POROČILO o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo (peticiji 0614/2007 in 0952/2007)

4.6.2008 - (2007/2118(INI))

Odbor za peticije
Poročevalec: Marcin Libicki

Popravki in dodatkiIzberiERR02

• ERR02 (PDF - 86 KB)
• ERR02 (DOC - 37 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltiško morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo (peticiji 0614/2007 in 0952/2007)

(2007/2118(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju peticije 0614/2007 Radvila Morkunaiteja z več kot 20.000 podpisi, peticije 0952/2006 Krzysztofa Mączkowskega in drugih peticij, ki jih je prejel v zvezi z vprašanjem, ki ga obravnava ta resolucija,

–    ob upoštevanju lizbonske pogodbe, ki so jo vse države članice podpisale 13. decembra 2007,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja (KOM(2005)0504),

–    ob upoštevanju šestega okoljskega akcijskega programa Evropskih skupnosti,

–    ob upoštevanju Direktive Sveta 97/11/ES o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[1] ter direktiv Sveta 92/43/EGS[2] in 79/409/EGS[3], ki oblikujeta zakonodajni sveženj NATURA 2000,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. novembra 2006 o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja[4],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o strategiji za regijo Baltskega morja v okviru severne dimenzije[5],

–    ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (helsinška konvencija),

–    ob upoštevanju priporočil Helsinške komisija in zlasti priporočila 17/3 z dne 12. marca 1996, ki opisuje zahtevo po izvajanju presoje vpliva na okolje in posvetovanju z državami, ki jih lahko prizadene negativen vpliv predlaganega projekta,

–    ob upoštevanju Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje z dne 25. februarja 1991 (konvencija iz Espooja),

–    ob upoštevanju Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (aarhuška konvencija),

–    ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu,

–    ob upoštevanju previdnostnega načela, ki ga sodna praksa Sodišča uvršča med splošna načela pravnega reda Evropskih skupnosti in je del enega od vidikov trajnostnega razvoja v skladu z evropskim in mednarodnim pravom,

–    ob upoštevanju načela dobrega upravljanja, ki predstavlja eno od splošnih načel evropskega prava,

–    ob upoštevanju dejavnosti medskupine Evropskega parlamenta Baltska Evropa,

–    ob upoštevanju predlogov, ki izhajajo iz javne obravnave z dne 29. januarja 2008,

–    ob upoštevanju Odločbe št. 1364/2006/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja[6],

–    ob upoštevanju akcijskega načrta za Baltiško morje, ki je bil sprejet na srečanju ministrov za okolje iz baltskih držav 15. novembra 2007 v Krakovu,

–    ob upoštevanju člena 10 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki nalaga državam članicam dolžnost zvestobe Skupnosti,

–    ob upoštevanju člena 192(1) Poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za peticije ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0225/2008),

A. ker je Baltiško morje zaliv, ob katerem leži kar osem držav članic Evropske unije, 80 % njegove obale pa spada pod ozemlje Evropske unije; ker je družba OAO Gazprom večinski delničar družbe Nord Stream,

B.   ker je skrb za morsko okolje Baltiškega morja eden od glavnih ciljev severne dimenzije Unije, kot je bilo večkrat potrjeno v sporočilih Komisije in resolucijah Parlamenta,

C.  ker sta kmetijski in industrijski sektor vseh obmejnih držav članic in Rusije največja onesnaževalca Baltiškega morja in povzročata največje težave njegovemu ekološkemu ravnovesju;

D.  ker je Unija zlasti zavezana varstvu okolja, vključno z varstvom morskega okolja,

E.   ker je v postopkih pred Sodiščem Komisija večkrat potrdila, da je varstvo okolja ključni cilj Skupnosti, Sodišče pa je priznalo pristojnost Skupnosti na področju varstva in ohranjanja morskega okolja,

F.   ker obstajajo načrti za izgradnjo številnih infrastrukturnih projektov v Baltiškem morju (Severni tok (Nord Stream), vetrna polja, baltski plinovod Scanled, plinovod med Finsko in Estonijo, električni kabli med Švedsko in Litvo, terminali za LNG v mestu Świnoujścje itd.),

G.  ker je vedno večji delež zemeljskega plina v energetskem ravnovesju v Evropi – zlasti od leta 1990 – najpomembnejši vzrok za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida (CO2),

H.  ker previdnostno načelo, določeno v členu 174(2) Pogodbe o ES, zahteva, da vse interesne skupine opravijo vse potrebno za presojo vpliva novih odločitev ali začetka del na okolje ter sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe, ker obstaja razumna verjetnost ogrožanja okolja,

I.    ker je treba – v skladu z načelom, da se zahteve glede varstva okolja vključijo v sektorske politike – take zahteve ustrezno upoštevati pri izvajanju vseh dejavnosti Skupnosti in pri izpolnjevanju vseh njenih ciljev,

