POROČILO o vmesnem pregledu industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta

24.4.2008 - (2007/2257(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Romana Jordan Cizelj

Postopek : 2007/2257(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0167/2008
Predložena besedila :
A6-0167/2008
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vmesnem pregledu industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta

(2007/2257(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Vmesni pregled industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta“ (KOM(2007)0374) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2007)0917),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 22. in 23. novembra 2007,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Mala in srednje velika podjetja – ključna za zagotavljanje rasti in delovnih mest – Vmesni pregled sodobne politike MSP“ (KOM(2007)0592),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije „Pobuda za vodilni trg za Evropo“ (KOM(2007)0860),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o političnem okviru za krepitev proizvodnje EU – za celovitejši pristop k industrijski politiki[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. novembra 2006 o času za višjo prestavo – ustvarjanje Evrope podjetništva in rasti[2],

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6-0167/2008),

A. ker vmesni pregled industrijske politike, ki ga je pripravila Komisija, ocenjuje napredek pri izvajanju celovitega pristopa k industrijski politiki od leta 2005 in določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti v naslednjih letih,

B.  ker industrija v EU prispeva več kot 80 % izdatkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj, industrijska proizvodnja inovativnih izdelkov pa predstavlja 73 % izvoza EU in ima zato industrija pomembno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva EU v na znanju temelječe gospodarstvo,

C. ker se industrija v EU v primerjavi z drugimi regijami, kot so ZDA ali Azija, zaradi strogih tržnih predpisov še vedno sorazmerno počasi prilagaja spreminjanju razmer na trgu in novemu tehnološkemu razvoju,

D. ker gibanja, kot so globalizacija, tehnološke spremembe in trajnostni razvoj, industrijskemu sektorju v EU zagotavljajo pomembne in še neizkoriščene možnosti,

1.  pozdravlja sporočilo Komisije, ki ocenjuje napredek pri izvajanju celovite industrijske politike ter poudarja, da je uspešen industrijski sektor bistven za doseganje ciljev lizbonske strategije;

2.  ugotavlja napredek pri horizontalnih in sektorskih ukrepih ter pozdravlja nove sektorske pobude na področjih predelave živil in elektroindustrije;

3.  obžaluje, ker je vez med industrijsko politiko EU in nacionalnimi industrijskimi politikami šibka, ter podpira pobude Komisije in držav članic za okrepitev te vezi;

4.  meni, da je glavna vloga industrijske politike EU zagotavljanje ustreznih okvirnih pogojev za razvoj podjetij, industrijska vlaganja, inovacije in ustvarjanje delovnih mest, zlasti ob upoštevanju potreb malih in srednje velikih podjetij;

5.   meni, da odprt in konkurenčen notranji trg storitev in industrije prispeva k možnostim za inovacije v sektorju in izboljšuje njegovo konkurenčnost; meni, da ima konkurenčna politika bistveno vlogo za zagotavljanje koristi, ki jo potrošnikom prinaša odprt evropski trg;

6.   poudarja, da je za konkurenčnost evropske industrije pomemben učinkovit sistem javnih naročil; meni, da so predtržna javna naročila pomembno sredstvo za povečanje inovativnosti evropskih podjetij; spodbuja države članice, naj v tej luči pregledajo svojo politiko javnih naročil, in poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse na tem področju;

7.  pozdravlja predloge Komisije za krepitev evropskega trga z obrambno opremo in izboljšanje splošne konkurenčnosti obrambne industrije EU;

8.   spodbuja Komisijo, naj okrepi svoj tržni nadzor nad dobavno verigo industrijskih izdelkov in izdelkov za široko porabo, vključno z dobavitelji na debelo in trgovci na drobno, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na vseh stopnjah dobavne verige;

9.  poziva Komisijo, naj okrepi svoje prizadevanje za odpravljanje nepotrebnih upravnih ovir, ki otežujejo dostop do notranjega trga, ter poenostavi in izboljša zakonodajni okvir in zmanjša upravno breme za podjetja, med drugim z zagotovitvijo razvoja 13 prednostnih področij iz akcijskega načrta Komisije, da se zmanjša upravno breme in izvede drugi paket „hitrih“ ukrepov za odpravo upravnih ovir;

