POROČILO o spremembi člena 29 poslovnika Parlamenta – oblikovanje političnih skupin
2.6.2008 - (2006/2201(REG))
Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Richard Corbett
PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA
o spremembi člena 29 poslovnika Parlamenta – oblikovanje političnih skupin
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga spremembe svojega poslovnika (B6-0420/2006),
– ob upoštevanju členov 201 in 202 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6‑0206/2008),
1. sprejema sklep o spremembi svojega poslovnika, kot je navedeno v nadaljevanju;
2. je sklenil, da bo predlog spremembe začel veljati prvi dan naslednjega delnega zasedanja po evropskih volitvah leta 2009;
3. naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji v vednost.
| Izvirno besedilo | Predlogi sprememb |
Predlog spremembe 1 Poslovnik Parlamenta Člen 29 - odstavek 2 a (novo) | |
|
Izvirno besedilo |
Predlog spremembe |
|
|
2a. Če število članov skupine pade pod zahtevani prag, lahko predsednik ob soglasju konference predsednikov dovoli nadaljnji obstoj skupine do naslednje ustanovne seje Parlamenta, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
|
– člani še vedno predstavljajo vsaj petino držav članic; |
|
|
– skupina je obstajala več kot eno leto. |
|
|
Predsednik tega odstopanja ne uporabi, kadar obstajajo zadostni dokazi za domnevo, da se zlorablja. |
OBRAZLOŽITEV
V dosedanjih razpravah v Odboru za ustavne zadeve o možni reviziji člena 29 (oblikovanje političnih skupin) so se pojavila tri vprašanja v zvezi z možno revizijo drugega odstavka o najmanjši velikosti politične skupine.
1. Število držav članic
Pravilo sedaj zahteva, da politično skupino sestavljajo poslanci, „izvoljeni v najmanj petini držav članic“. Statut evropskih političnih strank kot ustrezno merilo navaja „eno četrtino“ držav članic. Predlagano je bilo, naj naš notranji parlamentarni poslovnik upošteva sprejeto zakonodajo glede evropskih političnih strank. A če bi spremenili poslovnik Parlamenta in vanj vključili zahtevo po eni četrtini, bi to pomenilo, da bi bili sedaj za skupino potrebni poslanci iz sedmih namesto šestih držav članic. Številke pa se ne bi spremenile, tudi če bi se pridružila Hrvaška.
2. Število poslancev
Najmanjše število poslancev, potrebno za oblikovanje politične skupine, je sedaj dvajset. To predstavlja zgolj 2,55 % poslanskih mest Evropskega parlamenta. Priložena tabela kaže, da se v 21 od 25 državnih parlamentov, ki imajo pravila o političnih skupinah, zahteva višji prag v vsaj enem domu parlamenta, ki znaša kar 8,5 % (Luksemburg), 8,1 % (avstrijski zvezni svet) ali 7 % (poljski senat), vsekakor pa je – splošno gledano – nad ravnijo 4 % (15 držav članic).
Vprašanje je, ali naj se prag Evropskega parlamenta dvigne, da bo bližje povprečju prakse državnih parlamentov. Če bi v naslednjem parlamentarnem mandatu obveljalo število 30 poslancev od skupaj 750, bi to ustrezalo 4 % in bi še vedno bilo nižje od povprečja državnih parlamentov.
Poročevalec je zato vložil predlog spremembe za dvig najmanjšega zahtevanega števila poslancev, potrebnega za oblikovanje politične skupine, a ga je odbor na glasovanju z zelo tesnim izidom zavrnil.
3. Nadaljnji obstoj skupine, katere število članov po njenem nastanku pade pod zahtevani prag
Gospod Bond in drugi poslanci so opozorili na možnost nastanka težavnega položaja, če je bila skupina ustanovljena s številom poslancev, ki ravno dosega minimalni prag. Skupina je tako izredno izpostavljena političnemu pritisku majhne skupine poslancev – celo enega samega poslanca – ki lahko grozi, da bo zapustil skupino in jo s tem uničil, če ne bo uveljavil svoje volje glede posamezne zadeve.
Zato je treba oceniti možnost, da se skupini omogoči nadaljnji obstoj vsaj za določeno obdobje, če po njeni ustanovitvi število poslancev pade pod zahtevano mejo. Če je na primer za ustanovitev politične skupine potrebnih 30 poslancev, bi takšna skupina lahko obstajala še največ eno leto, pod pogojem, da ima vsaj 25 poslancev. Seveda bi uvedbo takšnega pravila morali spremljati ukrepi, ki bi poslancem preprečili, da se kar naprej „posojajo“ različnim skupinam in jim tako pomagajo pri njihovem ustanavljanju.