J.    ker člen 194 prihodnje Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot je bil vstavljen z lizbonsko pogodbo, izrecno navaja, da je treba energetsko politiko EU izvajati v duhu solidarnosti med državami članicami ter ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja,

K.  ker je Mednarodna pomorska organizacija potrdila posebno ranljivost Baltiškega morja na okoljske nevarnosti in ga priznala kot „zelo ranljivo območje“,

L.   ker je Baltiško morje danes eno od najbolj onesnaženih morskih območij na svetu ter ker je zlasti koncentracija nevarnih snovi v vodi in živih organizmih še vedno nenaravno visoka,

M.  ker je Baltiško morje značilno celinsko morje in plitvo morsko območje ter ima, skupaj s Črnim morjem, najdaljši krog izmenjave vode s svetovnim oceanom, ki je približno 30 let,

N.  ker je življenjska doba plinovodov ocenjena na petdeset let, za razgradnjo plinovodnega sistema pa bo potrebno skoraj toliko dela kot za njegovo postavitev; ker je pri obravnavi vpliva tega projekta na okolje in gospodarstvo ta vidik treba presoditi glede na čas, ki je potreben za popolno vzpostavitev prvotnega stanja, kar zadeva živalstvo in rastlinstvo,

O.  ker izpostavljenost težkim kovinam, onesnaževalcem in drugim škodljivim snovem povzroča tveganje za zdravje in vpliva na prehrambeno verigo, kar je treba preučiti,

P.   ker je Baltiško morje zaradi številnih dejavnikov, vključno z dolgimi obdobji zadrževanja vode, stratificiranim vodnim stolpom, industrializiranim povodjem in predvsem s krepitvijo kmetijstva na območju Baltiškega morja, še posebej okoljsko ranljivo,

Q.  ker bo izvajanje del pri posebnih pogojih v Baltiškem morju povzročilo nenadno povečanje populacije alg, kar bo ogrozilo zlasti Finsko, Švedsko in Nemčijo,

R.   ker je približno 80.000 ton streliva, ki je bilo odvrženo po drugi svetovni vojni na morsko dno Baltiškega morja in vsebuje strupene snovi, kot so iperit, žveplov iperit, dušikov iperit, luzit, Clark I, Clark II in adamzit, dodaten, pomemben dejavnik tveganja za okolje, saj predstavlja nevarnost za morsko okolje Baltiškega morja ter življenje in zdravje človeka,

S.   ker je več držav od leta 1945 do poznih šestdesetih let še naprej odlagalo zabojnike s strelivom v morje,

T.  ker so poleg tega zabojniki s strelivom v kritičnem stanju in ker je bila njihova korozija ocenjena na 80 %, njihove točne lokacije pa ni vedno mogoče ugotoviti,

U.  ker akcijski načrt za Baltsko morje, sprejet 15. novembra 2007 v Krakovu, zahteva, da države, ki mejijo na Baltik, zagotovijo varno skladiščenje starih zalog kemikalij in naprav, ki vsebujejo nevarne snovi,

V.  ob upoštevanju možnega vpliva plinovoda na morsko okolje Baltiškega morja in države, ki mejijo na Baltik,

W. ob upoštevanju povečanega prometa v smislu potniških ladij in naftnih tankerjev v Baltiškem morju ter morebitne nevarnosti požara in tveganja izgube plovnosti in potopa plovil zaradi okvare plinovoda v fazi izgradnje, namestitve in delovanja ter možnih vplivov na ljudi, gospodarstvo in okolje,

X.  ker bo izgradnja severnoevropskega plinovoda povzročila tehnogen vpliv na podmorski pas v dolžini 1.200 km in v širini približno 2 km, na površini 2.400 km2; to bo največja podmorska struktura na svetu,

Y. ker bodo izgradnja, namestitev in delovanje projekta negativno vplivali na ribištvo, turizem in pomorstvo, kar bo občutno ogrozilo gospodarstvo obalnih regij,

Z.   ker člen 123 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki je sestavni del pravnega reda Evropskih skupnosti, zahteva od držav, ki mejijo na polzaprta morja, da med seboj sodelujejo pri uveljavljanju svojih pravic in opravljanju svojih dolžnosti ter usklajujejo izvajanje pravic in dolžnosti ob upoštevanju varstva in ohranjanja morskega okolja,

AA. ker člen 2(1) konvencije iz Espooja zahteva, da njene pogodbenice na podlagi predlaganih dejavnosti posamezno ali skupaj sprejmejo vse ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečitev, zmanjšanje in nadzor bistvenih škodljivih čezmejnih okoljskih vplivov,

AB. ker se lahko v skladu s členom 5(a) konvencije iz Espooja pri posvetovanju s pogodbenicami, ki so izpostavljene škodljivim vplivom čezmejnih projektov, obravnavajo nadomestne možnosti za predlagan projekt, vključno z njegovo opustitvijo,

