POROČILO o poročilu o napredku Turčije v letu 2007

25.4.2008 - (2007/2269(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalka: Ria Oomen-Ruijten

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o poročilu o napredku Turčije v letu 2007

(2007/2269(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije v letu 2007 (SEC(2007)1436),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu[1] in z dne 24. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo[2],

–   ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/158/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz Partnerstva za pristop z Republiko Turčijo[3] („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0168/2008),

A. ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je začetek teh pogajanj izhodišče za dolgotrajen in odprt proces,

B. ker se je Turčija zavezala reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU ter ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za Turčijo, da nadaljuje z modernizacijo,

C. ker sta popolna usklajenost z vsemi köbenhavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU – skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D. ker je Komisija v poročilu o napredku za leto 2007 sklenila, da „je bil [v Turčiji] glede političnih reform leta 2007 dosežen le delni napredek“[4],

E. ker se je lansko leto v Turčiji okrepila demokracija, izvoljen je bil nov parlament, ki izraža politično raznolikost države, prav tako pa je bila oblikovana vlada z močnim mandatom,

F.  ker Turčija še ne izvaja predpisov, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu,

G. ker je bilo leta 2007 odprtih pet pogajalskih poglavij,

Reforme za demokratično in uspešno družbo

1.  pozdravlja zavezanost predsednika vlade Erdogana, da bo leto 2008 leto reform; poziva turško vlado, naj izpolni svoje obljube tako, da izkoristi svojo močno parlamentarno večino in si odločno prizadeva za reforme, ki so bistvene za preoblikovanje Turčije v sodobno in uspešno demokracijo, ki temelji na laični državi in pluralistični družbi;

2.  poudarja, da je taka posodobitev predvsem v interesu Turčije; priznava tudi strateški pomen stabilne, demokratične in uspešne Turčije za EU; poudarja, da je izpolnjevanje obveznosti iz partnerstva za pristop bistvenega pomena za Turčijo in njene prihodnje odnose z EU;

3.  poudarja svoje mnenje, da se lahko v mirno, stabilno in uspešno družbo razvije le družba, ki spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ter ki temelji na demokraciji, načelu pravne države in socialno usmerjenem tržnem gospodarstvu;

4.  poudarja nedavno spremembo partnerstva za pristop; se zaveda, da ta tretja revizija od leta 2001 na veliko področjih podaljšuje neizpolnjene prednostne naloge za dodatno obdobje; zato zdaj poziva turško vlado, naj prenese prednostne naloge in časovne okvire iz partnerstva v svoje načrte za reforme, ob upoštevanju, da bodo dodatne zamude resno vplivale na hitrost pogajanj;

5.  pozdravlja dejstvo, da je leta 2007 demokracija prevladala nad poskusi vojske, da se vmeša v politični proces; spodbuja turško vlado, naj nadaljuje s sistematičnimi prizadevanji in zagotovi, da bo demokratično izvoljeno politično vodstva nosilo polno odgovornost za oblikovanje notranje, zunanje in varnostne politike, vključno s politiko do Cipra, ter da bodo oborožene sile spoštovale to odgovornosti, in sicer s polnim in jasnim priznanjem civilnega nadzora; zlasti poudarja potrebo po vzpostavitvi popolnega parlamentarnega nadzora nad vojaško in obrambno politiko ter vsemi povezanimi izdatki;

6.  izraža zaskrbljenost zaradi posledic prepovedi Stranke za pravičnost in razvoj (AKP); pričakuje, da bo turško ustavno sodišče spoštovalo načela pravne države, evropske standarde in smernice beneške komisije o prepovedi političnih strank;

7.  poziva turško vlado, da pri prizadevanjih za reforme spoštuje pluralizem in raznolikost v sekularni in demokratični Turčiji, ter poziva vlado in vse politične stranke, naj se konstruktivno potrudijo poiskati soglasje glede pomembnih korakov pri modernizaciji države;

8.  meni, da je predlog spremembe člena 301 kazenskega zakonika, ki ga je vlada predložila parlamentu, le prvi korak v smeri temeljite reforme tega člena, pa tudi drugih členov kazenskega zakonika, ter poziva vlado in parlament, naj brez oklevanja izpeljeta to reformo, da ne bo več mogoče nobenega od zadevnih členov uporabiti s ciljem samovoljnega omejevanja svobode izražanja; obžaluje dejstvo, da ni bilo doseženega nobenega napredka na področju svobode izražanja ter da se je leta 2007 dodatno povečalo število oseb, preganjanih po zakonskih predpisih, ki omogočajo samovoljno omejevanje izražanja nenasilnega mnenja; poudarja, da bo treba po nujno potrebni spremembi člena 301 sprejeti dodatne zakonodajne in izvedbene ukrepe, da bo Turčija v celoti zagotavljala svobodo izražanja in tiska v skladu s standardi Evropske konvencije o človekovih pravicah;

