POROČILO o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta glede na predloge delovne skupine za parlamentarno reformo v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili

29.5.2008 - (2007/2272(REG))

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta glede na predloge delovne skupine za parlamentarno reformo v zvezi z delom na plenarnih zasedanjih in samoiniciativnimi poročili

(2007/2272(REG))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sklepa konference predsednikov z dne 25. oktobra 2007 in 12. decembra 2007,

–   ob upoštevanju pisma svojega predsednika z dne 15. novembra 2007 in 31. januarja 2008,

–   ob upoštevanju prvega vmesnega poročila delovne skupine za parlamentarno reformo v zvezi s plenarnimi zasedanji in koledarjem dela, ki ga je konferenca predsednikov predložila 6. septembra 2007 (PE 392.600/CPG), ter ob upoštevanju zaključkov delovne skupine v zvezi s samoiniciativnimi poročili,

–   ob upoštevanju člena 199 pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6-0197/2008),

1.  sprejema sklep o spremembi svojega poslovnika, kot je navedeno v nadaljevanju;

2.  poudarja, da bodo spremembe začele veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja, z izjemo točk 2 in 3 nove priloge IIa, ki bosta začeli veljati na prvi dan novega parlamentarnega obdobja julija 2009; poudarja, da se člen 45(1a) Poslovnika uporablja tudi za poročila, dovoljena pred začetkom veljavnosti te določbe;

3.  sklene, da bo sprememba 5 v zvezi s členom 39(2) Poslovnika iz svojega Sklepa z dne 13. novembra 2007 o spremembi Poslovnika Evropskega parlamenta z vidika Statuta poslancev[1] začela veljati na prvi dan naslednjega delnega zasedanja;

4.  sklene, da v skladu s členom 204(c) Poslovnika objavi sklep konference predsednikov o pravilih in običajnih postopkih glede samoiniciativnih poročil, kakor je bil spremenjen s sklepi z dne 12. decembra 2007in 14. februarja 2008. Sklep se objavi kot priloga Poslovnika; naroči svojemu generalnemu sekretarju, da posodobi to prilogo v skladu s prihodnjimi sklepi konference glede te zadeve;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.

