POROČILO o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi

29.5.2008 - (2008/2038(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Eva-Britt Svensson

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vplivu trženja in oglaševanja na enakost med ženskami in moškimi

(2008/2038(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o ES, zlasti njenih členov 2, 3(2) in 152,

–   ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk in enakosti med spoloma,

–   ob upoštevanju izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995 v Pekingu, in svoje resolucije z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje[1],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)[2],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi[3],

–   ob upoštevanju načrta Komisije za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (KOM(2006)0092) in z njim povezane ocene učinka (SEC(2006),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. julija 1997 o diskriminaciji žensk v oglaševanju[4],

–   ob upoštevanju resolucije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 1557(2007) z naslovom "Podoba žensk v oglaševanju",

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora žensk za pravice žensk in enakost spolov (A6-0199/2008),

A. ker je socializacija (preko šole, družine in družbeno-kulturnega okolja) proces utrjevanja identitete, vrednot, prepričanj in vedenja, ki posamezniku dajejo mesto in vlogo v družbi, v kateri odrašča; ker je identifikacija ključni koncept za razumevanje tega procesa;

B.  ker bi bilo treba tako v šoli kot doma storiti več za spodbujanje razumske in odgovorne rabe televizije in novih tehnologij že od zgodnjih let,

C. ker oglaševanje, ki posreduje na podlagi spola diskriminatorna in/ali poniževalna sporočila in kakršne koli spolne stereotipe, ovira nastanek sodobne in enakopravne družbe;

D. ker stereotipi lahko prispevajo k vedenju, ki je podlaga za identifikacijo;

E.  ker oglaševanje in trženje v večji meri ustvarjata kulturo, kot jo odsevata, in naše predstave o spolu nastanejo v družbi, k njihovemu izoblikovanju pa pripomore tudi oglaševanje,

F.  ker je oglaševanje sestavni del tržnega gospodarstva in zaradi njegove vsenavzočnosti ni mogoče zanikati, da vpliva na javno vedenje in oblikuje javno mnenje,

G. ker je podoba življenja žensk in moških v oglaševanju pogosto karikirana,

H. ker imajo ženske, moški, deklice in dečki zaradi spolnih stereotipov v oglaševanju zvezane roke, saj posameznike omejujejo na vnaprej določene umetne vloge, ki so za oba spola pogosto ponižujoče, zaničevalne in preveč poenostavljene, ker je ta negativni vpliv še večji zaradi narave oglaševanja, saj se sporočilo nenehno ponavlja in razširja,

I.   ker je diskriminacija na podlagi spola v medijih še zmeraj zelo razširjena; ker lahko spolne stereotipe v oglaševanju in medijih obravnavamo kot del te diskriminacije,

J.   ker spolni stereotipi v oglaševanju tako odražajo neenako razporeditev moči med spoloma,

K.  ker spolni stereotipi v oglaševanju ne samo omejujejo posameznike na razne vnaprej določene vloge, ampak tudi izločajo tiste, ki izstopajo,

L.  ker se je treba ustvarjanju spolnih stereotipov upreti na vseh ravneh družbe, da bi spodbudili enakost in sodelovanje med ženskami in moškimi tako na zasebnem kot javnem področju,

M. ker lahko spolni stereotipi že od prvih let otrokove socializacije prispevajo k diskriminaciji na podlagi spola, ki krepi trajanje vseživljenjske neenakosti med ženskami in moškimi in oblikovanje klišejev na podlagi spola,

N. ker ima koncept spolnih stereotipov nasproten učinek in prispeva k razdelitvi trga dela na poklice na podlagi spola, pri čemer ženske na splošno zaslužijo manj od moških,

O. ker je treba v prizadevanja, da bi preprečili širjenje spolnih stereotipov, vključiti vso družbo; ker bi morali odgovornost za to nositi vsi vpleteni,