9.  pozdravlja nedavno sprejetje zakona o verskih skupnostih v turškem parlamentu; pozdravlja namero Komisije, da bo preučila novo besedilo, in poudarja, da mora analizirati, ali zakon obravnava vse težave, s katerimi se srečujejo nemuslimanske verske skupnosti v zvezi z upravljanjem nepremičnin in njihovim pridobivanjem, vključno z zaseženo lastnino, prodano tretjim stranem; poziva turške organe, naj zagotovijo, da se zakon izvaja v skladu s standardi in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

10. spodbuja turško vlado, naj po tem pozitivnem koraku – sprejetju zakona o verskih skupnostih – izpolni svoje zaveze v zvezi z versko svobodo, tako da v skladu s standardi in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice vzpostavi pravni okvir, ki bo vsem verskim skupnostim omogočil delovanje brez neupravičenih omejitev, zlasti v zvezi z njihovim pravnim statusom, šolanjem duhovnikov, volitvami visokih dostojanstvenikov, verskim izobraževanjem in gradnjo verskih objektov; poziva k varstvu verske in kulturne dediščine; ponovno poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in k javni rabi cerkvenega naziva ekumenski patriarh; se strinja z zaskrbljenostjo, ki jo je 24. julija izrazil Svet o odločitvi turškega pritožbenega sodišča o ekumenskem patriarhatu, in pričakuje, da ta odločitev ne bo dodatno ovirala patriarhata in drugih nemuslimanskih verskih skupnosti pri uveljavljanju pravic, ki jim jih zagotavlja Evropsko sodišče za človekove pravice;

11. poziva turško vlado, naj kot prednostno nalogo sproži politično pobudo, ki podpira trajno rešitev kurdskega vprašanja, ki lahko temelji le na konkretnem izboljšanju kulturnih, gospodarskih in družbenih priložnosti, ki so na voljo državljanom kurdskega porekla, vključno s pravimi priložnostmi za učenje kurdskega jezika v sistemu javnega in zasebnega šolstva ter za njegovo uporabo na radiu in televiziji, v javnem življenju in pri dostopu do javnih storitev; meni, da bi imela morebitna prepoved Stranke demokratične Turčije (DTP) nasprotni učinek od politične rešitve;

12. poziva Stranko demokratične Turčije (DTP), njene poslance in župane, da se jasno distancirajo od Kurdske delavske stranke (PKK) in konstruktivno sodelujejo pri iskanju politične rešitve kurdskega vprašanja v demokratični turški državi; poziva tudi vse ostale turške politične stranke, da se konstruktivno vključijo v iskanje tega cilja;

13. izraža obžalovanje zaradi številnih sodnih postopkov proti izvoljenim županom in drugim politikom zaradi uporabe kurdskega jezika ali zaradi izraženega mnenja o kurdskem vprašanju, na primer postopkov, ki so se nedavno končali z obsodbo Lejle Zane in 53 županov iz stranke DTP;

14. ponovno poziva turško vlado, naj oblikuje celovit glavni načrt za spodbujanje družbeno-gospodarskega in kulturnega razvoja jugovzhodne Turčije, kjer več kot polovica prebivalstva še vedno živi pod pragom revščine; meni, da mora ta glavni načrt obravnavati tudi družbene, ekološke, kulturne in geopolitične težave, ki jih povzroča projekt jugovzhodne Anatolije; poziva Komisijo, naj poveže regionalno komponento pomoči instrumenta za predpristopno pomoč s hitro pripravo takšne strategije;

15. poziva turško vlado, naj razmisli o splošni nacionalni strategiji za obravnavo vprašanja notranje razseljenih oseb, s katero bi odpravili obstoječe pravne in praktične pomanjkljivosti ter zagotovili finančno in drugo podporo, potrebno za ustrezno obravnavo vračanja zadevnih oseb ter povračilo škode, ki jim je bila storjena;