Predlog spremembe  1 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 38 a (novo)
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
	Člen 38a
	Pravica do pobude, prenesena na Evropski parlament s pogodbami
	V primerih, ko pogodbe prenašajo pravico do pobude na Evropski parlament, se pristojni odbor lahko odloči, da pripravi samoiniciativno poročilo.
	Poročilo vsebuje:
	a) predlog resolucije;
	b) po potrebi osnutek sklepa ali osnutek predloga,
	c) obrazložitev, ki ji je po potrebi dodano finančno poročilo.
	Če mora Parlament pred sprejetjem akta pridobiti privolitev ali soglasje Sveta oziroma mnenje ali privolitev Komisije, se lahko po glasovanju o predlaganem aktu in na predlog poročevalca odloči, da glasovanje o predlogu resolucije preloži do tedaj, ko bosta Svet ali Komisija sporočila svoje stališče.
Predlog spremembe  2 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45 – odstavek 1 a (novo)
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
	1a. Parlament preuči samoiniciativna poročila v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 131a. Predlogi sprememb k takim besedilom niso sprejemljivi za obravnavo na plenarnem zasedanju, razen če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, vložiti pa je mogoče alternativne predloge resolucije v skladu s členom 151(4). Ta odstavek se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 38a ali 39, ali kadar je mogoče poročilo obravnavati kot strateško poročilo v skladu z merili, ki jih določi konferenca predsednikov1.
	______________
	1Glej sklep konference predsednikov v prilogi ...... Poslovnika.
Predlog spremembe  3 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 1
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
2. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo v primerih, ko Pogodbe pravico do pobude dodeljujejo Parlamentu.	2. Če poročilo glede na obravnavano temo spada pod pravico do pobude iz člena 38a, se dovoljenje lahko zavrne samo, če niso izpolnjeni pogoji iz pogodb.
Predlog spremembe  4 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 45 – odstavek 2 – pododstavek 2
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
V takih primerih konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.	2a. V obeh primerih konferenca predsednikov odloči v roku dveh mesecev.
Predlog spremembe  5 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 110 – odstavek 1
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
1. Vsak poslanec lahko Svetu ali Komisiji postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.	1. Vsak poslanec lahko Svetu ali Komisiji v skladu s smernicami1 postavi vprašanja za pisni odgovor. Za vsebino vprašanj so odgovorni izključno spraševalci.
	______________
	1Glej prilogo IIa
Predlog spremembe  6 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 110 – odstavek 2
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
2. Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje zadevni instituciji.	2. Vprašanja se v pisni obliki predložijo predsedniku, ki jih posreduje zadevni instituciji. V primeru dvoma glede dopustnosti vprašanja odloča predsednik. O njegovi odločitvi se uradno obvesti Komisija.
Predlog spremembe  7 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 111 – odstavek 1
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
1. Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki postavi vprašanje za pisni odgovor.	1. Vsak poslanec lahko Evropski centralni banki v skladu s smernicami1 postavi vprašanje za pisni odgovor.
	______________
	1Glej prilogo IIa
Predlog spremembe  8 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 131 a (novo)
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
	Člen 131a
	Kratka predstavitev
	Na zahtevo poročevalca ali na predlog konference predsednikov Parlament lahko tudi odloči, da se določena točka, ki ne potrebuje poglobljene razprave, obravnava s kratko predstavitvijo poročevalca na plenarnem zasedanju. V takem primeru ima Komisija možnost, da nastopi, vsi poslanci pa imajo pravico do odziva s predložitvijo dodatne pisne izjave v skladu s členom 142(7).
Predlog spremembe  9 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 142 – odstavek 5
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
5. Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Vendar pa pri razpravi o predlogu Komisije predsednik najprej k besedi povabi Komisijo, da na kratko predstavi svoj predlog, pri razpravi o besedilu, ki ga je predlagal Svet, pa predsednik lahko kot prvega k besedi povabi Svet; v obeh primerih prvemu govorniku sledi poročevalec. Komisija in Svet lahko ponovno govorita, zlasti da odgovorita na izjave poslancev.	5. Komisija in Svet sodelujeta v razpravi o poročilu praviloma takoj zatem, ko je poročevalec poročilo predstavil. Komisija, Svet in poročevalec lahko ponovno govorijo, zlasti da odgovorijo na izjave poslancev.
Predlog spremembe  10 Poslovnik Evropskega parlamenta Člen 151 – odstavek 4
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
4. Politična skupina lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.	4. Politična skupina ali najmanj štirideset poslancev lahko vloži nadomestni predlog resolucije k nezakonodajnemu predlogu resolucije, vsebovanemu v poročilu odbora.
V takem primeru skupina ne sme vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Predlog resolucije, ki ga vloži skupina, ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.	V takem primeru skupina ali zadevni poslanci ne sme vložiti predlogov sprememb k predlogu resolucije pristojnega odbora. Alternativni predlog resolucije ne sme biti daljši od predloga resolucije, ki ga vloži odbor. Parlament o njem glasuje z enim samim glasovanjem brez predlogov sprememb.
	Mutatis mutandis se uporablja člen 103(4).
Predlog spremembe  11 Poslovnik Evropskega parlamenta Priloga II a (novo)
Izvirno besedilo	Predlog spremembe
	PRILOGA II a
	Smernice za vprašanja za pisni odgovor v skladu s členoma 110 in 111
	1. Vprašanja za pisni odgovor:
	– spadajo v pristojnost in na področje odgovornosti določene institucije ter so splošnega interesa;
	– so jedrnata in vsebujejo razumljivo vprašanje;
	– ne vsebujejo žaljive vsebine;
	– se ne nanašajo na strogo osebne zadeve.
	2. Če vprašanje ne ustreza navedenim smernicam, sekretariat avtorju svetuje, kako naj zastavi vprašanje, da bo sprejemljivo.
	3. Če je bilo enako ali podobno vprašanje zastavljeno v predhodnih šestih mesecih in je nanj že prispel odgovor, sekretariat pošlje avtorju kopijo predhodnega vprašanja in odgovora. Ponovno vprašanje se pošlje naprej samo, če avtor v njem navaja nova pomembna dejstva ali želi dobiti dodatne informacije.
	4. Če vprašanje sprašuje po stvarnih ali statističnih podatkih, ki so že na voljo v parlamentarni knjižnici, ta obvesti poslanca, ki umakne vprašanje.
	5. Na vprašanja o podobnih zadevah se lahko pripravi skupen odgovor.