P.  ker je treba odstraniti ovire za prenašanje pozitivne podobe moških in žensk v vseh družbenih okoliščinah,

Q. ker so otroci posebej ranljiva skupina, ki ne zaupa le avtoriteti, temveč tudi likom iz mitov, televizijskih oddaj, slikanic, vključno z izobraževalnimi gradivi, televizijskih iger, oglasov za igrače itd.; ker se otroci učijo s posnemanjem in oponašanjem tega, kar so ravnokar doživeli; ker iz tega razloga spolni stereotipi močno vplivajo na razvoj posameznika in poudarjajo dejstvo, da spol določa, kaj je mogoče in kaj ne,

R. ker je oglaševanje preko različnih medijev vsenavzoče v našem vsakodnevnem življenju; ker smo ne glede na starost in spol izpostavljeni oglasom v dnevnem televizijskem programu in drugim vrstam oglaševanja; ker je zlasti pomembno, da za oglaševanje preko medijev veljajo etično in/ali pravno zavezujoča pravila, da bi preprečili oglase s spolnimi stereotipi in diskriminacijo na podlagi spola, pa tudi hujskanje k nasilju in seksizmu; ker je pravo številnih držav članic neustrezno, nacionalni etični kodeksi za oglaševanje pa se ne spoštujejo, v nekaterih primerih pa jih celo ni,

S.  ker ima odgovorno oglaševanje lahko pozitiven učinek na družbeno zaznavanje tem, kot so: "telesna podoba", "spolne vloge" in "normalnost". ker je oglaševanje lahko uporabno orodje za izpodbijanje stereotipov in spopadanje z njimi,

1.  poudarja, da je treba ženskam in moškim dati enake možnosti za individualni razvoj ne glede na spol;

2.  ugotavlja, da so stereotipi o moških in ženskah kljub različnim programom Skupnosti za spodbujanje enakosti med spoloma še vedno močno razširjeni;

3.  ugotavlja, da bi nadaljnje raziskave pripomogle razjasniti povezave med spolnimi stereotipi v oglaševanju in neenakostjo med spoloma;

4.  poziva Svet, Komisijo in države članice, naj izkoristijo in posredujejo te raziskave ter njihove rezultate;

5.  poudarja, da morajo države članice spoštovati obveznosti, ki so jih sprejele z evropskim paktom za enakost med spoloma (sprejetim na zasedanju Evropskega sveta 23. in 24. marca 2006);

6.  poziva institucije EU in države članice, naj se držijo smernic, sprejetih v različnih programih Skupnosti, kot je na primer EQUAL, in smernic za enakost med spoloma;

7.  poziva institucije EU, naj spremljajo izvajanje obstoječih določb evropskega prava o spolni diskriminaciji in hujskanju k sovraštvu na podlagi spola;

8.  poziva institucije EU in države članice, naj v vsej Evropski uniji oblikujejo ukrepe osveščanja za ničto strpnost do seksističnih napadov ali ponižujočega prikazovanja žensk v medijih;

9.  poziva države članice, naj ustanovijo nacionalne odbore za nadzor medijev s posebnimi enotami za enakost med spoloma, na katere bo javnost naslavljala pritožbe in ki bodo medijem in oglaševalcem dodeljeval nagrade za enakost med spoloma, obravnavale tematiko žensk v mediji in poročale o njem, kot tudi redno in sistematično spremljale spolne podobe v medijskih vsebinah; poleg tega bo lahko raziskave izvajal tudi prihodnji evropski inštitut za enakost med spoloma;

10. ugotavlja, da se označevanje s stereotipi uporablja pri trženju, usmerjenem tako na odrasle kot otroke, in poudarja, da so še posebej problematični stereotipi v oglaševanju v otroških televizijskih programih zaradi njihovega morebitnega učinka na spolno socializacijo ter posledičnega vpliva na podobo, ki jo imajo otroci o sebi, družinskih članih in zunanjem svetu;

11. se zaveda, da morajo prizadevanja za odpravo stereotipov v medijih in oglaševanju spremljati izobraževalne strategije in ukrepe za osveščanje od zgodnje starosti in za razvoj kritičnega mišljenja od adolescence dalje;