10. poziva države članice, naj dosežejo napredek pri določanju in uresničevanju ambicioznih nacionalnih ciljev za zmanjšanje upravnega bremena, zlasti tistih, ki spodbujajo rast in razvoj malih in srednje velikih podjetij, kot so poenostavljene zahteve in izjeme glede poročanja;

11. spodbuja Komisijo, naj uporabi skladen pristop k malim in srednje velikim podjetjem v vseh politikah EU z ustrezno uporabo načela „najprej je treba misliti na male“;

12. odločno podpira pobudo za prihodnji „akt o malem gospodarstvu“ na evropski ravni; meni, da mora imeti obliko zakonodajnega predloga in vključevati nove konkretne pobude za zmanjšanje (prek izjem) regulativne obremenitve za mala in srednje velika podjetja, da se jim omogoči dostop do notranjega trga in postopkov javnih naročil ter ustrezen dostop do virov financiranja in raziskovalne infrastrukture;

13. poudarja pomen sporazuma Basel[3] II pri vplivanju na ravnanje bank in njihovo pripravljenost za dodeljevanje posojil strankam s sorazmerno visokim tveganjem, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji; meni, da ta razvoj pomembno pomaga malim in srednje velikim podjetjem pri vlaganju v poslovno usmerjene raziskave in njihovem izvajanju;

14. pozdravlja partnersko združevanje, ki ga je uvedla Komisija, kot na primer CARS 21 in skupina na visoki ravni za tekstil; meni, da so taka združenja pomembni forumi za krepitev industrijske politike EU;

15. poudarja, da je treba v celotni EU nujno vzpostaviti enotni trg za tvegan kapital z odstranitvijo obstoječih zakonodajnih in davčnih ovir za naložbe v tvegan kapital malih podjetij, ki so najbolj inovativna v Evropi;

16. poudarja pomen modernih sistemov standardizacije in spodbuja Komisijo, naj pospeši izvajanje meril z novim pristopom ob upoštevanju potreb malih in srednjih podjetij in okrepitvi sodelovanja njihovih predstavnikov;

17. meni, da se okoljski cilji EU ne smejo obravnavati kot grožnja industriji, ampak kot priložnost, da EU pridobi prednost prvega akterja ter da industrija EU postane vodilna na svetu na področju okolju prijaznih in družbeno sprejemljivih tehnologij, izdelkov in storitev; vendar poudarja, da morajo uporabo novih tehnologij spremljati ukrepi za zaščito mednarodne konkurenčnosti evropskih podjetij;

18. meni, da je industrijski razvoj tesno povezan z obstojem učinkovite prometne infrastrukture na evropski ravni, da ustrezno delujoča prometna infrastruktura omogoča razvoj industrijskih con, tudi tistih, ki so izven mest, ter da bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo sredstev za regionalni razvoj za ustvarjanje industrijskih in tehnoloških parkov na podeželskih območjih, ki mejijo na somestja;

19. meni, da mora predlagani akcijski načrt Komisije o trajnostni industrijski politiki vzpostaviti okvir za postopen prehod k industriji, ki temelji na majhni proizvodnji ogljika, energetski učinkovitosti in učinkovitosti virov, ki bo prispevala k doseganju ciljev na področju energetike in podnebnih sprememb, katerim se je Evropski svet zavezal 8. in 9. marca 2007; meni, da bi lahko imela pobuda za vodilni trg in akcijski načrt za standarde pomembno vlogo na tem področju;

20. zlasti poudarja potrebo po trajnostnem in uravnoteženem razvoju v vsej EU v geografskem smislu ter v zvezi z obsegom projektov; meni, da je popolnoma uravnotežen pristop edini način za spodbujanje razvoja industrije v EU, zagotovitev novih priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in podpiranje uspešnih regij v EU; meni, da je lahko pobuda za oblikovanje grozdov močan vzvod za inovacije in trajnosten regionalni razvoj;