PRILOGA 1
Politične skupine v nacionalnih parlamentih
|
Država |
Skupno število poslancev v parlamentu/zbornici |
Najmanjše število poslancev za politično skupino |
% skupnega števila |
|
|
Avstrija |
|
|
|
|
|
Državni zbor |
183 |
5 |
2,7 % |
|
|
Zvezni svet |
62 |
5 |
8,1 % |
|
|
Belgija |
|
|
|
|
|
Zbornica |
150 |
5 |
3,3 % |
|
|
Senat |
71 |
2 |
2,8 % |
|
|
Bolgarija |
239 |
10 |
4,2 % |
|
|
Ciper |
V skladu z ustavo 80 (od tega 56 grških Ciprčanov, turški Ciprčani so odšli leta 1963); sedaj de facto 56 |
7 (od 56) |
12 % |
|
|
Češka republika |
|
|
|
|
|
Poslanska zbornica |
200 |
10[1] |
5 % |
|
|
Senat |
81 |
5 |
6,2 % |
|
|
Danska |
179 |
4[2] |
2,2 % |
|
|
Estonija |
101 |
5 |
5 % |
|
|
Finska |
200 |
n/r |
n/r |
|
|
Francija Skupščina |
577 |
20 |
3,5 % |
|
|
Senat |
331 |
15 |
4,5 % |
|
|
Nemčija |
598 (plus možni dodatni mandati nad številom proporcionalnih mandatov) 16. nemški Bundestag: 614 |
30 plus x 16. nemški Bundestag: 31 |
5 % |
|
|
Grčija |
300 |
10 |
3,3 % |
|
|
Madžarska |
386 |
15 |
3,9 % |
|
|
Irska |
166 |
7 |
4,2 % |
|
|
Italija |
|
|
|
|
|
Poslanska zbornica |
630 |
20 |
3,2 % |
|
|
Senat |
315[3] |
10 |
3,2 % |
|
|
Latvija |
100 |
5 |
5 % |
|
|
Litva |
141 |
7 |
5 % |
|
|
Luksemburg |
60 |
5 |
8,3 % |
|
|
Malta |
|
n/r |
n/r |
|
|
Nizozemska |
|
|
|
|
|
Predstavniški dom |
150 |
1 |
0,7 % |
|
|
Senat |
75 |
1 |
1,3 % |
|
|
Poljska |
|
|
|
|
|
Sejm (poljski parlament) |
460 |
15[4] |
3,3 % |
|
|
Senat |
100 |
7 |
7 % |
|
|
Portugalska |
230 |
2 |
0,9 % |
|
|
Romunija |
|
|
|
|
|
Poslanska zbornica |
332 |
10 |
3 % |
|
|
Senat |
137 |
7 |
5,1 % |
|
|
Slovaška |
150 |
8 |
5,3 % |
|
|
Slovenija |
90 |
3 |
3,3 % |
|
|
Španija |
|
|
|
|
|
Kongres |
350 |
15[5] |
4,3 % |
|
|
Senat |
259 |
10 |
3,9 % |
|
|
Švedska |
349 |
14[6] |
4 % |
|
|
Združeno kraljestvo |
646 |
n/r |
n/r |
|
n/r = ne moremo upoštevati
- [1] Število velja za oblikovanje nove skupine med parlamentarnim mandatom. Po volitvah se uporablja nižji prag 3 poslancev (1,5 %).
- [2] V poslovniku ni praga, vendar bi skupine z manj kot 4 poslanci dobile manjšo finančno pomoč. Ker nobena stranka, ki je dosegla manj kot 2 % glasov, ne bo imela sedežev v Folketingu, v večini primerov velja praktična omejitev na 4 poslance.
- [3] Italijanski senat je sestavljen iz 315 izvoljenih senatorjev, nekatere lahko doživljenjsko imenuje predsednik republike. Skupno število senatorjev zato presega 315 in se spreminja.
- [4] V poljskih zbornicah ločujejo med „klubi“ in „skupinami“. Skupine je mogoče ustanoviti z najmanj 3 poslanci (ki predstavljajo 0,65 % v sejmu in 3 % v senatu).
- [5] Nižji prag 5 poslancev (1,42 %) velja za stranke, ki so dosegle 1,5 % glasov v regiji/volilnem okraju, kjer so vložile kandidaturo, ali 5 % v nacionalnem odboru/koaliciji stranke, kateri pripadajo.
- [6] Teoretično je 1, če politična stranka dobi več kot 12 % glasov v enem volilnem okraju. To se pri švedskih volitvah še ni zgodilo. Prag je 4 % glasov v vsej državi, to je okoli 14 sedežev.
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU
|
Datum sprejetja |
27.5.2008 |
|
|
|
||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
15 13 0 |
||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jim Allister, Richard Corbett, Brian Crowley, Hanne Dahl, Andrew Duff, Ingo Friedrich, Anneli Jäätteenmäki, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Timothy Kirkhope, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Ashley Mote, Borut Pahor, Rihards Pīks, Adrian Severin, József Szájer, Johannes Voggenhuber, Dushana Zdravkova |
|||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Graham Booth, Costas Botopoulos, Klaus Hänsch, György Schöpflin, Mauro Zani |
|||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Philip Claeys, Ingeborg Gräßle, Sepp Kusstatscher, Michael Henry Nattrass, Renate Weber |
|||||