AC. ker člen 12 helsinške konvencije zahteva, da njene pogodbenice sprejmejo vse ukrepe za preprečitev onesnaževanja morskega okolja območja Baltiškega morja, ki so posledica raziskovanja ali izkoriščanja morskega dna ali s tem povezanih dejavnosti,

AD. ker bo predlagana smer severnoevropskega plinovoda prečkala območja, ki so vključena v program NATURA 2000 in jih direktiva 92/43/EGS opredeljuje kot posebna ohranitvena območja,

AE. ker člen 6(2) direktive 92/43/EGS zahteva, da države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst,

AF. ker člen6(3) direktive 92/43/EGS zahteva, da države članice izvedejo ustrezno presojo vpliva vsakega načrta ali projekta, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, vendar bi lahko nanj pomembno vplival glede na cilje za njegovo ohranitev,

AG. ker se v skladu s členom 6(3) direktive 92/43/EGS pristojni nacionalni organi strinjajo z načrtom ali projektom le glede na ugotovitve navedene presoje in po tem, ko se prepričajo, da ta ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti,

AH. ker bi bil predlagani plinovod najdaljši dvojni podmorski plinovod na svetu in tudi zelo plitvo zakopan, zaradi česar bi bil še posebej izpostavljen morebitnim poškodbam,

AI. ker odločba 1364/2006/ES uvršča severnoevropski plinovod med prednostne projekte evropskega interesa,

AJ. ker je treba vsako večjo gradbeno strukturo v morju zaradi z njo povezanih tveganj posebej temeljito in izčrpno analizirati ter podati presojo vpliva na okolje, ki mora za pridobitev zanesljivih rezultatov zajemati vsaj eno rastno sezono v celoti, kar bi v primeru nekaterih vrst trajalo dve leti, to pa močno presega obdobje polletne študije, ki jo predlaga vlagatelj,

AK.    ker bi bilo treba v skladu s konvencijo iz Espooja pred vsakim tovrstnim projektom opraviti analizo nadomestnih možnosti, vključno s stroški izvajanja in varstvom okolja, v tem primeru pa analizo kopenskih poti za plinovod,

AL. ker člen 1 aarhuške konvencije zahteva, da vsaka njena pogodbenica zagotavlja pravico do dostopa do informacij, do udeležbe javnosti pri odločanju in do dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah,

AM.    ker se je treba zavedati pravnih zahtev v zvezi s pripravo točne presoje vpliva na okolje, pri čemer se upoštevajo vsa navedena tveganja,

AN.    ker je treba analizirati tudi teroristične grožnje in zmožnost za učinkovito preprečevanje,

1.   meni, da je plinovod Severni tok infrastrukturni projekt s široko politično in strateško razsežnostjo za EU in Rusijo; razume pomisleke držav članic EU v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem plinovoda; poudarja, da se zmožnosti majhnih obalnih držav, da zagotavljajo varno oskrbo z energijo v regiji Baltskega morja ne sme obravnavati ločeno od zmožnosti EU, da pri energetskih vprašanjih nastopa enotno in usklajeno, ter se sklicuje na svojo resolucijo z dne 26. septembra 2007 o zunanjih odnosih na področju energetike[7]; poudarja, da odločba 1364/2006/ES (ki vključuje smernice TENE-E) priznava, da je Severni tok projekt evropskega interesa, ki bi pomagal pokrivati prihodnje potrebe EU po energij; poudarja, da je treba ta projekt, skupaj z drugimi dopolnilnimi plinovodi, kot sta Yamal II in Amber, načrtovati v duhu skupne evropske zunanje energetske politike ter pri tem v celoti upoštevati njihov vpliv na okolje in na varnost držav članic EU;

2.   ponovno poudarja, da je ob upoštevanju vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti bistveno podpirati pobude, usmerjene v njihovo diverzifikacijo, tako z geografskega vidika kot z razvojem trajnostnih nadomestnih možnosti; opozarja zlasti, da je treba podpreti razvoj pristaniške infrastrukture, ki se uporablja za gorivo; opozarja, da je Severni tok le eden od več infrastrukturnih projektov za plin, kot so plinovodi in zmogljivosti za LNG, ki bodo bistveni za pokritje potreb Skupnosti po zemeljskem plinu, ki se bodo glede na številne študije v naslednjih letih občutno povečale, obenem pa bodo omogočili, da se nadomestijo okolju manj prijazna fosilna goriva; meni, da je treba oceniti dolgoročen vpliv nove infrastrukture za plin na okolje v zvezi z zagotovitvijo stabilne oskrbe s plinom;

3.   podpira predlog iz predhodno navedene resolucije Parlamenta z dne 14. novembra 2006, da mora prihodnja morska strategija EU prinesti zavezujoče nadnacionalne obveznosti, ki lahko vključujejo skupne zaveze v tretjih državah;