21. pozdravlja pomemben prispevek kohezijske politike k zagotavljanju konkurenčnosti industrijskega sektorja ter spodbuja države članice, naj bolj usmerjajo svoje naložbe v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Evropskega socialnega sklada na področja, ki spodbujajo rast človeškega kapitala, raziskave, inovacije, podjetništvo in pomoč malim in srednjim podjetjem;

22. poudarja, da je nujno treba upoštevati učinek okoljske zakonodaje na mednarodno konkurenčnost energetsko intenzivnih industrij v EU, da se preprečita premik ogljika in brezposelnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja in podpira sprejemanje globalnih sektorskih sporazumov, ki lahko zmanjšajo vpliv nekaterih industrij na okolje po svetu in zagotovijo enake konkurenčne pogoje;

23. podpira namen Komisije, da se za vse nove zakonodajne predloge opravi natančna in temeljita ocena vpliva, da se zlasti ugotovi, ali ima lahko kateri od predlogov negativne posledice za delovanje notranjega trga ali konkurenčnost evropske industrije v skladu z načelom trajnosti;

24. opozarja na sedanji razvoj v zvezi z dostopom do surovin; poudarja, da je EU popolnoma odvisna od uvoza več vrst kovin; poziva Komisijo, naj predlaga celovit pristop k zagotovitvi trajnostnega dostopa do surovin, ki bo izboljšal učinkovitost virov in podprl razvoj raziskovalnih tehnologij; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in pospešijo izvajanje projektov, ki jih je Evropski svet proglasil za projekte v interesu Skupnosti za energetsko varnost in raznovrstnost energetskih virov EU;

25. opozarja na pomembne strukturne spremembe, ki jih je povzročilo naraščanje zaposlovanja v storitvenih sektorjih, povezanih z industrijo; zato podpira načrtovano pobudo o industriji in storitvah, ki bo namenjena analizi storitvenih sektorjev in njihovega vpliva na industrijsko konkurenčnost; opozarja Komisijo zlasti na izboljšanje kakovosti, produktivnosti in vrednosti storitev za industrijo, zlasti na znanju temelječih poslovnih storitev;

26. pozdravlja pobudo Komisije o strukturnih spremembah, ki bodo omogočile lažjo izmenjavo najboljše prakse med državami članicami; odločno spodbuja Komisijo, naj v pregledu svojega sporočila iz leta 2005 z naslovom Prestrukturiranje in zaposlovanje – Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije (KOM(2005)0120) podpre vzpostavitev obsežnih partnerstev na ravni EU in omrežij za izmenjavo informacij in najboljše prakse med strokovnjaki iz držav članic;

27. opozarja, da so potrebne stalne prednostne naložbe v izobraževanje, usposabljanje in raziskave ter da sta industrijski razvoj in konkurenčnost proizvodov iz EU odvisna od kakovosti človeških virov in svetovnih inovacij pri novih proizvodih;

28. poudarja dejstvo, da inovativni izdelki bistveno krepijo konkurenčno prednost EU in predstavljajo 73 % izvoza EU; vendar ugotavlja, da EU še vedno zaostaja za Združenimi državami in Japonsko na področju inovacij, zlasti pri raziskavah in razvoju v podjetjih; zato meni, da je treba v celoti izkoristiti programe financiranja Skupnosti, kot sta sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti ter okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo; v zvezi s tem pozdravlja pobudo za vodilni trg in akcijski načrt za standarde kot prispevek k ustvarjanju možnosti na trgu za inovativne izdelke in storitve na posebnih področjih, ki imajo visoko družbeno vrednost; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pokaže svojo zavezanost za boljšo pravno ureditev, in jo opozarja, naj ne spodbuja nekaterih tehnoloških rešitev na račun drugih;

29. meni, da je treba za pospešitev inovacij v vsej EU podpirati dejavnosti, povezane z inovacijami, in zaščititi izdelke, ki nastajajo pri teh dejavnostih; zato poudarja pomen pregledne in poenostavljene politike na področju pravic intelektualne lastnine ter politike, ki se dejansko izvaja; poziva Svet, naj sprejme ukrep za čim prejšnjo uvedbo patenta Skupnosti, ter poziva Komisijo, naj se še naprej bori proti ponarejanju in razvije globalne rešitve na tem področju, predvsem na podlagi evropskih modelov;

30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

  • [1]       UL C 303 E, 13.12.2006, str. 646.
  • [2]      UL C 316 E, 22.12.2006, str. 378.
  • [3]  Mednarodno približevanje merjenja kapitalske ustreznosti in kapitalskih standardov: spremenjeni okvir, Baselski odbor za bančni nadzor, junij 2004.