12. poudarja temeljno vlogo, ki bi jo moral pri razvoju kritičnega mišljenja otrok imeti šolski sistem z vidika podob in medijev na splošno, da bi preprečili katastrofalne učinke pojavljanja spolnih stereotipov v trženju in oglaševanju;

13. ugotavlja, da je treba za zagotovitev enakosti med spoloma izpodbijati tradicionalne spolne vloge;

14. želi posebej pritegniti pozornost na to, da je treba sporočila, ki nasprotujejo človeškem dostojanstvu in posredujejo spolne stereotipe, odstraniti iz učbenikov, igrač, video in računalniških igric, interneta in novih informacijskih ter komunikacijskih tehnologij, kot tudi iz oglasov v različnih vrstah medijev;

15. z izredno zaskrbljenostjo spremlja oglaševanje spolnih storitev, ki podkrepljuje stereotipe žensk kot objektov, v publikacijah, kot so lokalni časopisi, ki so brez težav vidne in dostopne otrokom;

16. poudarja pomen vloge, ki jo imajo mediji pri ustvarjanju in ohranjanju spolnih stereotipov, ter poziva institucije EU in države članice, naj izpolnjujejo in/ali oblikujejo etične kodekse in/ali zakonske predpise, ki bodo veljali za ustvarjalce in distributorje oglasov, v njih pa bodo opredeljeni pojmi diskriminatornega oglaševanja in zahtevano spoštovanje človeškega dostojanstva;

17. ugotavlja, da je treba izvajati ukrepe trajnega usposabljanja za zaposlene v medijih in v sodelovanju z njimi akcije osveščanja družbe o negativnih posledicah spolnih stereotipov;

18. poudarja, da je pomembno podpirati izobraževanje, usposabljanje in zaposlovanje žensk, da bi spodbujali in zagotavljali njihov enakopraven dostop do vseh medijskih področij in na vseh ravneh;

19. opozarja na poročilo z naslovom Con la violencia hacia las mujeres no se juega (Nasilje nad ženskami ni igra), ki ga je leta 2004 v Španiji objavila organizacija Amnesty International[5]; v poročilu je prikazana stereotipna, seksistična in pogosto ponižujoča podoba žensk, ki jo predstavljajo novi elektronski mediji; v zaključku je navedeno, da je večina video iger še en element pri širjenju diskriminatornih stereotipov o ženskah, ki ohranjajo zlorabo njihovih človekovih pravic in jo predstavljajo kot zanemarljivo;

20. želi opozoriti, da se raba televizije in novih tehnologij med otroki in najstniki povečuje, da se prične v zgodnji starosti in je vedno več tudi nenadzorovanega gledanja televizijskih programov;

21. želi opozoriti na poročilo z naslovom Motnje hranjenja, telesna podoba in mediji (Eating Disorders, Body Image and the Media), ki ga je leta 2000 objavilo Britansko zdravniško združenje (British Medical Association); ugotavlja, da lahko prikazovanje idealne telesne podobe v medijih negativno vpliva na samopodobo žensk, zlasti najstnic in tistih, ki so nagnjene k motnjam hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija; priporoča, da izdajatelji televizijskih in radijskih programov, založniki revij in oglaševalci začnejo izvajati odgovornejšo uredniško politiko do prikazovanja skrajno vitkih žensk kot vzornic in prikazovati bolj realističen razpon telesnih podob; poziva še zlasti oglaševalce, naj za oglaševanje izdelkov previdneje uporabljajo skrajno vitke ženske;

22. poziva države članice, naj s primernimi sredstvi zagotovijo, da bo v trženju in oglaševanju zagotovljeno spoštovanje človeškega dostojanstva in osebne integritete, da posredno niti neposredno nista diskriminatorna, da se ne hujska k sovraštvu na podlagi spola, rase ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmeritve, ter da ne vsebujeta elementov, katerih vsebina v svojem kontekstu odobrava, spodbuja ali pretirano hvali nasilje nad ženskami;

