POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž

22.4.2008 - (KOM(2007)0701 – C6‑0447/2007 – 2007/0242(CNS)) - *

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Ioannis Gklavakis

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, glede sheme podpore za bombaž

(KOM(2007)0701 – C6‑0447/2007 – 2007/0242(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2007)0701),

–   ob upoštevanju tretjega pododstavka člena 37(2) Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0447/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6–0166/2008),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe o ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Predlog spremembe  1 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(2) S sodbo Sodišča evropskih skupnosti z dne 7. septembra 2006 v primeru C-310/04 je bilo poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 razveljavljeno zaradi kršenja načela sorazmernosti, zlasti glede na okoliščino, da "Svet, avtor Uredbe (ES) št. 864/2004, ni dokazal pred sodiščem, da je pri sprejemanju nove sheme podpore za bombaž, uvedene z navedeno uredbo, dejansko uporabil svojo diskrecijsko pravico, kar bi vključevalo upoštevanje vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin primera, tudi vseh stroškov dela, povezanih z gojenjem bombaža, in sposobnosti preživetja odzrnjevalnih podjetij, kar bi bilo treba upoštevati, da bi se ocenila donosnost te poljščine", in da Sodišče ni imelo možnosti "preveriti, ali je zakonodajalec Skupnosti lahko, ne da bi presegel okvir široke diskrecijske pravice, ki jo ima v tej zadevi, prišel do ugotovitve, da določitev zneska specifične podpore za bombaž kot 35 % celotne obstoječe pomoči, določene v okviru prejšnje sheme pomoči, zadošča za zagotovitev dosege cilja, določenega v uvodni izjavi 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 864/2004", namreč zagotoviti donosnost in s tem ohranitev poljščine, torej cilj, ki je povezan s ciljem, določenim v odstavku 2 Protokola št. 4. Sodišče je tudi zadržalo učinke razveljavitve, dokler se ne sprejme nova uredba, če se ta sprejme v razumnem času.	(2) S sodbo Sodišča evropskih skupnosti z dne 7. septembra 2006 v primeru C-310/04 je bilo poglavje 10a naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 razveljavljeno zaradi kršenja načela sorazmernosti, zlasti glede na okoliščino, da "Svet, avtor Uredbe (ES) št. 864/2004, ni dokazal pred sodiščem, da je pri sprejemanju nove sheme podpore za bombaž, uvedene z navedeno uredbo, dejansko uporabil svojo diskrecijsko pravico, kar bi vključevalo upoštevanje vseh zadevnih dejavnikov in okoliščin primera, tudi vseh stroškov dela, povezanih z gojenjem bombaža, in sposobnosti preživetja odzrnjevalnih podjetij, kar bi bilo treba upoštevati, da bi se ocenila donosnost te poljščine", in da Sodišče ni imelo možnosti "preveriti, ali je zakonodajalec Skupnosti lahko, ne da bi presegel okvir široke diskrecijske pravice, ki jo ima v tej zadevi, prišel do ugotovitve, da določitev zneska specifične podpore za bombaž kot 35 % celotne obstoječe pomoči, določene v okviru prejšnje sheme pomoči, zadošča za zagotovitev dosege cilja, določenega v uvodni izjavi 5 v preambuli Uredbe (ES) št. 864/2004", da se znesek specifične podpore za bombaž izračuna tako, da se ustvarijo gospodarske razmere, ki bodo omogočile nadaljevanje pridelovanja bombaža v regijah, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, in preprečevale nadomeščanje bombaža z drugimi poljščinami.
Obrazložitev
En el punto 100 de la Sentencia C-310/04 se recoge el literal propuesto, y expresa el término exacto de la concreción del objetivo del Protocolo. Es un hecho que el régimen en vigor ha provocado en España un descenso del 30% de la superficie sembrada de algodón, y que por tanto se ha producido la sustitución del algodón por otros cultivos al dejar de ser rentable la siembra con el importe de la ayuda especifica fijada en el 35%. Por tanto, los instrumentos propuestos (65% de ayuda desacoplada y 35% acoplada) no garantizan que se evite su sustitución por otros cultivos, que es el objetivo de este régimen de ayudas No se trata, de mantener cualquier nivel de ayuda especifica, sino aquel que permita mantener la superficie en cultivo.
Predlog spremembe  2 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(3) V skladu s sodbo Sodišča v primeru C- 310/04 je treba sprejeti novo shemo posebne pomoči za bombaž.	(3) V skladu s sodbo Sodišča v primeru C-310/04 je treba sprejeti novo shemo posebne pomoči za bombaž, ki mora glede na sodbo Sodišča in cilj, naveden v uvodni izjavi 5 Uredbe (ES) št. 864/2004, zagotoviti tako donosnost, ki bo omogočila nadaljevanje trajnostne proizvodnje bombaža.
Obrazložitev
Vnovič se poudari potreba, da se z novim predlogom uredbe zagotovi rentabilnost in trajnost proizvodnje bombaža.
Predlog spremembe  3 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3a) Bombaž se goji zlasti v regijah, katerih BDP je med najnižjimi v Uniji in kjer je gospodarstvo tesno povezano s kmetijstvom. V teh regijah sta gojenje bombaža in odzrnjevalna panoga, ki je od njega odvisna, osnovna vira zaslužka in zaposlitve, ki v nekaterih primerih predstavljata več kot 80 % dejavnosti v območju, v katerem ima njihova dejavnost sedež. Poleg tega je stanje tal v nekaterih območjih z agronomskega vidika tako, da v kratkem roku ni mogoče uvesti nobene alternativne kulture.
Predlog spremembe  4 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 3 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(3b) Sedanja shema pomoči za bombaž je zelo specifična. Nastala je v času pristopnih pogodb Grčije, Španije in Portugalske in med njenimi cilji je podpiranje proizvodnje bombaža v nekaterih regijah Skupnosti, ki so sedaj odvisne od te poljščine, zagotavljanje primernega dohodka zadevnim proizvajalcem in vzpostavljanje ravnovesja na trgu.
Predlog spremembe  5 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 4