16. ugotavlja, da poteka postopek priprave nove, civilne ustave; meni, da je to edinstvena priložnost, da postane varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ena od temeljnih vsebin ustave; poudarja, da je treba vzpostaviti sistem medsebojnega nadzora, ki bo zagotovil demokracijo, pravno državo, socialno kohezijo ter ločitev cerkve od države; poudarja tudi, da mora nova ustava zagotavljati enakost med spoloma, izogibati se mora nejasnih meril, kot je splošna morala, žensk pa ne sme dojemati predvsem kot članic družine ali skupnosti ter mora njihove človekove pravice potrditi kot njihove individualne pravice;

17. poudarja potrebo po širokem vključevanju civilne družbe v ustavni proces, da se doseže trdno soglasje o turški ustavni prihodnosti, ki bo vključevalo politične stranke, etnične in verske manjšine ter socialne partnerje; ugotavlja razočaranje in zaskrbljenost dela prebivalstva, ker odprava prepovedi nošnje naglavnih rut na univerzah ni bila del širšega paketa reform, ki bi temeljil na širokem posvetovanju s civilno družbo; ponavlja svoje prejšnje priporočilo o volilnem pragu iz zgoraj navedene resolucije z dne 27. septembra 2006;

18. ugotavlja, da je bil dosežen napredek v zvezi z učinkovitostjo sodstva; pozdravlja načrt turške vlade o izvajanju reformne strategije za povečanje neodvisnosti in nepristranskosti sodstva ter za okrepitev zaupanja javnosti v sodstvo; meni, da mora ta strategija zlasti zagotoviti, da je razlaga zakonodaje v zvezi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami skladna z načeli Evropske konvencije o človekovih pravicah; ugotavlja, da strategije ni mogoče doseči brez ambicioznega programa prekvalifikacije sodstva; izraža zaskrbljenost glede negativnega odnosa nekaterih predstavnikov sodstva do mednarodnih sporazumov o temeljnih pravicah in svoboščinah ter do sodb, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice izreklo Turčiji zaradi kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah;

19. poziva turško ustavno sodišče, naj nadaljuje postopek sprejemanja končne odločitve v zvezi z zakonom o varuhu človekovih pravic, da bo lahko vlada brez odlašanja ustanovila urad varuha človekovih pravic; priporoča Turčiji, naj pri tem vprašanju sodeluje z evropskim varuhom človekovih pravic in nacionalnimi varuhi človekovih pravic v sosednjih državah članicah EU;

20. je zaskrbljen zaradi sovražnosti do manjšin, ki je močno prisotna v nekaterih delih družbe, ter zaradi politično in versko motiviranega nasilja; poziva turško vlado, da sprejme ukrepe proti organizacijam in skupinam, ki spodbujajo takšno sovražnost, in zaščiti vse, ki so žrtve groženj in se bojijo za svoje življenje, ter da si stalno prizadeva za ustvarjanje ugodnega za celovito spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin;

21. odločno poziva turške organe, naj začnejo s celovito preiskavo umora Hranta Dinka in treh kristjanov v Malatji ter vseh drugih primerov politično, versko ali rasno motiviranega nasilja; obžaluje počasnost sodnih obravnav teh primerov, sume pristranskosti in občutek, da se lahko izogne kazni, ki izhaja iz tega, ter zahteva, da organi v celoti pojasnijo obtožbe v zvezi z malomarnostjo pristojnih organov in vse odgovorne privedejo pred sodišče;

22. spodbuja turške organe, naj odločno in ob strogem spoštovanju načel pravne države nadaljuje s preiskavo kriminalne organizacije Ergenekon, da se razkrijejo vse njene mreže, ki segajo v državne strukture, ter da se vsi udeleženi privedejo pred sodišče;

23. upošteva oceno Komisije v zvezi s stalnim padajočim trendom v številu primerov mučenja in zlorab ter pozitivnim učinkom ustreznih zakonskih nadzornih ukrepov; vendar poziva Komisijo, naj analizira, ali protiteroristični zakon in zakon o policijskih pooblastilih zmanjšujeta ta pozitivni učinek; poziva turško vlado, naj spodbudi boj proti mučenju zunaj in znotraj prostorov za pridržanje in proti nekaznovanju uslužbencev organov pregona ter ratificira in izvaja izbirni protokol h Konvenciji proti mučenju ter s tem zagotovi preprečevanje sistematičnega mučenja in neodvisno opazovanje prostorov za pridržanje;