4.   poudarja, da je treba varnost oskrbe z energijo obravnavati kot bistven del splošne varnosti Evropske unije, pri čemer njena opredelitev ne sme biti omejena le na pomanjkanje notranje proizvodnje v EU, ampak mora upoštevati tudi geopolitične vidike odvisnosti od uvoza in s tem možnost politično utemeljene prekinitve dobave; meni, da bo tretji energetski paket zmanjšal odvisnost vseh držav članic od energije, ker se na v celoti liberaliziranem in integriranem energetskem trgu v nobeni državi ne sme prekiniti povezava z dobaviteljem iz tretje države;

5.   obžaluje obrobno vlogo EU pri tem projektu, zlasti vlogo Komisije; poudarja, da bi večje vključevanje EU zmanjšalo negotovost veliko držav članic v zvezi s projektom plinovoda Severni tok;

6.   upošteva nasprotovanje, ki so ga izrazile nekatere države članice glede projekta plinovoda, načrtovanega za območje Baltiškega morja, ki je skupno premoženje držav ob Baltiškem morju in ne predmet dvostranskih odnosov med državami; zato meni, da je treba projekt uresničiti v sodelovanju z vsako od držav ob Baltiškem morju v skladu s konvencijo iz Espooja, helsinško konvencijo in drugimi zadevnimi pravnimi instrumenti;

7.   v zvezi s tem izraža svoje nasprotovanje izvedbi projekta v predlaganem obsegu, ne da bi se prej pridobilo soglasje vseh obalnih držav;

8.   je prepričan, da morajo biti energetski projekti, ki vključujejo države članice EU in tretje države, v splošnem evropskem interesu in zadevati vso Evropsko unijo in njene državljane;

9.   priznava, da družba Nord Stream redno izvaja presojo vpliva na okolje, ki jo predloži v odobritev „izvornim pogodbenicam“, kot je opredeljeno v konvenciji iz Espooja (Rusiji, Finski, Švedski, Danski in Nemčiji); poziva družbo, da podatke študij in vse raziskovalne podatke v zvezi z ekološkim položajem lokacije projekta, ki so bili zbrani med okoljskimi raziskavami, poleg omenjenih držav pošlje tudi Helsinški komisiji in vsem zainteresiranim stranem;

10. poudarja, da dolgoročna trajnostna rešitev zahteva polno preglednost za vse strani v fazah gradnje in obratovanja ter da se bo zaupanje v ta pomemben projekt povečalo, če bodo lahko države ob Baltiškem morju spremljale delo;

11. meni, da je zaradi izziva, ki ga predstavlja zagotovitev oskrbe z energijo ob upoštevanju zaveze EU v zvezi z varstvom okolja in trajnostnim razvojem, nujno treba izvajati skladno in usklajeno evropsko politiko za oskrbo z zemeljskim plinom na podlagi natančne presoje okoljskih vidikov nadomestnih rešitev na evropski ravni in vzajemne solidarnosti med državami članicami;

12. zato poziva Komisijo in Svet, naj si intenzivno prizadevata za analizo vpliva gradnje severnoevropskega plinovoda na okolje, zlasti v primerih, ki vključujejo ugotovitve, za katere je potrebno mnenje Komisije, kot določa člen 6(4) direktive 92/43/EGS;

13. poudarja, da je treba pri naložbah v celoti spoštovati načelo vzajemnosti, če želimo, da se medsebojna odvisnost med EU in Rusijo razvije v partnerstvo; ugotavlja, da imajo tretje države veliko koristi od evropskega odprtega trga, medtem ko evropski vlagatelji v Rusiji niso deležni podobnih ugodnosti;

14. obžaluje neuspeh Komisije pri sprejetju predloga iz resolucije Parlamenta z dne 16. novembra 2006 glede objektivnih presoj vpliva na okolje za predlagane projekte, ki jih pripravi Komisija, pri čemer ponovno poudarja zahtevo, da tako presojo pripravi neodvisni organ, imenovan z odobritvijo obalnih držav;

15. poziva Svet in Komisijo, naj natančno ocenita vprašanje, ali je izvajanje projekta v skladu z zakonodajo Skupnosti in mednarodnim pravom;

16. je zaskrbljen zaradi časovne razporeditve projekta, ki jo je sprejela družba Nord Steam, katere izvajanje bo preprečilo, da bi zainteresirane države, vladne organizacije in strokovnjaki Helsinške konvencije temeljito analizirali rezultate presoje vplivov na okolje;

17. poudarja, da so zaradi dela na območju do 2.400 km2, ki bo trajalo več mesecev in za katerega je potrebnih veliko plovil in druge opreme, resno ogroženi biotska raznovrstnost in številni habitati ter varnost in nemoteno delovanje ladijskega prometa v regiji;

18. obžaluje, da ni natančno opredeljeno, kolikšen poseg v morsko dno bo potreben za namestitev plinovoda, ki bi lahko kritično vplival na bentoško okolje;