23. ugotavlja, da je v pravilih o ravnanju v množičnih medijih in novih informacijskih in komunikacijskih tehnologijah vidik spola redkokdaj upoštevan in da je to težava, ki jo je treba rešiti;

24. priznava delo, ki so ga medijski regulatorji v nekaterih državah članicah že opravili pri preučevanju posledic spolnih stereotipov, in spodbuja medijske regulatorje v vseh državah članicah, naj izmenjajo najboljšo prakso s tega področja;

25. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo pravila o ravnanju za oglaševanje, v katerem bi se v tržnih sporočilih spoštovalo načelo enakosti med moškimi in ženskami ter se izogibalo spolnim stereotipom in izkoriščanju ali poniževanju moških in žensk;

26. Komisijo želi spomniti, da je prej omenjena direktiva Sveta 2004/113/ES, ko jo je Komisija prvič predlagala, pokrivala tudi diskriminacijo v medijih; Komisijo poziva, naj pospeši prizadevanja proti diskriminaciji;

27. poudarja, da so v medijih in oglaševalskem svetu potrebni dobri zgledi z vidika spola, zato da bi pokazali, da je sprememba mogoča in zaželena; meni, da bi morale vse države članice, tako kot Španija, ki je ustanovila nagrado za "ustvarjalno enakost", razglasiti uradne nagrade oglaševalcev za člane njihovega sektorja, in nagrade, ki jih javnost podeljuje za oglaševanje, ki na najboljši način presega spolne stereotipe in ki podaja pozitivno vlogo žensk, ali vlogo, ki krepi njihov status, kot tudi vlogo moških in odnosov med spoloma;

28. izpostavlja, da je treba širiti načela enakosti med spoloma preko medijev s publikacijami in programi, namenjenimi različnim starostnim skupinam, ki bi večali priljubljenost najboljše prakse in spoštovanje razlik med spoloma;

29. poudarja, da je treba nadaljevati razpravo o medijih in njihovi vlogi pri ustvarjanju in ohranjanju spolnih stereotipov;

30. poziva države članice, naj pripravijo in sprožijo izobraževalne pobude, nastale v duhu strpnosti in ob izogibanju vsem stereotipom, ki močno podcenjujejo odnose med moškimi in ženskami, ter naj s primernimi izobraževalnimi programi spodbujajo kulturo enakosti med spoloma;

31. poudarja, da je treba odpraviti predsodke o spolu;

32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL C 59, 23.2.2001, str. 258.
• [2]  UL L 298, 17.10.1989, str. 23. Direktiva je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 18.12.2007, str. 27).
• [3]  UL L 373, 21.2.2004, str. 37.
• [4]  UL C 304, 6.10.1997, str. 60.
• [5]               Video igre, diskriminacija in nasilje nad ženskami. Amnesty International, Španija, 2004 (http://www.es.amnesty.org/esp/docs/videojuegos_2004.pdf).

OBRAZLOŽITEV

Načrt za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010) zajema šest prednostnih področij, med katerimi je tudi boj proti spolnim stereotipom. Namen tega poročila je opozoriti, kako oglaševanje podžiga in utrjuje spolne stereotipe ter da to negativno vpliva na enakost. Izraz oglaševanje zajema vsa besedilna, slikovna ali zvočna sporočila v elektronski ali tiskani obliki, katerih namen je promocija komercialne dejavnosti podjetja.