• [1]  Sprejeta besedila s tem datumom, P6_TA(2007)0500.

OBRAZLOŽITEV

I. Ozadje reformne pobude

Notranja reforma Parlamenta je pridobila še dodatni pomen potem, ko je bil dosežen sporazum o reformni pogodbi, s katero se precej povečuje in poudarja vloga Evropskega parlamenta kot osrednjega udeleženca zakonodajnega postopka. Ključni cilj reforme, ki se začenja sedaj, je izboljšati delovne postopke, jih narediti preglednejše, institucijo pa približati državljanom in temu, kar danes pričakujejo od Evropskega parlamenta. Predlagane spremembe so plod poglobljenega razmisleka, katerega ugotovitve se udejanjajo postopoma.

Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta je na seji 15. februarja 2007 sklenila, da oblikuje delovno skupino za parlamentarno reformo pod predsedstvom Dagmar Roth-Behrendt. V skladu s poverjenim mandatom je gospa Roth-Behrendt 6. septembra 2007 predložila prvo vmesno poročilo, v katerem je skupina obravnavala plenarna zasedanja in koledar dela.

Konferenca predsednikov je na seji 25. oktobra 2007 pozdravila poročilo in sprejela skoraj vse v njem predlagane reforme. Veliko predlaganih sprememb lahko sprejme sama konferenca, nekatere med njimi pa zahtevajo spremembo Poslovnika Evropskega parlamenta.

Na tej osnovi je konferenca tedaj sklenila, da Odboru za ustavne zadeve pošlje naslednje točke:

–  priprava smernic za postopek zastavljanja vprašanj za pisni odgovor Komisiji in Svetu

–  uvedba postopka, po katerem lahko poročevalec poročilo, ki ustreza zahtevam člena 131(2), predstavi na plenarnem zasedanju, čemur sledi odziv Komisije, vsem poslancem pa je omogočeno, da vložijo pisni prispevek

–  možnost, da poročevalec na plenarnem zasedanju uvede in zaključi razpravo o zakonodajnih besedilih.

Ob upoštevanju kasnejših razprav v delovni skupini za parlamentarno reformo je konferenca predsednikov 12. decembra 2007 sklenila, da na Odbor za ustavne zadeve pošlje dodatne točke v zvezi z uvedbo poenostavljenega postopka za nezakonodajna poročila in revizijo Poslovnika za poenostavitev priprave poročil o zakonodajni pobudi.

Odbor za ustavne zadeve je predlagane spremembe pretehtal glede na ta sklep in v skladu s členom 202 Poslovnika.

II. Vsebina in razlaga sprejetih reformnih ukrepov

V nadaljevanju želimo pojasniti, kako smo sprejemali reformne ukrepe, ki jih predlaga poročevalec. Ob tem sistematično navajamo konkretne predloge delovne skupine za parlamentarno reformo. Predlogi sprememb Poslovnika iz sklepa Parlamenta so združeni in prikazani v štirih skupinah glede na različne točke, ki jih je izpostavila konferenca predsednikov.