OBRAZLOŽITEV

Močna in zdrava industrijska osnova je bistvena, da se v celoti izkoristi gospodarski potencial EU in se dosežejo lizbonski cilji. Poleg tega industrija EU prispeva več kot 80 % izdatkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj, inovativni izdelki pa pomenijo približno 75 % izvoza EU, zato ima industrija bistveno vlogo pri preoblikovanju gospodarstva EU v na znanju temelječe gospodarstvo.

Industrija EU je na splošno zdrava in dinamična. Vendar se srečuje s pomembnimi izzivi, kot so hitre tehnološke spremembe, močan in naraščajoč pritisk konkurence ter potreba po prispevanju k evropskim okoljskim ciljem.

Zato je bil leta 2005 vzpostavljen politični okvir s konkretnimi priporočili za sektorske ukrepe za spodbujanje rasti, produktivnosti in konkurenčnosti. Uvedenih je bilo sedem glavnih medsektorskih političnih pobud (pobuda o pravicah intelektualne lastnine in boju proti ponarejanju, skupina na visoki ravni na področju konkurenčnosti, energije in okolja, zunanji vidiki konkurenčnosti in dostopa na trg, nov program za poenostavitev zakonodaje, izboljšanje usposobljenosti v sektorjih, upravljanje strukturnih sprememb v proizvodnji ter celostni evropski pristop k industrijskemu raziskovanju in inovacijam). Poleg tega je bilo pripravljenih sedem pobud za posamezne sektorje (farmacevtski forum, vmesni pregled bioznanstvene in biotehnološke strategije, nove skupine na visoki ravni za kemično industrijo in obrambno industrijo, evropski vesoljski program, delovna skupina o konkurenčnosti informacijsko komunikacijske tehnologije ter začetek političnega dialoga na področju strojništva).

To sporočilo ocenjuje napredek pri horizontalnih in sektorskih ukrepih, določenih leta 2005. Glede na ta vmesni pregled politike ni treba bistveno spremeniti. Vendar Komisija predvideva krepitev nekaterih tekočih projektov in pripravo novih pobud kot odziv na sedanje izzive. V sporočilu so objavljeni naslednji novi horizontalni ukrepi:

· Pobuda o grozdih

· Pobuda za vodilni trg

· Akcijski program za standarde

· Akcijski načrt za trajnostno industrijsko politiko

· Industrija in storitve

Poleg tega bosta sprejeti dve novi sektorski pobudi:

· Živilska industrija

· Pobuda ELECTRA (elektroindustrija)

To sporočilo lahko pozdravimo. Glavna vloga industrijske politike na ravni EU je zagotavljanje ustreznih okvirnih pogojev za razvoj podjetij, industrijska vlaganja, inovacije in ustvarjanje delovnih mest. Ti okvirni pogoji se lahko med posameznimi sektorji razlikujejo. Zato se z navdušenjem pozdravljajo sektorske pobude, ki upoštevajo posebne okoliščine posameznih sektorjev in predlagajo po meri oblikovano kombinacijo političnih ukrepov, ki bo ustrezala posebnim možnostim in izzivom, s katerimi se sektorji srečujejo. Te sektorske pobude je treba okrepiti s horizontalnim pristopom, ki obravnava ovire, s katerimi se srečuje industrija EU pri svojem razvoju k izdelkom višje vrednosti in boljše kakovosti. Poročevalka bi se rada osredotočila na tri horizontalna vprašanja:

„Boljša pravna ureditev“:

Zapleten zakonodajni okvir in preveč birokracije sta še vedno med največjimi ovirami za industrijo. S tem se srečujejo zlasti mala in srednje velika podjetja, ker jih odvečna birokracija najprej prizadene (ocenjeno je bilo, da malo podjetje na zaposlenega za regulativne dolžnosti povprečno porabi desetkrat več kot veliko podjetje). Načrt „boljše pravne ureditve“ je zato izjemno pomemben pri spodbujanju konkurenčnosti evropske industrije. Komisija mora okrepiti svoje prizadevanje za odpravljanje nepotrebnih (upravnih) ovir, ki otežujejo dostop do notranjega trga, ter poenostaviti in izboljšati zakonodajni okvir in zmanjšati upravno breme za podjetja (med drugim z zagotovitvijo napredka na 13 prednostnih področjih iz akcijskega načrta Komisije, da se do leta 2012 doseže cilj 25 % in izvede drugi paket „hitrih“ ukrepov za odpravo upravnih ovir). Vendar načrta „boljše pravne ureditve“ ni mogoče izvesti le na evropski ravni. Za zagotovitev konkretnih gospodarskih koristi za podjetja v EU morajo tudi države članice doseči napredek pri določanju in uresničevanju lastnih ambicioznih nacionalnih ciljev za zmanjšanje upravnega bremena, zlasti tistih, ki spodbujajo rast ter razvoj malih in srednje velikih podjetij (med drugim poenostavljene zahteve in izjeme glede poročanja).

Mala in srednje velika podjetja:

Mala in srednje velika podjetja so zaradi svojega inovativnega potenciala ter dinamičnosti in prilagodljivosti med glavnimi gonili gospodarske rasti in konkurenčnosti v Evropi. Zato je treba spodbujati rast malih in srednje velikih podjetij. To se lahko zagotovi z omogočanjem dostopa do virov financiranja (tveganega kapitala) in raziskovalne infrastrukture (politika grozdov). Podpirati je treba tudi skladnost pristopa k malim in srednje velikim podjetjem v različnih politikah EU (med drugim z ustrezno uporabo načela „najprej je treba misliti na male“ pri oblikovanju politike). Dostop do trga je lahko za mala in srednje velika podjetja težji kot za velika podjetja. Zato so zanje zlasti pomembne pobude, kot so standardizacija, varstvo pravic intelektualne lastnine ter razpoložljivost lahko dostopnih informacij. Zelo pomembna pobuda za pomoč malim in srednje velikim podjetjem je navedeni akt o malem gospodarstvu. Ta akt mora vključevati nove konkretne pobude za zmanjšanje regulativne obremenitve za mala in srednje velika podjetja, da se jim omogoči dostop do enotnega trga in postopkov javnih naročil ter pomaga pri obvladovanju izziva globalizacije in podnebnih sprememb, na primer z zagotovitvijo potrebnih finančnih in človeških virov za njihov razvoj in spremembo. V zvezi s podporo za rast malih in srednje velikih podjetij je treba oceniti dosežen napredek nekaterih držav članic, na primer z oblikovanjem posebnega nacionalnega mehanizma za sodelovanje pri izvajanju, spremljanju in ocenjevanju politik, ki podpirajo mala in srednje velika podjetja. V zvezi s tem je nadvse dobrodošla pobuda slovenskega predsedstva za organizacijo konference spomladi 2008, ki bo namenjena razširitvi nacionalnih „najboljših praks“ na evropsko raven.

Trajnostni razvoj:

Konkurenčnost industrije EU spodbuja postopni prehod h gospodarstvu, ki temelji na majhni proizvodnji ogljika, energetski učinkovitosti in učinkovitosti virov. Okoljski cilji, ki vključujejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje energetske učinkovitosti, se ne smejo obravnavati kot grožnja industriji. S prednostjo prvega akterja bi lahko evropska industrija postala vodilna na svetu na področju okolju prijaznih in družbeno sprejemljivih tehnologij, izdelkov in storitev. To enkratno priložnost morajo izkoristiti industrijska podjetja in oblikovalci politike v EU. Navedeni akcijski načrt Komisije o trajnostni industrijski politiki mora zato vzpostaviti okvir za pospeševanje ekoloških inovacij in razvoj novih trgov (kar delno že vključuje pobuda za vodilni trg). Kratkoročno je treba upoštevati učinek na mednarodno konkurenčnost energetsko intenzivnih industrij v EU, da se preprečita „izvažanje onesnaževanja in uvažanje brezposelnosti“. To bi bilo mogoče doseči z globalnimi sektorskimi sporazumi, da se zmanjša vpliv nekaterih industrij na okolje po svetu ter se hkrati zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Poleg tega mora trajnostni razvoj upoštevati uravnotežen razvoj v vsej EU, kar pomeni, da se ne smejo podpirati le velike industrije in projekti, ampak tudi manjši.