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(4) Nova shema bi morala izpolnjevati cilje, določene v odstavku 2 Protokola št. 4 o bombažu, ki je v prilogi Akta o pristopu Grčije ("Protokol 4"), in tako podpirati proizvodnjo bombaža v regijah Skupnosti, kjer je pomembna za kmetijsko gospodarstvo, in omogočati zadevnim proizvajalcem primeren zaslužek ter stabilizirati trg s strukturnimi izboljšavami na ravni ponudbe in trženja.	(4) Nova shema bi morala izpolnjevati cilje, določene v odstavku 2 Protokola št. 4 o bombažu, ki je v prilogi Akta o pristopu Grčije ("Protokol 4"), in tako podpirati proizvodnjo bombaža v regijah Skupnosti, kjer je pomembna za kmetijsko gospodarstvo in socialno strukturo, zagotavljati zadevnim proizvajalcem primeren zaslužek ter stabilizirati trg s strukturnimi izboljšavami na ravni ponudbe in trženja.
Obrazložitev
Además de los aspectos económicos que son de gran importancia, el algodón es en muchos casos un cultivo muy extendido en ciertas zonas rurales en las que tiene una notable relevancia para el mantenimiento del tejido social de la zona. Por lo que el abandono del cultivo en dichas zonas, así como la imposibilidad de introducir otro cultivo en la rotación, podría causar una desintegración de la estructura social de dichas zonas. Se justifica además en que los términos propuestos en la enmienda son los términos exactos que figuran en el Protocolo y se considera que los propuestos por la Comisión minusvaloran las verdaderas intenciones del Protocolo. No es lo mismo apoyar que sostener.
Predlog spremembe  6 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 5
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(5) Upoštevati je treba vse zadevne dejavnike in okoliščine, povezane s specifičnimi razmerami v bombažnem sektorju, vključno z vsemi elementi, potrebnimi za oceno donosnosti te poljščine. V ta namen je bil sprožen proces ocenjevanja in posvetovanja: izvedeni sta bili dve študiji o socialno-ekonomskem in okoljskem učinku prihodnje sheme podpore za bombaž na sektor bombaža v Skupnosti, organizirani pa so bili tudi posebni seminarji in internetna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.	(5) Upoštevati je treba vse zadevne dejavnike in okoliščine, povezane s specifičnimi razmerami v bombažnem sektorju, vključno z vsemi elementi, potrebnimi za oceno donosnosti te poljščine. Bombaž se goji v regijah, ki se še vedno uvrščajo med regije konvergenčnega cilja za obdobje 2007 – 2013 in imajo pretežno kmetijsko gospodarstvo z malo alternativnimi kulturami. Poleg tega sta na teh področjih gojenje bombaža in z njim povezana kmetijsko predelovalna industrija poglavitni vir zaposlovanja in premoženja. Sprožen je bil torej proces ocenjevanja in posvetovanja: izvedeni sta bili dve študiji o socialno-ekonomskem in okoljskem učinku prihodnje sheme podpore za bombaž na sektor bombaža v Skupnosti, organizirani pa so bili tudi posebni seminarji in internetna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.
Predlog spremembe  7 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 6
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(6) Prenehanje vezave neposredne podpore proizvajalcem in uvedba sheme enotnega plačila sta bistvena elementa v postopku reforme skupne kmetijske politike, katerega cilj je prehod od politike podpore za cene in proizvodnjo k politiki podpore za prihodke kmetov. Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla navedene elemente za več kmetijskih proizvodov.	(6) Uredba (ES) št. 1782/2003 je uvedla prenehanje vezave neposredne podpore proizvajalcem in shemo enotnega plačila za več kmetijskih proizvodov.
Obrazložitev
Este fue el texto que se propuso en el informe del PE en la reforma de 2003. La propuesta de la Comisión considera la disociación de las ayudas como un elemento fundamental del proceso de reforma de la PAC, pero ello no puede suponer la desaparición de un cultivo como el algodón, tan importante para la economía de las zonas productoras. Es cierto que la disociación se ha establecido en muchos sectores, pero también lo es que en otros muchos no se ha hecho y además no tenían un protocolo específico de ayuda. El caso más reciente es el lino y el cáñamo en el que para asegurar su aprovechamiento como fibra textil, se mantiene la ayuda acoplada a la producción y una ayuda especifica a la industria para la transformación. Este régimen que debía haberse reformado en 2003 esta siendo prorrogado desde entonces y la última vez ha sido hace dos semanas, para 2009.
Predlog spremembe 8 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 8
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(8) Popolna vključitev sheme podpore v sektorju bombaža v shemo enotnega plačila bo verjetno povzročila veliko tveganje za motnje proizvodnje v regijah proizvajalkah bombaža v Skupnosti. Del podpore bi zato moral ostati vezan na gojenje bombaža, kot za poljščino specifično plačilo na upravičeni hektar. Njegov znesek bi morali izračunati na tak način, da bi dosegli cilje, določene v odstavku 2 Protokola 4, hkrati pa režim za bombaž vključili v proces reforme in poenostavitve skupne kmetijske politike. V ta namen je v luči ocenjevanja. ki se izvaja, upravičeno, da se kot celotna razpoložljiva pomoč na hektar za vsako državo članico določi 35 % nacionalnega dela pomoči, ki se je izplačala posredno proizvajalcem. Taka stopnja omogoča sektorju bombaža premik k dolgoročni rentabilnosti, krepi trajnostni razvoj regij, v katerih se proizvaja bombaž, in zagotavlja pošten zaslužek kmetom.	(8) Popolna vključitev sheme podpore v sektorju bombaža v shemo enotnega plačila bo verjetno povzročila veliko tveganje za motnje proizvodnje v regijah proizvajalkah bombaža v Skupnosti. Del podpore bi zato moral ostati vezan na gojenje bombaža, kot za poljščino specifično plačilo na upravičeni hektar. Njegov znesek bi morali izračunati na tak način, da bi dosegli cilje, določene v odstavku 2 Protokola 4, hkrati pa režim za bombaž vključili v proces reforme in poenostavitve skupne kmetijske politike. V ta namen je v luči ocenjevanja, ki se izvaja, upravičeno, da se celotna razpoložljiva pomoč na hektar za vsako državo članico določi v skladu z željami držav članic in da ni nižja od 35 % nacionalnega dela pomoči, ki se je izplačala posredno proizvajalcem na podlagi subsidiarnosti. Taka stopnja omogoča sektorju bombaža premik k dolgoročni rentabilnosti, krepi trajnostni razvoj regij, v katerih se proizvaja bombaž, in zagotavlja pošten zaslužek kmetom.
Obrazložitev
Če države članice menijo, da je sposobnost preživetja njihovih obratov za odzrnjevanje odvisna od zneska vezane pomoči, morajo imeti možnost, da določijo drug odstotek vezane pomoči, ki pa ne sme biti nižji od 35 %.