24. se seznani z oceno predsednika vlade Erdogana o asimilaciji, ki jo je predložil ob nedavnem uradnem obisku v Nemčiji; zato meni, da mora turška vlada sprejeti ukrepe, da se vsem državljanom omogoči razvijanje kulturne identitete v demokratični turški državi; v zvezi s tem poudarja zaveze iz pogajalskega okvira o spoštovanju in zaščiti manjšin ter učinkovitem dostopu do učenja drugih jezikov poleg turškega in radijskih in televizijskih oddaj v teh drugih jezikih ter do uporabe teh jezikov v javnih storitvah;

25. pozdravlja napredek v zvezi z zaščito žensk pred nasiljem ter pozdravlja delo javnih ustanov in organizacij civilne družbe na tem področju; spodbuja turške organe, naj še naprej odpravljajo nasilje v družini, tako imenovane zločine iz časti in prisilne poroke, predvsem s celovitim izvajanjem ustrezne zakonodaje, nadaljevanjem stalnih javnih kampanj, zagotavljanjem večjega števila zatočišč za žrtve, pospeševanjem usposabljanja organov pregona ter pozornim spremljanjem obstoječih pobud; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da dostop do zanesljivih podatkov o razširjenosti nasilja nad ženskami še naprej predstavlja problem, ter poziva turško vlado, da odpravi to pomanjkljivost;

26. priznava, da opravlja veliko število žensk pomembne naloge v turških gospodarskih, političnih in akademskih krogih, ter poudarja, da so enako obravnavanje, dostop do izobraževanja in krepitev vloge in položaja žensk v političnem, gospodarskem in družbenem sektorju bistveni za nadaljnjo gospodarsko rast in blaginjo Turčije; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je splošna stopnja zaposlenosti žensk v Turčiji še vedno le 23,8-odstotna[5] in da se je udeležba žensk v politiki le malo povečala; zato poziva turško vlado, naj sprejme dodatne konkretne ukrepe za povečanje zastopanosti žensk med zaposlenimi, s posebnim poudarkom na podeželskih območjih, da spodbudi njihovo vključevanje v sisteme zdravstvenega in socialnega varstva ter da oblikuje instrumente ali začasne ukrepe za povečanje dejavne udeležbe žensk v politiki;

27. izraža pohvalo turški vladi za njeno podporo uspešnim projektom sodelovanja med EU in turškimi partnerji, kot je projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, ki pripravlja pot za neodvisen organ za enakost spolov ter usposablja 750 uradnikov na področju vključevanja načela enakosti spolov; pričakuje, da bo tak organ za enakost spolov ustanovljen brez odlašanja;

28. spoštuje in odločno podpira delo ženskih organizacij v Turčiji, ki prispevajo h krepitvi vloge žensk v družbi, jih pomagajo zaščititi pred nasiljem in spodbujajo njihovo podjetništvo, hkrati pa postavljajo pozitiven zgled za krepitev moči žensk in prispevajo k enakosti med ženskami in moškimi;

29. izraža pohvalo Turčiji v zvezi s pozitivnim razvojem njenega gospodarstva; poudarja svoje mnenje, da je lahko uspešna le socialno koherentna družba, ki jo podpira močan srednji razred; zato obžaluje majhen vpliv močne gospodarske rasti na stalno oslabljen trg dela; poudarja potrebo po odpravi pojava črne ekonomije in zagotovitvi trajnostne podlage za sistem socialne varnosti; meni, da bi k hitrejši gospodarski rasti lahko prispevala večja vloga malih in srednjih podjetij;

30. poudarja možnost učinkovitega socialnega dialoga za vzpostavitev partnerstev, ki so potrebna za delovanje socialno usmerjenega tržnega gospodarstva; je razočaran nad omejenim napredkom pri krepitvi mehanizmov socialnega dialoga; poziva turško vlado, naj v celoti izvaja konvencije Mednarodne organizacije dela, ter poudarja potrebo po odpravi obstoječih omejitev na področju svobode združevanja, pravice do stavke in pravice do kolektivnih pogajanj;

31. poudarja pomen dostopa do izobraževanja, ki je ključ do socialno povezane družbe; izraža pohvalo turški vladi in civilni družbi v zvezi s kampanjo za povečanje števila vpisov deklet na šole; vendar poudarja potrebo po zagotovitvi, da so vsi otroci ob rojstvu prijavljeni, ter da se izboljša spremljanje in uveljavljanje obveznega šolanja ter s tem dodatno zmanjša število otrok, ki ne hodijo v šolo; izraža pohvalo turški vladi v zvezi s pozitivnimi rezultati pri zmanjševanju dela otrok in jo spodbuja, naj nadaljuje svoja prizadevanja na tem področju;