Nazadnje je bistvena povezava z lizbonsko strategijo. Za industrijsko politiko so in morajo ostati pristojne posamezne države. Vendar je treba za učinkovitost politik okrepiti povezavo med industrijskimi političnimi ukrepi na nacionalni in evropski ravni. Zato je treba v naslednjem lizbonskem ciklu 2008–2010 nameniti večjo pozornost industrijski politiki, malim in srednje velikim podjetjem ter podjetništvu.

MNENJE ODBORA ZA NOTRANJI TRG IN ZAŠČITO POTROŠNIKOV (8.4.2008)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o vmesnem pregledu industrijske politike - Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta
(2007/2257(INI))

Pripravljavec mnenja: Jacques Toubon

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o vmesnem pregledu industrijske politike (KOM(2007)0374) ter poudarja, da je uspešen industrijski sektor bistven za doseganje ciljev lizbonske strategije;

2.   priznava, da se sektor sooča z izzivi prihodnosti zaradi globalizacije, tehnološkega razvoja in okolja;

3.   meni, da odprt in konkurenčen notranji trg storitev in industrije prispeva k možnostim za inovacije v sektorju in izboljšuje njegovo konkurenčnost; meni, da je politika na področju konkurence bistvenega pomena za zagotavljanje koristi, ki jo potrošnikom prinaša odprt evropski trg;

4.   obžaluje, ker med EU in nacionalnimi industrijskimi politikami obstaja slaba povezava, ter poziva Komisijo in države članice, naj se trudijo za okrepitev te vezi;

5.   poudarja, da je za konkurenčnost evropske industrije pomemben učinkovit sistem javnih naročil; meni, da so predtržna javna naročila pomembno sredstvo za povečanje inovativnosti evropskih podjetij; spodbuja države članice, naj v tej luči pregledajo svojo politiko javnih naročil, in poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljše prakse na tem področju;

6.   pozdravlja pobudo Komisije za vodilni trg in podpira njen cilj, da bo spodbujala ugodne pogoje za nastanek trga z inovativnimi proizvodi in storitvami na posebnih področjih, ki imajo visoko družbeno vrednost; poziva Komisijo, da v zvezi s tem pokaže svojo zavezanost za boljšo pravno ureditev, in jo opozarja, naj ne spodbuja posebnih tehnoloških rešitev na račun drugih;

7.  pozdravlja predloge Komisije za krepitev evropskega trga za obrambno opremo in izboljšanje splošne konkurenčnosti obrambne industrije EU;

8.   opozarja na pomen pobude za uvedbo "akta za mala podjetja" na evropski ravni, zlasti kot možnost, da se prek izjem zmanjšajo pravne obremenitve za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj pri vseh svojih pobudah v zvezi z industrijskim sektorjem upošteva mala in srednja podjetja, saj imajo odločilno vlogo pri razvoju in zaposlovanju;

9.   poudarja pomen ohranjanja moči evropske industrije s politiko konkurence in odprtih trgov ter želi, da bi se upoštevalo prilagoditev evropskega zakonodajnega okvira ter mednarodnih pravil in meril, ki veljajo za izmenjave, da bi se na mednarodni ravni podpiralo pravične pogoje za konkurenco;

10. pozdravlja partnersko združevanje, ki ga je uvedla Komisija, kot na primer CARS 21 in skupina na visoki ravni za tekstil; meni, da so taka združenja pomembni forumi za krepitev industrijske politike EU;