Na tem področju je bilo opravljenih nekaj raziskav, čeprav ne dovolj. Med slovenskim predsedovanjem je januarja 2008 na Brdu potekala konferenca, na kateri so bile obravnavane omejitve in težave v zvezi s spolnimi stereotipi. Cilj trženja ni več prepričati potrošnike v nakup, ampak jih pripraviti do tega, da vzajemno sodelujejo z drugimi objekti na trgu, zato da bi sami sebe poustvarili ali namensko umestili[1]. Potrošnja vedno bolj velja za usmerjen in pomemben ustvarjalni proces. Trg in tržniki si prizadevajo za socializacijo potrošnikov[2]. Osnovno načelo pri raziskavah na tem področju je opisati potrošnjo kot pomemben vidik pri oblikovanju človekove identitete[3], kar še posebej velja za mlade potrošnike[4]. Raziskava, ki jo je združenje UEAPME[5] opravilo v Nemčiji[6], na Poljskem[7] in drugod, je bila neprecenljiva za pripravo tega poročila. Enako velja za pred kratkim objavljeno študijo švedske vlade, v katerih so zabeleženi in opredeljeni učinki ustvarjanja spolnih stereotipov v oglaševanju[8].

Namen oglaševanja je vplivati na prav vsakega od nas – ženske in moške. Svojih odločitev o izobrazbi, karieri, odnosih ter družbenih in kulturnih interesih nikoli ne sprejemamo v vakuumu. Na nas vplivajo številni dejavniki, med katerimi sta najpomembnejša družbeni sloj in spol, potem pa so tu še podobe in koncepti o spolu in spolnih vlogah, ki smo jim vedno izpostavljeni prek oglaševanja. Oglaševanje vpliva tako na našo zavedno kot nezavedno raven, morda predvsem na slednjo. Način posredovanja komercialnih sporočil se je s tehnološkim napredkom korenito spremenil. To je bistveno, kar zadeva količino, dostopnost in obseg oglaševanja v našem vsakdanjem življenju. Spolni stereotipi utrjujejo ozke vloge spolov, s čimer se omejujejo manevrski prostor in življenjske priložnosti za ženske in dekleta, pa tudi za moške in fante. Ker je to sporočilo vseprisotno v našem vsakdanjem življenju – na televiziji, v časopisih, filmih in spletu –, je postalo norma, od nas pa se pričakuje in zahteva, da jo spoštujemo.

Oglaševanje je posebej oblikovano, da se ga razume na določen način. Eden osnovnih pogojev za enotno razlago in domnevno enotno poslovno prakso je torej, da oblika temelji na splošnih konceptih ali predsodkih v družbi ciljne skupine.

Biti ženska ali moški v današnji družbi pomeni izpolnjevanje umetnih pričakovanj, kar je v praksi pogosto težko ali celo nemogoče doseči. Vendar tega cilja predvsem ni vredno uresničiti. Neuspeh je nenehna grožnja, ki terja svoj davek: motnje v prehranjevanju, duševne bolezni, slabo samospoštovanje itd. Samospoštovanje je zmanjšano na izpolnjevanje vnaprej določenega okvira za spol.

Raziskave kažejo, da norme v oglaševanju, ki nastanejo zaradi spolnih stereotipov, popredmetijo ljudi, saj so tako ženske kot moški predstavljeni kot predmeti – čeprav je to doslej veliko bolj veljalo za ženske. Z enačenjem človeka s predmetom je posameznik izpostavljen nasilju in žalitvam. Popredmetenje v oglaševanju je bistveno za proces, v katerem posameznik gradi svojo identiteto, in za določitev podob, ki veljajo za „normalne“. Ustvarjanje stereotipov je povezano s predstavami o moških in ženskah ter odnosih med njimi, v oglaševanju pa velja tudi za instrument moči. Cilj politike enakosti med spoloma je, da imajo vsi moč za oblikovanje družbe in lastnega obstoja, vendar trajna izpostavljenost popredmetenju in stereotipnim sporočilom ovira njegovo uresničitev.

Komercialna sporočila imajo v otroški in mladinski kulturi vedno večjo vlogo. Znano je, da ta vpliv presega nakupovanje blaga. Ta sporočila določajo način, na katerega otroci dojemajo sebe, svoje okolje, kulturo in zlasti nasilje. Še posebej je pomembna podoba spolnih vlog, kot je predstavljena v oglasih. Otroci so na stopnji, ko razvijajo svoje vrednote in odnos do spolnih vlog ter ustvarjajo lastno identiteto. Obstaja nevarnost, da se bomo od samozaupanja, ki ga pridobimo prek medosebnih odnosov in ljubezni, oddaljili do izključno ekonomskega stanja, v katerem si posamezniki s posedovanjem predmetov kupijo lažen občutek varnosti. Temu vplivu so najbolj izpostavljeni otroci, ki so že v ranljivem položaju.