32. izraža zaskrbljenost zaradi stopnje korupcije; poziva turške organe, naj razvijejo celovito protikorupcijsko strategijo za učinkovit boj proti korupciji;

33. je zaskrbljen v zvezi z velikimi razlikami v razvoju med turškimi regijami ter med podeželskimi in mestnimi območji; poziva turško vlado, naj oblikuje celovito strategijo za reševanje teh razlik; poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2008 Parlamentu posreduje informacije o prispevku EU k temu strateškemu načrtovanju na podlagi instrumenta predpristopne pomoči v letih 2007 in 2008;

34. poziva turško vlado, naj uporabi standarde EU pri projektih z daljnosežnimi posledicami, kot so gradnja jezov v dolini Munzur, gradnja jezov Aljanoj in Ilisu ter kopanje zlata v Bergami in drugih regijah, ki ogrožajo zgodovinsko dediščino ter edinstveno in dragoceno pokrajino; poziva turško vlado, naj uporabi pravo EU kot smernico pri načrtovanju regionalnih razvojnih projektov;

35. odločno obsoja nasilje, ki so ga izvajali Kurdska delavska stranka in druge teroristične skupine na turškem ozemlju; obsoja napad v Dijarbakirju januarja 2008, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več kot 60 pa jih je bilo ranjenih, in izreka iskreno sožalje družinam žrtev tega zločina; poudarja solidarnost s Turčijo v boju proti terorizmu in ponovno poziva Kurdsko delavsko stranko, naj razglasi ter spoštuje takojšnje in brezpogojno premirje;

36. ponovno poziva turško vlado, naj ne sodeluje v kakršnih koli nesorazmernih vojaških operacijah na iraškem ozemlju; poziva Turčijo, naj spoštuje ozemeljsko celovitost Iraka, človekove pravice in načelo pravne države ter prepreči civilne žrtve; poziva iraško vlado in kurdsko regionalno vlado v Iraku, naj preprečita uporabo iraškega ozemlja za pripravo terorističnih dejanj proti Turčiji; pozdravlja sedanjo komunikacijo med turško in iraško vlado ter poziva tudi k izvajanju ukrepov za krepitev sodelovanja s kurdsko regionalno vlado v Iraku, da se omogoči učinkovito preprečevanje terorističnih napadov, za katerega bo odgovoren Irak;

Regionalna vprašanja in zunanji odnosi

37. opozarja na zavezanost Turčije dobrim sosedskim odnosom ter poudarja svoje pričakovanje, da Turčija ne bo grozila sosednjim državam ter bo na miren način rešila kakršne koli nerešene spore v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in drugimi ustreznimi mednarodnimi konvencijami ter dvostranskimi sporazumi in zavezami; zlasti vabi turške organe, naj v duhu dobrih sosedskih odnosov okrepijo dialog z Grčijo (npr. glede epikontinentalnega pasu Egejskega morja) in Bolgarijo (npr. glede lastninskih pravic bolgarskih beguncev iz Trakije), da se razrešijo vsa odprta dvostranska vprašanja;

38. poudarja potrebo po celostni rešitvi ciprskega vprašanja; pozdravlja sporazum, ki sta ga 21. marca 2008 sklenila voditelja obeh skupnosti na Cipru, ter poziva obe strani, naj izkoristita to priložnost, da se doseže celostna rešitev v okviru Združenih narodov na podlagi načel, na katerih temelji EU; v zvezi s tem se sklicuje na svoje prejšnje resolucije, v katerih je navedeno, da bi umik turških sil omogočil pogajanje o rešitvi;

39. pozdravlja oblikovanje instrumenta finančne podpore za spodbujanje gospodarskega razvoja turške skupnosti na Cipru; ponovno poziva Komisijo, naj poroča zlasti o izvajanju in uspešnosti tega instrumenta;

40. pozdravlja nedavni uradni obisk grškega predsednika vlade Karamanlisa v Turčiji, ki zbuja upanje na nadaljnje izboljšanje dvostranskih grško-turških odnosov, zlasti na mirno rešitev vseh vprašanj, ki so jih izpostavile prejšnje resolucije Parlamenta, na podlagi mednarodnega prava in v skladu z obveznostmi, ki jih določa pogajalski okvir;