Predlog spremembe  9 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 9
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(9) Preostalih 65 % nacionalnega dela pomoči, izplačane posredno proizvajalcem, mora biti na voljo za shemo enotnega plačila.	(9) Preostali delež nacionalnega dela pomoči, izplačane posredno proizvajalcem (kar pomeni od 20 do 65 %) mora biti na voljo za shemo enotnega plačila.
Obrazložitev
Če država članica meni, da je možnost preživetja sektorja odvisna od deleža nevezane pomoči, bi morale imeti možnost, da izberejo delež, ki se razlikuje od deleža enotnega plačila, ki ne sme presegati 65 % oziroma biti manjši od 20 %.
Predlog spremembe  10 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(10) Zaradi varovanja okolja je treba za vsako državo članico določiti osnovno površino, da se omeji površina, posejana z bombažem. Poleg tega morajo biti upravičene površine omejene na površine, ki jih odobrijo države članice.	(10) Za vsako državo članico je treba določiti osnovno obdelovalno površino, pri tem pa dati prednost tradicionalnim obdelovalnim površinam, da se zagotovi nadaljevanje gojenja bombaža na območjih, kjer je proizvodnja bombaža posebej pomembna za kmetijsko gospodarstvo. Poleg tega morajo biti upravičene površine omejene na površine, ki jih odobrijo države članice.
Obrazložitev
Navajanje varovanja okolja ne bi smelo biti argument v prid zmanjševanju površine, ki se uporablja za gojenje bombaža, saj velik delež gojenja sedaj poteka na podlagi okolju prijaznih sistemov (kot je integrirana proizvodnja). Vsekakor obstajajo drugi pomembni razlogi (na primer proračunski) za omejevanje velikosti pridelovalnih površin.
Predlog spremembe  11 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10a) Obseg in s tem povezan znesek vezane pomoči, dodeljene proizvajalcem, bi moral biti prilagojen podatkom o sedanjih razmerah, pri čemer se upošteva finančna neodvisnost tega sektorja.
Obrazložitev
Zaželeno je, da se podatki prilagodijo sedanjim razmeram v sektorju, da se ne oškoduje kmetov in da se prepreči izguba sredstev, ki izhajajo iz sektorja gojenja bombaža.
Predlog spremembe  12 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 10 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(10b) Ker nadomestnih možnosti za gojenje bombaža ni veliko, je treba uvesti sheme pomoči, ki bodo zagotovile, da bo gojenje bombaža donosno in da se bo v regijah proizvajalkah Unije nadaljevalo. Zato morajo imeti države članice možnost, da povečajo vezano pomoč v primerih, ko je proizvodna površina manjša od osnovnih obdelovalnih površin (vendar mora biti tak ukrep finančno nevtralen in je treba določiti zgornjo mejo zneska pomoči, ki se izplača kmetom).
Predlog spremembe  13 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 11
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
(11) Da se zadovoljijo potrebe odzrnjevalne panoge po pomoči, bi bilo treba upravičenost do pomoči povezati z minimalno količino bombaža, ki se dejansko požanje.	(11) V skladu z načelom subsidiarnosti bi države članice morale določiti raven vezane pomoči v okviru prej navedenih mej in minimalno kakovost bombaža, ki se dejansko požanje, da lahko kmetje izkoristijo to pomoč.
Obrazložitev
Da bi zagotovili nadaljevanje gojenja bombaža in odzrnjevalni panogi kakovosten bombaž, morajo države članice določiti raven vezane pomoči ter merila kakovosti, ki jih morajo kmetje dosegati, da si zagotovijo prejemanje pomoči. Če države članice nimajo te možnosti, bodo zaradi obveznosti pobiranja bombaža kmetije manj donosne.
Predlog spremembe  14 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 11 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(11a) Glede na nagnjenje k zmanjšanju proizvodnje bombaža v državah članicah se je v odzrnjevalni panogi začel postopek prestrukturiranja, ki bi ga morali spremljati ustrezni podporni ukrepi, namenjeni zagotavljanju, da enote, ki morajo preusmeriti proizvodno dejavnost, to storijo brez pretresov. Zato bi se lahko ustanovil sklad za prestrukturiranje, financiran iz proračuna za skupno ureditev trga za bombaž.
Predlog spremembe  15 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12a) Prilagoditi je treba ukrepe podpore, ki bodo omogočali povečanje konkurence. Te ukrepe bi treba opredeliti in financirati na ravni Skupnosti. Države članice imajo možnost, da izberejo ukrepe, za katere menijo, da so učinkoviti in prilagojeni značilnostim njihovih regij, ter jih vključijo v svoje nacionalne programe podpore.
Obrazložitev
Kaže, da je potrebna uvedba "nacionalnega okvira", ki bo vključeval ukrepe, med katerimi bodo lahko države članice izbrale tiste, ki so po njihovem mnenju najučinkovitejši, in sicer po vzoru skupne ureditve trga za vino ter sadje in zelenjavo, če želimo podpreti konkurenčnost proizvodnje bombaža v Skupnosti.
Predlog spremembe  16 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12b) Nacionalne programe podpore bi bilo treba financirati predvsem iz sredstev, ki so bila prenesena v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in iz neporabljenih sredstev, ki so bila namenjena za vezano pomoč.
Obrazložitev
V skladu s členom 69 se lahko zagotovi financiranje nekaterih ukrepov, namenjenih izboljšanju kakovosti in posodobitvi proizvodnje, zato bi bilo mogoče uporabiti ta člen za kritje stroškov nacionalnih programov, ki jih predlaga poročevalec.
Predlog spremembe  17 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12c) Nacionalni programi podpore se morajo financirati iz vezane pomoči in iz odobrenih proračunskih sredstev, ki zaradi zmanjšanja obdelovalnih površin pod spodnjo mejo za osnovne površine ne bodo porabljena za vezano pomoč, da se tako ohrani finančna neodvisnost sektorja.
Obrazložitev
Financiranje "nacionalnega okvira" ne sme obremeniti proračuna Skupnosti, ampak mora izvirati iz prihrankov v tem sektorju.
Predlog spremembe  18 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 d (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12d) Med ukrepi, ki bi lahko bili del nacionalnih programov podpore, so tudi ukrepi, katerih cilj je preoblikovanje sort, posodobitev kultur, da bi se povečala konkurenčnost sektorja bombaža, podpora okolju prijaznim metodam gojenja, pospeševanje raziskav, usmerjenih k uvajanju kakovostnejših sort, ter promocijski in drugi ukrepi za posodobitev obratov za odzrnjevanje bombaža.