19. je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da namerava vlagatelj pred zagonom plinovoda uporabiti zelo strupeno spojino, znano kot glutarni aldehid; poudarja, da je treba preprečiti vsak ukrep, ki bi povzročil veliko okoljsko katastrofo z nepopravljivimi posledicami;

20. poziva Komisijo, da izvede zanesljivo in neodvisno okoljsko študijo, ki bo preučila kmetijske in industrijske emisije, ki onesnažujejo Baltiško morje, ter oceni položaj v sorazmerju z morebitnimi okoljskimi grožnjami, ki jih predstavljajo plinovodi, speljani v Baltiškem morju; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni dodaten vpliv projekta Severni tok na Baltiško morje;

21. poziva projektanta, naj zagotovi, da izgradnja in delovanje plinovoda ne bosta ogrozila številnih vrst rib in ptic ter obstoja populacije 600 pliskavk, ki so edinstvene vrste tega geografskega območja;

22. meni, da je varstvo morskega okolja na območju Baltiškega morja sestavni del severne dimenzije EU;

23. ugotavlja, da na blaginjo obalnih regij in konkurenčnost njihovega gospodarstva zelo vplivajo onesnažena obalna območja in slabšanje morskega okolja ter jo tudi ogrožajo; poudarja, da je glede na to, v kakšnem obsegu pomorske dejavnosti in politika vplivajo na obalne regije, dolgoročna okoljska trajnost pogoj za zaščito njihove gospodarske, družbene in okoljske blaginje;

24. poudarja, da ni strategije, ki bi obravnavala strukturne pomanjkljivosti in zunanje grožnje varnosti plinovoda; poudarja, da je treba jasno opredeliti vse vidike varnosti in ukrepanja za primer nesreče, vključno s finančnimi viri, akterji, odgovornostmi in postopki;

25. poudarja, da je treba glede na resna okoljska tveganja in visoke stroške predlaganega projekta najprej analizirati nadomestne poti za plinovod ob upoštevanju okoljskih in gospodarskih vidikov, vključno s časovnim razporedom za takšne poti; ugotavlja, da je take poti mogoče speljati po kopnem do ruske meje le čez ozemlje držav članic Evropske unije;

26. poudarja, da mora biti vprašanje gospodarskega nadomestila za kakršne koli napake ali škodo popolnoma razjasnjeno, preden se sploh lahko začne z delom; poudarja, da lahko večja napaka na plinovodu povzroči težave za države, ki mejijo na Baltik. meni, da mora družba Nord Stream v celoti prevzeti odgovornost za nadomestilo;

27. poziva Komisijo, da izvede tako analizo v dialogu z zainteresiranimi državami, vlagateljem in Helsinško komisijo ter v sodelovanju z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami;

28. poziva Komisijo in države članice, naj opravijo celovito oceno gospodarskih in proračunskih vidikov ter vidikov, povezanih s preglednostjo, projekta Severni tok in družb, ki sodelujejo pri njem;

29. pozdravlja naslednje odločitve organov držav članic:

–  odločitev švedske vlade z dne 12. februarja 2008, s katero so zavrnili podelitev dovoljenja družbi Nord Steam za izgradnjo plinovoda zaradi znatnih postopkovnih in vsebinskih pomanjkljivosti, zlasti ker ni predložila nobene študije o nadomestnih poteh ali možnosti opustitve izgradnje plinovoda;

–  stališče litovskega parlamenta z dne 27. marca 2007, v katerem je poudaril, da je treba odložiti izvajanje obsežnih infrastrukturnih projektov v Baltiškem morju, dokler ne bo izvedena podrobna analiza nadomestnih rešitev skupaj s samostojnimi in obsežnimi presojami vplivov na okolje;

–  odločitev estonske vlade z dne 21. septembra 2007, da ne bo dala dovoljenja za podvodne študije v estonski izključni ekonomski coni, zaradi dvomov o področju njihove uporabe in obsegu;

30. obžaluje dejstvo, da zelena knjiga z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti“ ne obravnava težave obsežnih projektov, kot so podmorski plinovodi;

31. poziva k popolnoma neodvisni presoji vplivov na okolje, ki se naroči ob soglasju vseh obalnih držav, ob upoštevanju presoje vplivov na okolje, ki jo je izvedla družba Rambøll;

32. obžaluje, da v pravnih instrumentih in sporočilih v zvezi z morskimi strategijami, ki jih uvede Komisija, ta ponavadi ne upošteva težave podmorskih plinovodov, kar pa je s stališča varstva okolja in varnosti oskrbe z energijo EU ključnega pomena;

33. poudarja pomen priprave pregledne komunikacijske strategije o ukrepih glede rezultatov presoje vplivov na okolje in pomena dejavnega sporočanja teh rezultatov vsem državam članicam EU, zlasti baltskim obalnim državam;

34. zato ponovno poudarja poziv iz resolucije z dne 14. novembra 2006, da se predlaga obvezen mehanizem za pogajanja med državami članicami, in vztraja pri tem, da Svet za razvoj obveznih presoj vplivov na okolje v odnosih med EU in tretjimi državami ukrepa na mednarodni ravni;