41. poziva turško vlado, naj odpravi gospodarsko blokado in ponovno odpre svojo mejo z Armenijo; ponovno poziva turško in armensko vlado, naj sprožita postopek sprave o sedanjih in preteklih zadevah ter zagotovita odkrito in odprto razpravo o preteklih dogodkih; poziva Komisijo, naj pospeši ta postopek sprave;

42. priznava vlogo Turčije kot pomembno partnerico EU pri uresničevanju zunanjepolitičnih ciljev EU v črnomorski regiji, Osrednji Aziji in na širšem Bližnjem vzhodu; poziva Komisijo in Svet, naj bolje izkoristita možnost tesnih odnosov med EU in Turčijo v teh regijah;

43. poziva Turčijo, naj podpiše rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča, ker je to pomemben večstranski instrument;

44. želi pohvaliti prispevek Turčije k misijam in operacijam evropske varnostne in obrambne politike v Bosni in Hercegovini in Demokratični republiki Kongo ter njen prispevek k operacijam na Kosovu, v Darfurju in Afganistanu pod vodstvom Nata;

45. vendar obžaluje, da Turčija ugovarja uresničevanju strateškega sodelovanja med EU in Natom, ki temelji na sporazumu Berlin plus in njegovem nadaljevanju; izraža zaskrbljenost zaradi negativnih posledic tega ugovarjanja za varnost razmeščenega osebja EU, zlasti policijske misije EU v Afganistanu in misije EULEX na Kosovem, ter Turčijo poziva, naj ugovore čimprej umakne;

Odnosi med EU in Turčijo

46. poziva turško vlado, naj celovito in brez odlašanja izvaja določbe, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu; opozarja, da bo neizpolnjevanje turških obveznosti še naprej resno vplivalo na pogajalski proces;

47. priznava željo Turčije, da postane evrazijska dobaviteljica energije, in vlogo, ki jo lahko ima pri povečanju zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropi; želi pohvaliti dosežen napredek Turčije na področju energije; se sklicuje na zgoraj omenjeno resolucijo z dne 24. oktobra 2007, ki podpira začetek pogajanj o tem poglavju; spodbuja Turčijo, naj se pridruži evropski energetski skupnosti kot polnopravna članica, da se okrepi sodelovanje med EU in Turčijo na področju energetike, ki lahko koristi vsem udeleženim stranem; poziva Turčijo, naj v celoti podpre projekt plinovoda Nabucco, ki je evropski prednostni projekt;

48. poziva Komisijo in turško vlado, naj sprožita pogajanja o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov med EU in Turčijo;

49. poudarja, da ena od glavnih poti, ki se uporabljajo za priseljevanje v Evropo iz širšega Bližnjega vzhoda in južne Azije, poteka prek turškega ozemlja; ugotavlja, da je bil na področju upravljanja migracij dosežen delni napredek; poziva Komisijo in Turčijo, naj skladno z načeli temeljnih človekovih pravic okrepita pogajanja o sporazumu o ponovnem sprejemu, da bo sklenjen brez odlašanja; poziva turško vlado, naj začne ustrezno izvajati obstoječe dvostranske sporazume o ponovnem sprejemu in protokole z državami članicami EU;

50. pozdravlja napredek, ki ga je turška vlada dosegla v zvezi s prilagoditvijo področij izobraževanja, usposabljanja ter mladine in kulture evropskemu pravnemu redu; poudarja pomen tesnega in trajnega sodelovanja med EU in Turčijo na teh področjih, ki so bistvena za uspešno dolgoročno modernizacijo turške družbe;

51. pozdravlja imenovanje Istanbula za evropsko prestolnico kulture leta 2010, kar bo priložnost za krepitev medkulturnega dialoga in sodelovanja med EU in Turčijo;

52. ponovno poudarja svojo podporo dialogu med civilno družbo EU in Turčije ter poziva Komisijo, naj poroča o dejavnostih v zvezi s tem in o pomoči, ki jo turški civilni družbi zagotavlja instrument predpristopne pomoči; poziva turško vlado, naj civilno družbo dejavnejše vključi v proces reforme;