Obrazložitev
Seznam ukrepov, ki bi se lahko financirali iz "nacionalnega okvira", mora vključevati ukrepe za povečanje sposobnosti preživetja in konkurenčnosti proizvodnje bombaža v Skupnosti.
Predlog spremembe  19 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 e (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12e) Za spodbujanje proizvodnje bombaža visoke kakovosti je treba uvesti premijo za kakovost v okviru nacionalnih programov podpore. Ta premija bi morala biti povezana s financiranjem ukrepa za povečanje kakovosti bombaža in biti dodeljena proizvajalcem proizvodov izredne kakovosti v skladu z merili, ki jih določi zadevna država članica, da bi se izboljšala kakovost proizvodnje in povečala konkurenčnost bombaža Skupnosti.
Obrazložitev
Pomoč za proizvodnjo kakovostnega bombaža se bo lahko financirala iz "nacionalnega okvira", pri čemer se bo upoštevalo in nagradilo prizadevanje proizvajalcev.
Predlog spremembe  20 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 12 f (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(12f) Na podlagi Uredbe (ES) št. 864/2004, v zvezi s katero je že uveden postopek za razveljavitev, je bilo predlagano, da 22 milijonov EUR (kar znaša 2,74 % pomoči) izhaja iz drugega stebra in je usmerjeno v prestrukturiranje regij, v katerih se proizvaja bombaž. Za čim boljši izkoristek odobrenih proračunskih sredstev iz tega sektorju bi bilo primerno ta znesek prenesti v prvi steber in ga vključiti v financiranje nacionalnih programov podpore.
Obrazložitev
Znesek 22 milijonov EUR izhaja iz prvega stebra in zato mora še naprej izhajati iz tega stebra, da bi se ta znesek čim bolje izkoristil na podlagi nacionalnih programov podpore.
Predlog spremembe  21 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 13 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13a) Določbe v zvezi z bombažem bi morale veljati do leta 2013.
Obrazložitev
Nova shema podpore za bombaž se do leta 2010 ne sme spreminjati, kot to določa člen 155(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Proizvajalci bombaža v Skupnosti morajo imeti možnost, da se oprejo na stabilen ureditveni okvir, da bodo lahko načrtovali svoje dejavnosti.
Predlog spremembe  22 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 13 b (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13b) Od začetka reforme sektorja bombaža, ki je bila sprejeta leta 2004 in jo je Evropsko sodišče razveljavilo leta 2004 (sodba C-310/04), je proizvodnja znatno upadla, zadevne strani pa so utrpele gospodarsko škodo, ki bi jo bilo treba ustrezno oceniti, da bi omogočili dodeljevanje odškodnin za nastalo izgubo.
Predlog spremembe  23 Predlog Uredbe – akt o spremembi Uvodna izjava 13 c (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
	(13c) Za poenostavitev prehoda s prej uvedene sheme pomoči za bombaž na shemo, ki se uvaja s to uredbo, bo treba sprejeti ukrepe za prestrukturiranje odzrnjevalnega sektorja.
Obrazložitev
Čeprav so se koeficienti vezane pomoči izboljšali, je jasno, da ni možna vrnitev na ravni proizvodnje pred reformo (ki je začela veljati leta 2006). Ker je Komisija priznala škodo, ki je bila povzročena panogi, in potrebo, da se odzrnjevalne zmogljivosti prilagodijo novim razmeram, je (upravičeno) potrebno sprejeti specifične ukrepe za prestrukturiranje panoge, podobno kot v sektorjih za sladkor, ribištvo itd.
Predlog spremembe  24 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 a – pododstavek 1 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Delež pomoči je mogoče uporabiti za ukrepe, namenjene spodbujanju trajnosti sektorja na podlagi specializiranih programov v nacionalnih shemah, ki jih predstavijo države članice proizvajalke in se odobrijo s postopkom upravljalnega odbora. V te programe so lahko vključeni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz ter ukrepi za zagotavljanje preživetja sektorja, ki niso zajeti v programu za razvoj podeželja.
Obrazložitev
Klavzula iz protokola 4 pristopne pogodbe Grčije k EU opravičuje sprejetje posebnih ukrepov v sektorju bombaža za zaščito trajnostne proizvodnje glede na pomembnost sektorja za nekatere regije EU.
Predlog spremembe  25 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 b – odstavek 2 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 2a. Države članice proizvajalke lahko določijo dodatne pogoje v zvezi s sajenjem, gojenjem, žetvijo in dobavo bombaža odzrnjevalnim podjetjem, da bi omogočile nadaljevanje gojenja bombaža na proizvodnih površinah in preprečile nadomestitev z drugimi poljščinami.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe uvaja potrebne pogoje za uporabo subsidiarnosti v državi članici, ki meni, da je to potrebno.
Predlog spremembe  26 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 c – odstavek 1 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – Grčija: 370.000 ha, – Grčija: 270.000 ha,
Obrazložitev
Zaradi prihodnjega zmanjševanja gojenja bombaža v Grčiji mora biti osnovna površina za gojenje 270.000 hektarjev, količino pomoči pa je treba ustrezno prilagoditi.
Predlog spremembe  27 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 c – odstavek 2 – alinea 2
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe – Grčija: 594 EUR za 300 000 hektarov in 342,85 EUR za preostalih 70 000 hektarov, – Grčija: od 750 EUR,
Obrazložitev
Zaradi prihodnjega zmanjševanja gojenja bombaža v Grčiji mora biti osnovna površina za gojenje 270.000 hektarjev, količino pomoči pa je treba ustrezno prilagoditi.
Predlog spremembe  28 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 c – odstavek 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe 3. Če upravičena površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 2 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine. 3. Če upravičena površina z bombažem v dani državi in v danem letu preseže osnovno površino iz odstavka 1, se pomoč iz odstavka 2 za to državo članico zmanjša v sorazmerju s presežkom osnovne površine. Vendar se za Grčijo uporablja sorazmerno zmanjšanje v zvezi z zneskom pomoči, ki je določen za delež nacionalne osnovne površine v velikosti 70 000 hektarjev, da bi upoštevali celotni znesek v višini 202,2 milijona EUR.