35. meni, da mora smer severnoevropskega plinovoda izpolnjevati strateške in gospodarske cilje iz odločbe 1364/2006/ES, pri čemer se prepreči velika okoljska škoda;

36. poziva Svet, Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa pravna sredstva, ki jih imajo na voljo, za preprečitev gradnje severnoevropskega plinovoda v obsegu, ki ga predlaga vlagatelj, če bo postalo očitno, da obstaja tveganje za okoljsko katastrofo na območju Baltiškega morja;

37. poziva zlasti Komisijo, naj zagotovi skladnost z določbami iz navedenih dokumentov, tj. iz Konvencije o pomorskem pravu, helsinške konvencije, konvencije iz Espooja, aarhuške konvencije ter direktiv 85/337/EGS, 97/11/ES, 92/43/EGS in 79/409/EGS, pa tudi s členom 10 Pogodbe o ES ter previdnostnim načelom in načelom trajnostnega razvoja, ter v skladu s členom 226 Pogodbe o ES sproži postopek v primeru neizpolnjevanja navedenih obveznosti;

38. poziva zlasti Komisijo, naj sprejme odločne ukrepe v skladu z načelom dobrega upravljanja, na podlagi katerega morajo organ odločanja z obširnimi pooblastili izvesti pravočasne analize dejanskega stanja zadev in po potrebi pridobiti izvedensko mnenje za preprečitev sprejetja samovoljne odločitve;

39. poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti oceni stanje konkurence na trgu, ki bi ga povzročila morebitna izgradnja plinovoda Severni tok, in po potrebi sprejme ukrepe, ki bodo preprečili, da bi družba Gazprom prevzela glavno vlogo na trgu s plinom v EU brez zagotovitve vzajemnih pravic za vstop na ruski energetski trg za družbe EU;

40. predlaga uvedbo sistema za skupni nadzor nad plinovodom, ki bo vključeval vse države v regiji Baltiškega morja; poleg tega predlaga, da je za plačilo nadomestila za okoljsko škodo odgovorna izključno družba Nord Stream;

41. ugotavlja, da ni institucionalnih struktur, ki bi se lahko ustrezno odzvale na okoljska in geopolitična varnostna vprašanja, povezana s tem projektom; zato predlaga, da mora Komisija oblikovati ustrezno mesto za obravnavanje sedanjih in prihodnjih projektov, ki bo delovalo pod okriljem visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednika Komisije;

42. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter vladam držav članic.

• [1]  UL L 73, 14. 3. 1997, str. 5.
• [2]  UL L 206, 22. 7. 1992, str. 7.
• [3]  UL L 103, 25. 4. 1979, str. 1.
• [4]  UL C 314 E, 21. 12. 2006, str. 131.
• [5]  UL C 314 E, 21. 12. 2006, str. 330.
• [6]  UL L 262, 22. 9. 2006, str. 1.
• [7]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

OBRAZLOŽITEV

Lani je Evropski parlament prejel peticije, ki jih je podprlo skoraj 30.000 državljanov Evropske unije, zlasti iz baltskih držav, v katerih je bila izražena zaskrbljenost zaradi načrtovane izgradnje plinovoda iz Rusije v Nemčijo pod Baltiškim morjem. Verjamejo, da projekt ogroža naravno okolje in bi bil lahko v nasprotju z zakonodajo Evropske unije.

Odbor za peticije, ki v imenu Evropskega parlamenta obravnava peticije državljanov, povezane z delovanjem Skupnosti, je ob upoštevanju velikega števila podpisnikov peticije in razsežnosti problema soglasno odločil, da bo pripravil poročilo o vplivu načrtovanega plinovoda na naravno okolje Baltiškega morja.

Dva pristojna parlamentarna odbora (Odbor za zunanje zadeve in Odbor za industrijo, raziskave in energijo) sta glede na večplastnost problema, ki je poleg vprašanja varstva okolja povezan tudi z vprašanjem energetske varnosti Unije in drugimi mednarodnimi vprašanji, oblikovala svoje mnenje.

Zaradi izrednega zanimanja za projekt in znatnega vpliva, ki bi ga lahko imel na temeljne dejavnosti EU, zlasti na javno zdravje, varstvo okolja in energetsko varnost, pa tudi na zvišanje cene plina, ki bi ga v končni fazi občutili potrošniki, je bila sprejeta pobuda za poglobljeno preučitev vprašanj, povezanih s tem projektom. Evropski parlament je v zvezi s tem pripravil javno obravnavo, ki so se je udeležile vse zainteresirane strani in skupine ter izrazile svoja stališča.