11. opozarja, da je ambiciozna politika v zvezi s pravicami intelektualne lastnine ključni element za konkurenčnost industrijskih podjetij in zlasti malih in srednjih podjetij, ter je zato treba doseči sporazum o patentu Skupnosti in sistem za preprečevanje patentnih sporov na območju EU ter povečati napore carinskih služb v boji proti ponarejanju;

12. podpira sedanji program Komisije za poenostavitev in izboljšanje zakonodajnega okolja ter zmanjšanje upravnih obremenitev;

13. poudarja pomen modernih sistemov standardizacije in spodbuja Komisijo, naj pospeši izvajanje meril z novim pristopom ob upoštevanju potreb malih in srednjih podjetij in okrepitvi sodelovanja njihovih predstavnikov;

14. spodbuja Komisijo, naj predstavi predlog direktive o vzpostavitvi konsolidirane enotne osnove za odmero davka za podjetja v državah članicah, ki si želijo take pobude;

15. je zelo zaskrbljen zaradi dolgoročne prihodnosti farmacevtskega sektorja, zlasti zaradi šibkosti evropskega področja raziskav in razvoja, ter zaradi pomanjkanja učinkovitega enotnega trga v tem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj nujno obravnavajo to vprašanje;

16. poziva k oblikovanju trajnostne industrijske politike, zlasti za spodbujanje ekoloških inovacij, ki upoštevajo globalne podnebne spremembe; spodbuja podjetja, naj izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja trg novih tehnologij, ter svoja prizadevanja osredotočijo na zmanjšanje emisij ogljika in lokalnega onesnaženja ter na izboljšanje energetske učinkovitosti s spremljajočimi ukrepi za spodbujanje obnovljivih virov energije in zagotavljanje varne in trajnostne rabe naravnih virov;

17. poudarja, da je treba v celotni EU nujno vzpostaviti enotni trg za tvegan kapital z odstranitvijo obstoječih zakonodajnih in davčnih ovir za naložbe v tvegan kapital malih podjetij, ki so najbolj inovativna v Evropi;

18. spodbuja Komisijo, naj okrepi svoj tržni nadzor nad dobavno verigo industrijskih izdelkov in izdelkov za široko porabo, vključno z dobavitelji na debelo in trgovci na drobno, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji na vseh stopnjah dobavne verige;

19. pozdravlja pomemben prispevek kohezijske politike k zagotavljanju konkurenčnosti industrijskega sektorja ter spodbuja države članice, naj bolj usmerjajo svoje naložbe v okviru Evropskega sklada za obnovo in razvoj ter Evropskega socialnega sklada na področja, ki spodbujajo rast človeškega kapitala, raziskave, inovacije, podjetništvo in pomoč malim in srednjim podjetjem;

20. podpira namen Komisije, da se za vse nove zakonodajne predloge opravi natančna in temeljita ocena vpliva, da se zlasti ugotovi, ali ima lahko predlog negativne posledice za delovanje notranjega trga ali konkurenčnost evropske industrije; poziva Komisijo, naj upošteva konkurenčnost kot osnovni cilj lizbonske strategije, zlasti v zvezi z zakonodajnimi predlogi, ki zadevajo varstvo potrošnikov, podnebje in okolje.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

8.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

38

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Cristian Silviu Buşoi, Charlotte Cederschiöld, Gabriela Creţu, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Vicente Miguel Garcés Ramón, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Anna Hedh, Iliana Malinova Iotova, Pierre Jonckheer, Alexander Lambsdorff, Kurt Lechner, Lasse Lehtinen, Toine Manders, Arlene McCarthy, Nickolay Mladenov, Catherine Neris, Bill Newton Dunn, Zita Pleštinská, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Marian Zlotea

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emmanouil Angelakas, Colm Burke, Giovanna Corda, Bert Doorn, Brigitte Fouré, Olle Schmidt, Gary Titley

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Janusz Wojciechowski

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

21.4.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Šarūnas Birutis, Jan Březina, Philippe Busquin, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein, Mary Honeyball, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Göran Färm, Robert Goebbels, Eija-Riitta Korhola, Pierre Pribetich, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Silvia-Adriana Ţicău, Vladimir Urutchev, Lambert van Nistelrooij