Obrazložitev
Če se upošteva dejstvo, da je bil za Grčijo določen enoten znesek na hektar za celotno osnovno površino, sklicevanje na to v besedilu uredbe ni potrebno.
Predlog spremembe  29 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 c – odstavek 3 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe (3a) Če je dopustna površina za bombaž v državi članici manjša od osnovne površine, ki je določena v odstavku 1, se pomoč iz odstavka 2 za to državo članico poveča v sorazmerju z osnovno površino, ki ni bila zajeta, do zgornje meje, ki je določena s postopkom iz člena 144. Ves morebiten prihranek zaradi padca proizvodnje se dodeli nacionalnim programom podpore.
Obrazložitev
Namen revizije sheme, ki se uporablja za bombažni sektor, bi bil izboljšati donosnost za proizvajalke Skupnosti v mejah, ki so določene v skladu z načelom proračunske nevtralnosti. Zato se predlaga povečanje vezane pomoči, če ni dosežena zagotovljena površina. Količino pomoči bi kljub temu omejil upravljalni odbor, vendar je treba morebitne prihranke zaradi zmanjšanja zasajene površine ponovno vložiti v skupno tržno ureditev za bombaž.
Predlog spremembe  30 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 d – odstavek 1 – alinea 5 a (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   – sprejemanje ukrepov za obvladovanje kriz na trgu.
Predlog spremembe  31 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 e a (novo) – odstavek 1 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe Člen 110(ea)   Nacionalni programi podpore   1. Nacionalni programi podpore se uvedejo za izboljšanje konkurenčnosti. Skupnost določi in financira upravičene ukrepe. Države članice izberejo sveženj ukrepov, ki se jim zdijo učinkoviti in najprikladnejši za njihove regionalne posebnosti. Ta sveženj ukrepov naj predvideva tudi sklad za prestrukturiranje odzrnjevalne panoge.
Predlog spremembe  32 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 e a (novo) – odstavek 2 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   2. Nacionalni programi podpore se financirajo z uporabo minimalne osnovne stopnje 1 % skupnega zneska vezane pomoči. Temu znesku se dodajo proračunska sredstva iz naslova vezane pomoči, ki niso bila porabljena zaradi zmanjšanja obsega obdelovalnih površin pod spodnjo mejo za osnovne površine v posamezni državi članici.
Obrazložitev
Nacionalni okvir se bo financiral z zadržanjem nekega odstotka vezane pomoči ter z neporabljenimi odobrenimi proračunskimi sredstvi iz naslova vezane pomoči, ki izhajajo iz stalnega zmanjševanja obsega površin za gojenje bombaža pod spodnjo mejo za osnovne površine v posamezni državi članici.
Predlog spremembe  33 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 e a (novo) – odstavek 3 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   3. Nacionalni programi podpore vključujejo znesek za prestrukturiranje regij, v katerih se proizvaja bombaž, ki znaša 22.000.000 milijonov EUR (to je 2,74 % pomoči) in se je prenesel v okvir drugega stebra.
Obrazložitev
Znesek 22 milijonov EUR izhaja iz prvega stebra in zato mora še naprej izhajati iz tega stebra, da bi se ta znesek čim bolje izkoristil na podlagi nacionalnih programov podpore. Na podlagi Uredbe (ES) št. 864/2004, katere postopek za razveljavitev že poteka, je bil predlagan prenos tega zneska v okviru drugega stebra.
Predlog spremembe  34 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 e a (novo) – odstavek 4 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   4. Na željo države članice se lahko iz nacionalnih programov podpore financirajo ukrepi, katerih cilj je odpraviti posledice morebitnega zmanjšanja proizvodnje in preoblikovanja sort, ter ukrepi, katerih cilj je posodobitev gojenja, da bi se izboljšala konkurenčnost tega proizvoda. Pomoč se dodeli okolju prijaznim načinom gojenja, da se omogoči racionalnejše upravljanje z vodnimi viri in zmanjšanje fitosanitarnih sredstev; spodbujajo se raziskave na področju odkrivanja bolj kakovostnih sort ter prednostno obravnavata prestrukturiranje in posodobitev obratov za odzrnjevanje bombaža. Države članice lahko dodelijo premijo za kakovost proizvajalcem, ki uvedejo proizvod izredne kakovosti, in sicer na podlagi posebnih meril, ki jih določijo države članice.
Justification
Seznam ukrepov, ki bi se lahko financirali iz "nacionalnega okvira", mora vključevati ukrepe za povečanje sposobnosti preživetja in konkurenčnosti proizvodnje bombaža v Skupnosti. Financira se lahko tudi proizvodnja kakovostnega bombaža, s čimer se bo nagradilo prizadevanje proizvajalcev, pri čemer se izpostavi okoljska razsežnost gojenja.
Predlog spremembe  35 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1 Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 110 e a (novo) – odstavek 5 (novo)
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   5. V okviru nacionalnih programov podpor se lahko financira politika za napovedovanje, blažitev in boj proti posledicam podnebnih sprememb v regijah, ki proizvajajo bombaž.
Predlog spremembe  36 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1, točka 1 a (novo) Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 143 d
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   (1a) Črta se člen 143(d).
Obrazložitev
Znesek 22 milijonov EUR, ki ustreza 2,74 % pomoči, izhaja iz prvega stebra in zato mora še naprej izhajati iz tega stebra, da bi se ta znesek čim bolje izkoristil na podlagi nacionalnih programov podpore.
Predlog spremembe  37 Predlog Uredbe – akt o spremembi Člen 1, točka 1 b (novo) Uredba (ES) št. 1782/2003 Člen 155 a
Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe   Člen 155(a) se nadomesti z naslednjim besedilo:   "Komisija do 31. decembra 2009 predloži Svetu poročilo o izvajanju te uredbe v zvezi z [...] olivnim oljem, namiznimi olivami ter oljčnimi nasadi, tobakom in hmeljem, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi.   Določbe te uredbe v zvezi z bombažem veljajo do leta 2013."
Obrazložitev
Nova shema podpore za bombaž se do leta 2010 ne sme spreminjati, kot to določa člen 155(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Proizvajalci bombaža v Skupnosti morajo imeti možnost, da se oprejo na stabilen ureditveni okvir, da bodo lahko načrtovali svoje dejavnosti.