Poročevalec je po preučitvi različnih mnenj in presoj ter po govoru udeležencev javne obravnave prepričan, da mora Evropska unija ta projekt obravnavati z največjo previdnostjo in skrbjo, saj neposredno ogroža okolje celotnega bazena Baltiškega morja. Problem ima resnično evropske razsežnosti, saj resno ogroža osem držav Evropske unije: Nemčijo, Švedsko, Finsko, Latvijo, Litvo, Estonijo, Dansko in Poljsko. Poročevalec zato poziva Svet in Komisijo, naj uporabita vsa pravna sredstva, ki jih imata na voljo, za preprečitev gradnje severnoevropskega plinovoda v obsegu, ki ga predlagajo vlagatelji. Trdno je prepričan, da bi se z usmeritvijo severnoevropskega plinovoda čez ozemlje EU zagotovilo izpolnjevanje strateških in gospodarskih ciljev iz odločbe 1364/2006/ES. S tem bi preprečili grožnjo za okolje in povišanje cen, ki bi jih morali plačevati potrošniki.

Zelo je zaskrbljen, ker so strokovne agencije, vladni organi, pristojni za okolje, in predstavniki okoljskih združenj po podrobni preučitvi projekta prišli do zaključka, da bi ta pomenil resno grožnjo za okolje, še zlasti:

1.        grožnjo za območja Natura 2000;

2.        nevarnost, da bi naleteli na poljska skladišča kemičnega orožja iz druge svetovne vojne, mine, neeksplodirane bombe in potopljena plovila, zlasti v Finskem zalivu in na območju vzdolž načrtovanega plinovoda;

3.        izreden obseg območja izgradnje v velikosti 2400 km² (kar je primerljivo s površino Velikega vojvodstva Luksemburg) v Baltiškem morju, ki je razmeroma majhno in zaprto;

4.        nevarnost obsežnega onesnaženja, ki bi ga povzročilo izlitje v Baltiško morje tisočih ton kemikalij (aldehidov), potrebnih za čiščenje plinovoda pred začetkom obratovanja.

Tveganje za okolje, ki so ga na javni obravnavi podrobno predstavili različni strokovnjaki, so v svojih mnenjih in stališčih potrdile tudi druge organizacije, ki so se obrnile na poslance Parlamenta, vključno z nordijsko organizacijo Greenpeace, ki je v svoji izjavi izrazila zaskrbljenost nad načrtovanim plinovodom družbe Nord Stream in nasprotovanje temu projektu ter podprla kopensko pot.

Poročevalec se ne strinja s stališčem, da je projekt izgradnje plinovoda na dnu Baltiškega morja dvostransko vprašanje med Nemčijo in Rusijo. Varstvo okolja Baltiškega morja je ena od najpomembnejših nalog severne dimenzije EU, o kateri je govora v več resolucijah in pravnih aktih o tem vprašanju.

Evropska unija mora v zvezi s tem posebno pozornost nameniti okolju Baltiškega morja ter zagotoviti solidarnost, energetsko varnost in varstvo potrošnikov. Evropske institucije so se večkrat odločno odzvale na projekte v posameznih državah članicah, ki so vzbujali dvome glede varstva okolja in so zadevali le eno državo. Nepojmljivo bi bilo, da institucije EU ne bi skrbno obravnavale vprašanja, ki je povezano s tretjino njenih držav članic in edinim zaprtim morjem Skupnosti.

Treba je zlasti poudariti, da vlagatelji niso upoštevali potrebe, da bi najprej preučili možnosti nadomestnih poti plinovoda, ki ne bi ogrožale morskega okolja. Obstajajo namreč možnosti, da bi pot potekala po kopnem od ruske meje in samo skozi države članice Evropske unije. Poročevalec poziva Komisijo, naj tako analizo izvede v dialogu z zainteresiranimi državami, vlagatelji in Helsinško komisijo ter v sodelovanju z zainteresiranimi nevladnimi organizacijami.

Podpira odločitev švedske vlade z dne 12. februarja 2008, ki je zavrnila podelitev dovoljenja družbi Nord Steam za izgradnjo plinovoda zaradi znatnih postopkovnih in vsebinskih pomanjkljivosti, zlasti ker ni predložila nobene študije o nadomestnih poteh ali možnosti opustitve izgradnje plinovoda.

Podpira tudi stališče, ki ga je sprejel litovski parlament 27. marca 2007 in v katerem je poudaril, da je treba odložiti izvajanje obsežnih infrastrukturnih projektov v Baltiškem morju, dokler se ne izvede podrobna analiza nadomestnih rešitev skupaj s samostojnimi in obsežnimi presojami vplivov na okolje.

Seznanjen je z odločitvijo estonske vlade z dne 21. septembra 2007, ki je družbi Nord Stream zavrnila dovoljenje za podmorsko raziskovanje v estonski izključni ekonomski coni.

Prav tako želi opozoriti na problem, ki je povezan s kritjem škode, nastale pri izgradnji in uporabi plinovoda ter njegovi razstavitvi po prenehanju delovanja.

