogah za subvencije in projektih, hkrati pa bosta mobilnost in prožnost zagotovljena njim samim in njihovim družinam;

5.   meni, da so mreže znanstvenic bistven instrument za pritegnitev večjega števila žensk na področje znanosti in tehnologije ter njihovo napredovanje na odgovorna delovna mesta; zato poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo tovrstne mreže na evropski, nacionalni in regionalni ravni ter podprejo že obstoječe, kot je evropska platforma znanstvenic;

6.   meni, da je treba za odpravo nekaterih ovir, s katerimi se srečujejo ženske pri doseganju vodilnih položajev v znanstvenih poklicih, sprejeti konkretne ukrepe za spodbujanje boljšega razumevanja pojmov "dobre raziskave", "odličnost" in "inovacije", zlasti glede meril za opredelitev dobrega raziskovalca, ki se ne smejo omejiti na število njihovih objav;

7.   poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da prispevek žensk ne bo izključen iz publikacij o zgodovini znanosti in tehnologiji, ne le zato, ker bi bila to očitna diskriminacija, marveč tudi zato, ker je težje spodbujati večje število žensk, da vstopijo na ta področja, če nimajo vzornic;

8.   poziva Komisijo in države članice, da odpravijo vse finančne in upravne ovire, s katerimi se srečujejo ženske na znanstvenem področju, ter da ustvarijo privlačnejše in boljše delovne razmere za ženske, da se jim olajša usklajevanje poklicnega in družinskega življenja in spodbudi njihovo zanimanje za nadaljevanje kariere na vseh znanstvenih področjih, in sicer s posebnimi oblikami podpore za zaposlene matere, ki ne bodo vplivale na sredstva za znanstvene raziskave; poleg tega poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo starševske odgovornosti enakomerno porazdeljene med moške in ženske s spodbujanjem enakovredne uporabe starševskega dopusta in prožnega delovnega časa za oboje;

9.   poudarja, da starostne omejitve za podeljevanje subvencij prizadenejo mlade, ki skrbijo za vzdrževane osebe, to pa so v glavnem ženske; zato poziva Komisijo in države članice, naj za takšne okoliščine v svojo zakonodajo vključijo ukrepe, s katerimi bodo to pomanjkljivost odpravile, tako da se mladim za vsako leto, ko skrbijo za vzdrževane osebe, podaljša rok za oddajo vlog za eno leto;

10. je trdno prepričan, da je treba sprejeti posebne ukrepe zaposlovanja, usposabljanja in izvajanja odnosov z javnostmi za spodbujanje večje zastopanosti žensk na področjih, kot so tehnologija, fizika, inženiring, računalništvo in druga področja, na katerih žal še vedno prevladujejo moški;

11. poziva Komisijo, naj v projektih, predloženih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov iz sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti zagotovi, da bo uravnoteženo število žensk in moških v vlagateljevi znanstveni skupini pozitivno ocenjeno; poziva države članice, naj to uvedejo tudi v svoje nacionalne in regionalne programe;

12. podpira cilj vzpostaviti in zagotoviti skladnost z načeli enakega obravnavanja moških in žensk, ki imajo enako stopnjo izobrazbe, znanja in izkušenj za enaka znanstvena delovna mesta, v postopku izbiranja in zaposlovanja ter med vsako poklicno potjo, kar je bistveno, da se ženskam omogoči, da nadaljujejo usposabljanje in napredujejo v svojem poklicu na podlagi delovne uspešnosti, obenem pa prispevati k uravnoteženju zastopanosti moških in žensk na odgovornih delovnih mestih; obžaluje, da so ženske premalo zastopane v vseh akademskih in raziskovalnih ustanovah, čeprav ima v večini držav članic univerzitetno izobrazbo več žensk kot moških in je povprečna stopnja akademskih kvalifikacij pri njih večja kot pri moških;

13. meni, da je zelo pomembno spodbujati znanost kot zanimivo področje za oba spola že od zgodnjih let; poziva, naj se to upošteva pri načrtovanju učnega gradiva in usposabljanju učiteljev; spodbuja univerze in fakultete, naj preučijo svoje izbirne postopke pri vpisu, da bi prepoznale morebitno diskriminacijo na podlagi spola, in jih ustrezno popravijo;

14. poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o napredku glede zastopanosti žensk v ocenjevalnih odborih in izbirnih komisijah v zvezi s sedmim okvirnim programom za razvoj, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti; poziva Komisijo, naj vidik spola vključi v vmesne presoje in poročila o napredku sedmega okvirnega programa;

15. poziva države članice, naj preučijo dejavnike, krive za majhen delež žensk (v povprečju 15 % v EU) na višjih delovnih mestih na univerzah in v rektoratih, ker to močno zmanjšuje njihov vpliv pri odločanju na področju raziskav, ne glede na to, da imajo 43 % doktoratov v EU.

16. poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo učinkovito politiko za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami; opozarja, da mora načelo enakega plačila na področju znanosti veljati tudi za štipendije in honorarje;

17. spodbuja univerze, raziskovalne inštitute in zasebna podjetja, naj pri svoji organizaciji ter v procesu odločanja sprejmejo strategijo enakosti med moškimi in ženskami;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	8.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	48 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Giles Chichester, Dragoş Florin David, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Nicole Fontaine, Adam Gierek, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Anne Laperrouze, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Adina-Ioana Vălean, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Etelka Barsi-Pataky, Ivo Belet, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Robert Goebbels, Satu Hassi, Gunnar Hökmark, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 0 8
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emine Bozkurt, Zita Gurmai, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Doris Pack, Zita Pleštinská, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Donata Gottardi, Anna Hedh, Marusya Ivanova Lyubcheva
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manolis Mavrommatis, Miroslav Mikolášik