OBRAZLOŽITEV

Shema pomoči Skupnosti za bombaž

Sektor bombaža ima v nekaterih regijah EU, zlasti v Grčiji in Španiji, velik družben in gospodarski pomen. Čeprav je velikost gospodarstev za proizvodnjo bombaža omejena (4,5 ha v Grčiji in 11 ha v Španiji), bombaž ne predstavlja nič manj kot 9 % in 1,3 % skupne kmetijske proizvodnje v Grčiji in Španiji (podatki iz leta 2005). Dohodek proizvajalcev glede na sedanje podatke omogoča preživetje znatnemu številu malih in srednjih kmetij (79 700 v Grčiji in 9 500 v Španiji) in ohranitev določenega števila obratov za odzrnjevanje bombaža (73 v Grčiji in 29 v Španiji).

Shema pomoči Skupnosti za bombaž je bila uvedena leta 1981 s protokolom št. 4 k Aktu o pristopu Grčije k EGS, leta 1986 pa je bila razširjena s pristopom Španije in Portugalske. Njen namen je bil "podpora proizvodnji bombaža v regijah Skupnosti, kjer je ta za kmetijsko gospodarstvo pomembna, da bi zadevnim proizvajalcem omogočila primeren prihodek in stabilizirala trg z izboljšanjem struktur na ravni ponudbe in dajanja na trg".

Prvotna shema je določala dodelitev kompenzacijske pomoči predelovalcem, ki so plačevali minimalno ceno proizvajalcem bombaža. Znesek pomoči je bil odvisen od cene bombaža na mednarodnih trgih.