53. odobrava podporo, ki jo zagotavlja instrument predpristopne pomoči dejavnostim za pospeševanje javne razprave o širitvi EU, ki temelji na boljših informacijah; vabi turško vlado in nevladne akterje v Turčiji in EU, naj v polni meri izkoristijo ta sredstva, da povečajo podporo procesu reform in še naprej krepijo odnose med Turčijo in EU;

54. obžaluje, da Komisija ni nadaljevala študije o vplivu iz leta 2004, in zahteva, da jo brez odlašanja predloži Parlamentu;

55. poziva turško vlado, naj vzpostavi vse strukture, ki so potrebne za celovito izvajanje pomoči v okviru instrumenta predpristopne pomoči, ter poveča absorpcijsko sposobnost Turčije; poziva Komisijo, naj najpozneje do konca leta 2008 poroča o pomoči, ki jo Turčiji od leta 2007 zagotavlja instrument predpristopne pomoči;

56. ponovno poudarja pomen dvostranskih in tristranskih programov čezmejnega sodelovanja (Turčija - Grčija - Bolgarija) ter programov, uresničenih v okviru črnomorskega programa na podlagi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta za čezmejno sodelovanje, kot primernega orodja za spodbujanje tesnejših socialnih, kulturnih in gospodarskih stikov med lokalnimi partnerji v obmejnih regijah;

°

°         °

57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

• [1]  UL C 306 E, 15.12.2006, str. 284.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0472.
• [3]  UL L 51, 26.2.2008, str. 4.
• [4]  Sklepi o Turčiji, poročilo Komisije o napredku Turčije v letu 2007, KOM(2007)663/SEC(2007)1436.
• [5]  Statistična priloga k poročilu Komisije o napredku Turčije v letu 2007 (SEC(2007)1436).

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (15.4.2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o poročilu o napredku Turčije v letu 2007
(2007/2269(INI))

Pripravljavka mnenja: Emine Bozkurt

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–    ob upoštevanju resolucij z dne 6. julija 2005[1] in 13. februarja 2007[2] o vlogi žensk v družbenem, gospodarskem in političnem življenju v Turčiji,

1.   poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami žensk, nujen pogoj za članstvo v EU, in poziva Komisijo, naj bo vprašanje spoštovanja človekovih pravic, zlasti pravic žensk, v njenih pogajanjih s Turčijo prednostno;

2.   poudarja, da se mora Turčija boriti proti vsem oblikam diskriminacije v skladu s členom 13 Pogodbe o ES. Ta zahteva enakost vseh ljudi, ne glede na njihov spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

3.   je zaskrbljen zaradi izjave Komisije[3], da še vedno ni mogoče dobiti zanesljivih podatkov o nasilju nad ženskami in ubojih iz časti; poziva turško vlado, naj priskrbi natančne in zanesljive podatke v zvezi s tema problemoma, kakor tudi v zvezi z vprašanji stopnje nepismenosti pri ženskah, enakih možnosti žensk pri izobraževanju in sodelovanja žensk na trgu dela;

4.   poziva turško vlado, naj sprejme reforme za nujno doseganje dejanske enakosti med spoloma, krepitev moči žensk, zagotavljanje socialne varnosti, odpravo revščine med ženskami in nasilja nad njimi ter povečanje udeležbe žensk na trgu dela, v izobraževanju in znanosti ter v gospodarskem, družbenem in političnem življenju;

5.   poziva turško vlado, naj takoj sprejme „zakon o enakem statusu”, kot je bilo rečeno v okrožnici predsednika vlade z dne 4. julija 2006;

6.   je zaskrbljen nad še vedno visokim številom neprijavljenih rojstev otrok, med katerimi je največ deklic, zlasti na vzhodu države; meni, da to ovira boj proti prisilnim porokam in zločinom iz časti, saj žrtve uradno ne obstajajo; ponovno poziva turške oblasti, naj še naprej izvajajo potrebne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da so vsi otroci ob rojstvu prijavljeni;

7.   pozdravlja pobude in ukrepe, ki jih je sprejela turška vlada; kljub temu vztraja, da so potrebna dodatna prizadevanja za sprejetje ukrepov v boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami;

8.   z obžalovanjem ugotavlja, da se je položaj žensk na trgu dela v Turčiji v zadnjih letih poslabšal, in poudarja, da mora država na trg dela privabiti več žensk in zagotoviti ustrezne delovne pogoje v skladu s programom za dostojno delo, ki ga spodbujata Mednarodna organizacija dela in Evropska unija;