Prvo vprašanje, ko se otrok rodi, je: „Ali je fantek ali punčka?“ S tem se že začne proces izobraževanja novega otroka, ki bo odrasel in postal član družbe. Vsaka družba ima svoja pričakovanja, vključno s pričakovanji in podobami, povezanimi s spolom. Model že obstaja, koncept ustvarjanja spolnih stereotipov pa vsebuje pretirano poudarjanje izmišljenih razlik med spoloma. Gre za razmišljanje, da je en spol pri izpolnjevanju nekaterih nalog v družbi boljši od drugega, ter zanemarjanje razlik med posamezniki. S tem nastane velik problem, saj se ustvari okvir, ki določa, kaj je „normalno“ za posamezni spol. Izbira poti, ki ne ustreza spolu, npr. v izobraževanju, lahko močno omeji odločitve posameznika.

Vsi sprejmemo nekatere stereotipe ali predsodke pri svojem dojemanju obdajajočega sveta, vendar se tega zaveda le malo ljudi, zato se lahko s spolom povezani predsodki ali pričakovanja neovirano širijo. Vzorec je težko spremeniti, zato se je treba boriti proti strukturno zakoreninjenim stereotipnim podobam žensk in moških, ki jih najdemo povsod okoli nas. To je mogoče doseči z obveščanjem in ukrepi za povečanje ozaveščenosti. Načinov za dosego tega cilja je veliko, vendar je treba vključiti vse družbene sloje ter sprejeti strukturni pristop, ki analizira porazdelitev moči med spoloma. Spolni stereotipi se v oglaševanju pogosto uporabljajo za finančni dobiček velikih podjetij, saj je posameznikovo iskanje identitete povezano z naravo in obsegom blaga in storitev, ki jih kupi. Samoumevno je, da je treba upoštevati prave razlike med spoloma, npr. biološke. Pomembno vlogo ima tudi posameznik, izhodišče pa mora biti spoznanje, da imamo ljudje več podobnosti kot razlik.

• [1]  Firat, Dholakia in Venkatesh: Marketing in a postmodern world, 1995, str. 52.
• [2]  Cova, The Postmodern Explained To Managers: Implications For Marketing, 1996, str. 22.
• [3]  Arnould & Thompson, Consumer Culture Theory (CCT): Twenty Years of Research, Journal of Consumer Research, 2005, str. 868–882.
• [4]  Gianneschi, Varor och märken - om att vara och märkas, študija o gospodarskem poslovanju, Oddelek za gospodarsko poslovanje, Univerza v Göteborgu, 2007.
• [5]  Evropsko združenje obrti ter malih in srednjih podjetij: Living and Managing Gender Stereotypes in Adulthood: Employer’s point of view.
• [6]  Dr. Carsten Wippermann, Sinus Sociovision; Heidelberg, Nemčija: Ways to Equality of Treatment – Today and Tomorrow.
• [7]  Monika Ksieniewicz, Oddelek za ženska vprašanja, družino in preprečevanje diskriminacije, Ministrstvo za delo in socialno politiko: Adulthood: Living and Managing Gender Stereotypes.
• [8]  Prof. Eva-Maria Svensson. SOU 2008:5. http://www.regeringen.se/content/1/c6/09/59/16/388425af.pdf

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 5 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Emine Bozkurt, Hiltrud Breyer, Věra Flasarová, Claire Gibault, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Zita Pleštinská, Karin Resetarits, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Eva-Britt Svensson, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriela Creţu, Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Kartika Tamara Liotard, Marusya Ivanova Lyubcheva, Zuzana Roithová, Petya Stavreva, Bernadette Vergnaud
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Armando França, Ewa Tomaszewska