Reforma skupne kmetijske politike, ki se je začela leta 2003, je temeljila na načelu dohodkovne podpore kmetom v obliki pomoči in ukrepov, ločenih od proizvodnje (Uredba (ES)1782/2003), da bi se povečala konkurenčnost proizvodnje Skupnosti, hkrati pa utrdili kmetijski prihodki. Za uskladitev sektorja bombaža z drugimi skupnimi organizacijami na trgu je bila sprejeta odločitev, da se leta 2006 uvede nova shema, ki bi vključevala dohodkovno pomoč, ločeno od proizvodnje, in posebno pomoč glede na površino, pri čemer je treba ti dve pomoči neposredno plačati proizvajalcem.

Španija je zadevo predložila Sodišču Evropskih skupnosti, ker je menila, da za to reformo ni bila opravljena analiza vpliva, da niso bili upoštevani neposredni stroški dela in da niso bile upoštevane posledice reforme na industrijo odzrnjevanja bombaža. Sodišče Evropskih skupnosti je s sodbo C-310/04 pritrdilo Španiji in razveljavilo izvajanje nove sheme pomoči za bombaž.

Predlog Komisije

Glavni elementi predloga Komisije so:

-  ohranitev enotnega plačila v višini 65 % in vezane pomoči v višini 35 %, kot je bilo predvideno s prvotno reformo iz leta 2004;

-  poleg tega ohranitev največje površine 450 597 ha, in sicer 370 000 ha v Grčiji in 70 000 v Španiji, 360 ha na Portugalskem in 10 237 v Bolgariji po zadnji širitvi EU;

-  ohranitev obveznosti, da proizvajalci izpolnjujejo merila navzkrižne skladnosti, kar je pogoj za pridobitev vezane pomoči, pri čemer se spodbuja okolju prijaznejša proizvodnja bombaža;

-  obveznost, da proizvajalci pridelujejo bombaž, ki izpolnjuje nekatere minimalne standarde kakovosti, če želijo dobiti vezano pomoč;

-  predlagana krepitev medpanožnih organizacij, da bi lahko te organizacije učinkoviteje prispevale k ukrepom pomoči v sektorju. Proizvajalci, ki so člani teh organizacij, lahko dobivajo dodatno pomoč v višini 3 EUR na hektar (namesto 10 EUR na hektar, kot je bilo predlagano s prejšnjo reformo);

-  ostanek zbranega zneska iz naslova 7 EUR na hektar, to je od skupnega zneska 3 milijone EUR, bo namenjen ukrepom za promocijo in obveščanje;

-  ohranitev finančnega prenosa 22 milijonov EUR na leto za prestrukturiranje regij, v katerih se proizvaja bombaž;

-  predlagana uvedba "označbe porekla" za spodbujanje bombaža Skupnosti;

-  končno, Komisija se zavzema za proučitev možnosti razširitve uporabe Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila na bombaž ter vključitve tega proizvoda na seznam proizvodov, ki so upravičeni do ukrepov za obveščanje in promocijo.

Predlog je finančno nevtralen in temelji na načelu subsidiarnosti, če se sklicuje na pristojnost držav članic v zvezi s sprejetjem površin za proizvodnjo bombaža, izbiro sort, medpanožnimi organizacijami, razdelitvijo pravic do pomoči in določitvijo okoljskih pravil.

Ocena predloga Komisije

Čeprav je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo reformo sheme za bombaž (sodba C-310/04), je nov predlog Komisije skoraj enak prejšnjemu. Izkazalo se je, da se je Evropska komisija preprosto zadovoljila z uradnim postopkom v zvezi s pripravo študij vpliva, pri čemer ni upoštevala, kot bi morala, hudih posledic, ki jih bo imelo sprejetje nove sheme. Zato ni presenetljivo, da se je komaj eno leto po začetku izvajanja reforme skupne ureditve trga za bombaž proizvodnja v tem sektorju zmanjšala za 20 % v Grčiji in več kot 50 % v Španiji. Število kmetijskih gospodarstev se je v Grčiji zmanjšalo za 11 %, v Španiji pa za 25 %. Veliko obratov za odzrnjevanje bombaža je moralo prenehati z obratovanjem, ker niso bili več donosni. Iz navedenega je mogoče sklepati, da so se pridržki v zvezi z reformo iz leta 2004 glede učinkovitosti nove uredbe izkazali za utemeljene veliko prej, kot je bilo to predvideno.

Pri obravnavi predloga smo ugotovili, da je predlagani pogoj, da se vezana pomoč dodeli le v primeru pobiranja proizvodov, korak v pravo smer, tako kot uvedba oznake kakovosti za spodbujanje bombaža Skupnosti.

Poročevalec prav tako poudarja, da je treba čim prej uresničiti zavezo, ki jo je sprejela Skupnost v zvezi z mogočo vključitvijo bombaža med proizvode s področja uporabe Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla in na seznam proizvodov, upravičenih do ukrepov obveščanja in promocije.