1. Reforma postopkov v zvezi z vprašanji za pisni odgovor Svetu in Komisiji v skladu členom 110 (predlog spremembe 5, 6 in 11)

Delovna skupina za parlamentarno reformo v svojih zaključkih ugotavlja, da je veljavna praksa glede vprašanj za pisni odgovor Svetu in Komisiji v skladu s členom 110 povsem nezadovoljiva. Tudi Komisija se je že hudo pritoževala nad številom teh vprašanj in velikim administrativnim delom, ki ga od njenih služb zahtevajo.

Kot del prizadevanj za uvedbo jasnejše zgradbe in novega strateškega načrtovanja delnih zasedanj prvo vmesno poročilo prinaša zamisel o oblikovanju meril dopustnosti in smernicah za tovrstna vprašanja, podobno kot to velja za vprašanja za ustni odgovor v skladu s členom 109. Kot že rečeno, je konferenca predsednikov predlog podprla.

Poročevalec je na tej osnovi pretehtal, kako bi predlog lahko izvedli, in prišel do zaključka, da bi bila ustrezna rešitev delno spremenjen člen 110 in nova priloga II k Poslovniku. Prvi odstavek člena se dopolni tako, da navaja na prilogo, ki je predpisana v predlogu spremembe 11, vsebuje pa zahtevane smernice glede dopustnosti vprašanj za pisni odgovor.

Sprememba člena 110(2) določa, da o dopustnosti vprašanj za pisni odgovor odloča predsednik. Kot odgovor na pomisleke glede pretirane delovne obremenitve, ki bi predsednika ali predsednico Parlamenta lahko ovirala pri njegovem oziroma njenem delu, smo opozorili, da lahko predsednik v skladu s členom 20(3) izvajanje pooblastil vedno prenese na podpredsednika.

Merila so oblikovana tako, da v celoti upoštevajo pravico poslancev do naslovitve vprašanj za pisni odgovor na Komisijo in do tega, da lahko pričakujejo odgovor v primernem času, Hkrati pa so uvedene jasne določbe, ki preprečujejo zlorabo te pravice. Naj izpostavimo zahtevo po zadržanju enakih ali podobnih vprašanj (točka 3 nove priloge) in nedopustnost vprašanj z žaljivo vsebino (točka 1 nove priloge). Ta točka bi morala predvsem preprečiti vsakršno žaljenje temeljnih vrednot Evropske unije.

Sekretariat predsedstva bo zadolžen za pripravo predlogov poslancem, katerih vprašanja ne bodo ustrezala smernicam iz priloge IIa. Da bo sekretariat imel čas prilagoditi notranjo strukturo tako, da bo kos tem nalogam, bosta točki 2 in 3 priloge IIa v veljavo stopili kasneje.

2. Uvedba novega člena 131a v zvezi s kratko predstavitvijo poročil, za katere ni potrebna poglobljena razprava (predlog spremembe 8)

Delovna skupina za parlamentarno reformo je opozorila, da bi bil dnevni red delnih zasedanj bolj kakovosten, če bi poročevalce in poročevalce v senci spodbudili k boljši uporabi člena 131 glede postopka na plenarnem zasedanju brez predlogov spremembe in razprave. Prvo vmesno poročilo o plenarnih zasedanjih in koledarju dela predlaga spodbude za poročevalce, da bi ne vztrajali na poglobljeni razpravi in bi svoja poročila predstavili v posebej rezerviranem času na plenarnem zasedanju brez nadaljnje razprave.