9.   meni, da mora nova ustava zagotoviti enakost med spoloma in dati ženskam več in ne manj pravic, vključno s polnim uživanjem njihove pravice do dela, postaviti temelje za enako zastopanost na vseh ravneh odločanja ter se izogniti uporabi nedorečenih meril kot je "splošna morala"; izogniti se mora temu, da bi se ženske na prvem mestu obravnavalo kot članice družine ali skupnosti ali kot ranljivo skupino, ki jo je treba zaščititi, ter utrditi človekove pravice žensk, vključno s spolnimi in reproduktivnimi pravicami, kot njihove individualne pravice;

10. znova poudarja pomen nevladnih organizacij in drugih akterjev civilne družbe, zato poziva turško vlado, naj zagotovi okrepljen, usklajen in institucionaliziran dialog s civilno družbo in ženskimi nevladnimi organizacijami, posebej pri pripravi nove ustave; nadalje naj zagotovi, da bo civilna družba vključena v oblikovanje politike na vseh področjih, med drugim na področju socialne varnosti in pogajanj z EU;

11. z zadovoljstvom ugotavlja, da se izvaja okrožnica ministrstva o boju proti ubojem iz časti in družinskemu nasilju; poudarja, da morajo sodni postopki, ki jih sprožijo žrtve, potekati hitro, zaupno in na human način; je zaskrbljen nad dejstvom, da je nasilje nad ženskami v družini še vedno zelo razširjeno in da še naprej prihaja do ubojev iz časti ter zgodnjih in prisilnih porok;

12. pozdravlja podporo turške vlade uspešnim projektom za sodelovanje med EU in turškimi partnerji, kot je projekt tesnega sodelovanja, v sklopu katerega se pripravlja ustanovitev neodvisnega organa za zagotavljanje enakosti med spoloma in usposablja 750 uradnikov na področju upoštevanja načela enakosti med spoloma; pričakuje, da bo ta organ čim prej ustanovljen;

13. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se udeležba žensk v politiki ni povečala; meni, da povečanje deleža poslank v parlamentu s 4,4 % na 9 % ne zadostuje, in izpostavlja prihajajoče lokalne volitve kot priložnost, da se stanje popravi, na primer s kvotami žensk na volilnih seznamih;

14. znova ponavlja svoje že večkrat izražene zahteve po vzpostavitvi stalnega odbora za pravice žensk in enakost spolov, ki bi imel v turškem parlamentu vsa zakonodajna pooblastila; meni, da je takšen odbor osnovno sredstvo za izboljšanje položaja pravic žensk in utrditev načela enakosti med spoloma v Turčiji;

15. poziva turške oblasti, naj še bolj zožijo razkorak, ki obstaja med spoloma v osnovnošolskem izobraževanju, ter pozorneje spremljajo osip učencev, še posebej pri dekletih.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	14.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	20 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Emine Bozkurt, Maria Carlshamre, Zita Gurmai, Lívia Járóka, Piia-Noora Kauppi, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Doris Pack, Zita Pleštinská, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Anne Van Lancker, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Donata Gottardi, Anna Hedh, Marusya Ivanova Lyubcheva
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manolis Mavrommatis, Miroslav Mikolášik

• [1]  UL C 157 E, 6.7.2006, str. 385.
• [2]  UL C 287 E, 29.11.2007, str. 174.
• [3]  Glej poročilo Komisije o napredku Turčije v letu 2007, SEC(2007)1436, str. 18.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	21.4.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	53 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Vittorio Agnoletto, Bastiaan Belder, André Brie, Elmar Brok, Marco Cappato, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Georgios Georgiou, Bronisław Geremek, Ana Maria Gomes, Jana Hybášková, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Metin Kazak, Maria Eleni Koppa, Johannes Lebech, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Ria Oomen-Ruijten, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Bernd Posselt, Christian Rovsing, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Hannes Swoboda, Antonio Tajani, Charles Tannock, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Jan Marinus Wiersma, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Irena Belohorská, Giulietto Chiesa, Andrew Duff, Milan Horáček, Marie Anne Isler Béguin, Evgeni Kirilov, Marios Matsakis, Nickolay Mladenov, Doris Pack, Inger Segelström, Karl von Wogau
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Emine Bozkurt, Panayiotis Demetriou, Florencio Luque Aguilar, Juan Andrés Naranjo Escobar, José Ribeiro e Castro, Salvador Domingo Sanz Palacio, José Albino Silva Peneda, Bart Staes