Predlogi poročevalca

Poročevalec meni, da je treba na podlagi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti sprejeti čim več učinkovitih sprememb v korist proizvodnje bombaža v Skupnosti,

zato predlaga:

–  da se ohrani finančna neodvisnost predloga v zvezi z vezano pomočjo, kar pomeni sprostitev 202,2 milijonov EUR za Grčijo in 72,73 milijonov EUR za Španijo. Ob upoštevanju verjetnega zmanjšanja obsega obdelovalnih površin se lahko osnovna površina popravi navzdol, in sicer s 370 000 ha na 270 000 ha za Grčijo, pri čemer se znesek vezane pomoči poveča na 750 EUR na hektar. V primeru Španije se lahko osnovna površina prav tako popravi navzdol (s 70 000 ha na 50 000 ha), kar ustreza vezani pomoči 1 450 EUR na hektar;

–  da se državam članicam na podlagi načela subsidiarnosti in če menijo, da je to potrebno za preživetje njihovih obratov za odzrnjevanje bombaža, omogoči, da se same odločijo za višji odstotek vezane pomoči, ki ne sme biti nižji od 35 %;

–  da se uvede "nacionalni okvir" za obvladovanje različnih težav v sektorju bombaža, ki se bo financiral z uporabo minimalne (osnovne) stopnje 1 % skupnega zneska vezane pomoči za bombaž v vseh državah članicah na podlagi sorazmerne prilagoditve pomoči na hektar. Ukrepi, ki so na tak način financirani iz naslova tega nacionalnega okvira, bodo lahko po izboru države članice zajemali ukrepe za odpravo posledic mogočega zmanjšanja proizvodnje, spodbujanje preoblikovanja sort in posodobitev gojenja za izboljšanje konkurenčnosti proizvoda, podpiranje okolju prijaznih metod gojenja, da bi se zagotovilo razumnejše upravljanje vodnih virov in čim bolj zmanjšala uporaba fitosanitarnih proizvodov, spodbujale raziskave na področju odkrivanja kakovostnejših sort, podprlo prestrukturiranje ter posodobitev obratov za odzrnjevanje bombaža itd.;

–  da se ob upoštevanju velikih težav v tem sektorju (zlasti v zvezi s konkurenčnostjo) z zmanjšanjem obsega obdelovalnih površin prek omejitev, ki so določene za posamezne države članice, odobrena proračunska sredstva, ki niso bila porabljena za vezano pomoč, prenesejo v nacionalni okvir in tako prispevajo k odpravi navedenih težav;

–  da se v nacionalni okvir vključijo sredstva, namenjena prestrukturiranju regij, v katerih se proizvaja bombaž, ki znašajo 22 milijonov EUR (to je 2,74 % pomoči) in ki se ne bi smela prenesti v okvir drugega stebra.

–  da se del odobrenih proračunskih sredstev iz nacionalnega okvira na podlagi določenih meril dodeli proizvajalcem, ki proizvajajo kakovostne proizvode, v obliki premije za kakovost, da bi se izboljšala konkurenčnost bombaža v Skupnosti;

–  da sklepi Sveta v zvezi s skupno ureditvijo trga za bombaž veljajo do leta 2013 in ne do leta 2010, kot je bilo predvideno v Uredbi št. 1782/2003.

Ugotovitve

Nujno je treba zaščititi uspešen kmetijski sektor Skupnosti, kot je gojenje bombaža, pri čemer je treba upoštevati:

a) gospodarske posledice, ki bi jih lahko povzročila opustitev gojenja te kulture, ki je tradicionalna dejavnost v državah, v katerih se goji bombaž; prihodek v nekaterih regijah teh držav je skoraj v celoti odvisen od gojenja bombaža;

b) okoljsko razsežnost te težave, če gojenje bombaža prav tako prispeva k ohranjanju pokrajine in boju proti eroziji tal zaradi uvajanja prahe;

c) socialna merila, povezana z izseljevanjem s podeželja, nezmožnostjo preživetja obratov za odzrnjevanje bombaža in povečanjem brezposelnosti, ki je posledica tega.

Sodišče Evropskih skupnosti je z razveljavitvijo reforme skupne ureditve trga za bombaž iz leta 2004 zagotovilo pravočasno preverjanje te sheme in možnost sprejetja pravil za zagotavljanje trajnostnega razvoja sektorja bombaža. Pomembno je, da je področje proizvodnje bombaža v Skupnosti še naprej uspešno ter da se ohrani 79 700 kmetij v Grčiji in 9 500 v Španiji z zadovoljivimi ravnmi proizvodnje, ki pomagajo podpirati sposobnost preživetja industrije odzrnjevanja bombaža, ki zagotavlja 3 200 delovnih mest v Grčiji in 920 v Španiji. Poleg tega je treba upoštevati, da v EU primanjkuje bombaža ter da je to proizvod, ki ne obremenjuje proračuna Skupnosti s stroški, povezanimi s pokojninami in nadomestili za izvoz.

POSTOPEK

Naslov	Sheme podpore za kmete (podpora za bombaž)
Referenčni dokumenti	KOM(2007)0701 – C6-0447/2007 – 2007/0242(CNS)
Datum posvetovanja z EP	3.12.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 10.12.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 10.12.2007
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	BUDG 18.12.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Ioannis Gklavakis 21.11.2007
Obravnava v odboru	29.1.2008		1.4.2008		17.4.2008
Datum sprejetja	17.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	28 6 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Vincenzo Aita, Peter Baco, Sergio Berlato, Bernadette Bourzai, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Albert Deß, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Lily Jacobs, Heinz Kindermann, Vincenzo Lavarra, Stéphane Le Foll, Diamanto Manolakou, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, Vincent Peillon, María Isabel Salinas García, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Petya Stavreva, Witold Tomczak, Andrzej Tomasz Zapałowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Pilar Ayuso, Alessandro Battilocchio, Alejandro Cercas, Wiesław Stefan Kuc, Hans-Peter Mayer, Zdzisław Zbigniew Podkański, Kyösti Virrankoski
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Francisca Pleguezuelos Aguilar, Luis Yañez-Barnuevo García
Datum predložitve	22.4.2008