Ob upoštevanju tega predloga se je poročevalec odločil za nov člen 131a. S predlogom spremembe se bo izboljšala trenutna praksa. Parlament bi v prihodnje lahko na zahtevo poročevalca in predlog konference predsednikov odločil, da za določeno poročilo poglobljena razprava ni potrebna, da pa ga bo poročevalec vseeno predstavil v posebej rezerviranem času na plenarnem zasedanju. Na predstavitev poročevalca bi se lahko odzvala samo Komisija, medtem ko nastopi poslancev ne bi bili možni. Vseeno bi poslancem ostala možnost pisne izjave v skladu s členom 142(7).

V skladu s priporočili iz četrtega poglavja prvega vmesnega poročila o parlamentarni reformi in ob upoštevanju sklepov konference predsednikov z dne 12. decembra 2007 bo novi člen tudi predpisoval splošni postopek za preučitev samoiniciativnih poročil na plenarnem zasedanju, sicer z nekaj izjemami (glej razdelek 4 v nadaljevanju).

3. Sprememba člena 142 o dodelitvi časa za govor za večjo prepoznavnost Parlamenta v razpravah (predlog spremembe 9)

V zvezi s prednostnimi nalogami Parlamenta pri pripravi letnih razprav je delovna skupina za parlamentarno reformo opozorila na potrebo po večji prepoznavnosti Parlamenta in bolj živahnih razpravah.

Za dosego tega cilja je delovna skupina v prvem vmesnem poročilu priporočila nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko vplivali na pripravo razprav. Med njimi velja opozoriti na določilo, po katerem bi kot splošno pravilo razpravo o zakonodajnih besedilih uvedel in zaključil poročevalec.

Temu priporočilu zadostuje že preprosta sprememba odstavka 5 člena 142 iz sklepa. Če bo parlamentarno poročilo najprej predstavil poročevalec, bo stališče Evropskega parlamenta o obravnavani točki veliko lažje zasedlo osrednje mesto v zakonodajnem postopku.

Ne glede na to splošno pravilo za običajno izvedbo razprave, pa predsednik Parlamenta še vedno lahko v posebnih okoliščinah odloči, da iz posebnih razlogov najprej govori predstavnik Komisije ali Sveta.

Formulacija, kakršno predlaga poročevalec, nenazadnje omogoča tudi, da je po izjavi Sveta in/ali Komisije in govornikov, ki jih uradno imenujejo politične skupine, drugi del razprave namenjen nastopom in vprašanjem na skupščini navzočih in sodelujočih poslancev. Postopek je odslej zastavljen tako, da omogoča celovito razpravo na predloge Komisije, pa tudi besedil Sveta.

4. Sprememba Poslovnika v zvezi s samoiniciativnimi poročili (predlogi sprememb 1, 2, 3, 4 in 10)

Decembra 2007 je konferenca predsednikov na podlagi predlogov delovne skupine za parlamentarno reformo potrdila nove reformne ukrepe za razlikovanje med različnimi vrstami samoiniciativnih poročil. Samoiniciativna poročila bodo razvrščena v pet kategorij, za katere bodo veljali ločeni postopki za dovolitev in obravnavo na plenarnem zasedanju: zakonodajna samoiniciativna poročila, strateška poročila (kot odziv na strateške in prednostne pobude iz letnega zakonodajnega in delovnega programa Komisije), nezakonodajna samoiniciativna poročila, poročila o letnem delu in spremljanju ter poročila o izvajanju.

Zaradi tega razlikovanja je konferenca predsednikov tudi sklenila, da Odboru za ustavne zadeve pošlje nove točke, ki zahtevajo spremembo Poslovnika Parlamenta. Odbor je še zaprosila, naj skladno tehnično uredi besedilo členov v zvezi z nezakonodajnimi poročili nasploh in samoiniciativnimi poročili še prav posebej. V skladu s to prošnjo poročevalec predlaga skladen sklop predlogov sprememb.

Za jasnejši zapis in konsolidacijo Poslovnika glede poročil, nastalih na podlagi pravice do pobude, prenesene na Parlament s pogodbami, se zdi primerno, da se uvede novi člen 38a (predlog spremembe 1). Pristojni odbor bo imel pravico do tega, da se odloči in pripravi takšno poročilo, če bo v skladu s členom 45 pridobilo dovoljenje konference predsednikov. Člen 38a je zastavljen podobno kot sedanji člen 39 o zakonodajnih pobudah. Zaradi različnih postopkovnih vidikov smo se raje odločili za predlog novega člena, ki opredeljuje nekaj smernic za pisanje takšnih poročil. Novi člen uvaja tudi možnost, da se – podobno kot pri postopku iz člena 53 – končno glasovanje o takšnem poročilu na plenarnem zasedanju preloži, da se v primerih, ki to zahtevajo, poišče dogovor s Svetom in Komisijo. Začasna preložitev bi omogočala tudi, da Komisija po potrebi sprejme svoje stališče, s tem pa ne bi bilo več treba na plenarno zasedanje vlagati drugega poročila. Predlagani novi člen 45(2) navaja, da bo dovoljenje za pobude iz člena 38a zavrnjeno le, če ne bodo izpolnjeni pogoji iz pogodb (predlog spremembe 3), in da bo morala biti odločitev sprejeta v dveh mesecih (predlog spremembe 4), kot to sedaj velja za pobude iz člena 192 pogodbe ES (člen 39 Poslovnika).

Po drugi strani je dodatno spremenjen člen 45, ki uvaja poenostavljen postopek za druge kategorije samoiniciativnih poročil z izjemo pobud za poročila, ki jih konferenca predsednikov opredeli kot strateška (predlog spremembe 2). Predlagani novi odstavek 1a člena 45 predpisuje, da mora takšno poročilo na plenarnem zasedanju predstaviti poročevalec, nakar se lahko odzove Komisija v skladu s členom 131a (gl. predlog spremembe 8).

Za samoiniciativna poročila, ki ne gradijo na besedilu Komisije in jih ne moremo obravnavati kot predhodna zakonodajna poročila, je delovna skupina predlagala, da bi skupine vložile alternativno ali morda sporazumno resolucijo. Zaradi tega novi odstavek 1a člena 45 predpisuje, da bodo predlogi sprememb k tem poročilom dopustni le, če bodo vloženi v skladu s členom 151(4).

Da pa bodo posamezni poslanci vendarle lahko predlagali spremembe k predlaganim besedilom, se spremeni člen 151(4), ki razširi pravico do alternativne resolucije še na skupino štiridesetih poslancev (predlog spremembe 10). Po mnenju poročevalca bo takšen postopek posameznim poslancem omogočil, da jasno, čitljivo in pregledno izkažejo svojo politično voljo. Z njim naj bi se tudi izognili sprejemanju nasprotujočih si določil v istem besedilu, kar bi izboljšalo kakovost posameznih besedil. Če je vloženih več alternativnih predlogov resolucij, je prav, da se sporazumno dogovorjeno besedilo lahko vloži v obliki skupnega predloga resolucije, podobno kot določa člena 103(4).

Predlagane spremembe naj bi tudi omogočile potrebno prožnost pri uporabi novih členov. V posebnih primerih (npr. pri poročilih za ključne razprave) člen 45(1) še vedno konferenci predsednikov omogoča, da se z ustrezno utemeljitvijo odloči, da bo določeno besedilo izjemoma preučeno v skladu s splošnimi postopkovnimi pravili.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 8 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jim Allister, Richard Corbett, Brian Crowley, Hanne Dahl, Andrew Duff, Ingo Friedrich, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Ashley Mote, Borut Pahor, Rihards Pīks, József Szájer, Johannes Voggenhuber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Graham Booth, Costas Botopoulos, Klaus Hänsch, György Schöpflin, Mauro Zani
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Philip Claeys, Ingeborg Gräßle, Sepp Kusstatscher, Michael Henry Nattrass, Renate Weber, Jan Marinus Wiersma