Poleg okoljskih vprašanj je treba upoštevati tudi mnenja vodilnih strokovnjakov in evropskih medijev, ki pravijo, da se bodo stroški naložb zvišali do 20 milijard EUR. Poleg tega predvidevajo občutno podaljšanje roka izgradnje zaradi potrebe po pripravi obsežnih študij in posvetovanjih na politični in družbeni ravni. Menijo, da bi ogromni stroški, povezani z izvedbo projekta, kljub izrednim varnostnim ukrepom in plačilom nadomestila zaščitenim območjem Natura 2000 za povzročeno škodo po nekaj letih vplivali na cene plina v Evropi, kar bi zlasti občutili nemški potrošniki in podjetja, ki so gradila plinovod. Strokovnjaki menijo, da bodo stroški tega projekta nekajkrat višji od stroškov možne nadomestne poti po kopnem.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (13.5.2008)

za Odbor za peticije

o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltsko morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo
(2007/2118(INI))

Pripravljavec mnenja: Christopher Beazley

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ponovno poudarja, da je ob upoštevanju vse večje odvisnosti EU od omejenega števila energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti bistveno podpirati pobude, usmerjene v njihovo diverzifikacijo, tako z geografskega vidika kot z razvojem trajnostnih nadomestnih možnosti; opozarja zlasti, da je treba podpreti razvoj pristaniške infrastrukture, ki se uporablja za gorivo;

2. poudarja, da se mora varnost oskrbe z energijo obravnavati kot bistven del splošne varnosti Evropske unije, pri čemer ne sme biti opredelitev varnosti oskrbe z energijo omejena le na pomanjkanje notranje proizvodnje EU, ampak mora upoštevati tudi geopolitične vidike odvisnosti od uvoza;

3.   poudarja potrebo po okrepljenem dialogu z glavnimi državami proizvajalkami, tranzitnimi državami in državami potrošnicami; se zaveda, da je evropska energetska solidarnost zelo odvisna od preglednih in vzajemno zavezujočih sporazumov z državami proizvajalkami ter delujočega notranjega energetskega trga in medsebojno povezane energetske infrastrukture;

4.         meni, da morajo vse države članice pri odločitvah o projektih energetske infrastrukture upoštevati vidike energetske solidarnosti v Evropski uniji; obžaluje premajhen napredek na področju skupne evropske energetske politike in je zaskrbljen zaradi dvostranskih dogovorov več držav članic, ki so zmanjšali sposobnost Evropske unije, da enotno nastopi v odnosih do glavnih držav dobaviteljic; ponovno poziva države članice, naj druga drugo in Komisijo obveščajo o mogočem sprejetju strateških odločitev o pomembnih dvostranskih sporazumih o energetskih projektih, ki bi lahko vplivali na interese drugih držav članic in EU kot celote, kakor bi bilo treba ravnati pri vseh zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa;

5.   meni, da je plinovod Severni tok infrastrukturni projekt s široko politično in strateško razsežnostjo za EU in Rusijo; razume pomisleke držav članic EU v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem plinovoda; poudarja, da se zmožnosti majhnih obalnih držav, da zagotavljajo varno oskrbo z energijo v regiji Baltskega morja ne sme obravnavati ločeno od zmožnosti EU, da pri energetskih vprašanjih nastopa enotno in usklajeno, ter se sklicuje na svojo resolucijo z dne 26. septembra 2007 o zunanjih odnosih na področju energetike[1]; poudarja, da je bil projekt v zadnjih smernicah za vseevropska energetska omrežja, sprejetih septembra 2006, označen za projekt evropskega interesa, ter da ga je treba načrtovati v duhu skupne evropske zunanje energetske politike;

6.   poudarja pomen celovite, neodvisne in objektivne presoje vplivov plinovoda Severni tok na okolje, zlasti zaradi občutljivosti dna Baltskega morja; meni, da je treba celovito upoštevati vse ustrezne okoljske in varnostne vidike pripravljalne, gradbene in operativne faze katerega koli plinovoda skozi Baltsko morje; poudarja, da je mogoče končni sklep o vplivih plinovoda Severni tok na okolje sprejeti šele po končani presoji vplivov;

7.   poudarja pomen energetskega partnerstva EU z Rusijo in ponovno poudarja dejstvo, da lahko to strateško partnerstvo temelji le na načelu nediskriminacije in pravičnega obravnavanja ter na enakih pogojih dostopa do trga; poziva Svet in Komisijo, naj v okviru energetskega dialoga EU z Rusijo obravnavata okoljska vprašanja in zaskrbljenosti v zvezi z varnostjo oskrbe z energijo in meni, da bi bilo treba ta dialog okrepiti na podlagi načel iz pogodbe o energetski listini; ponavlja svoje mnenje, da morajo biti načela in vsebina pogodbe o energetski listini in njenega protokola o tranzitu vključeni v sporazume o sodelovanju s tretjimi državami, vključno z novim sporazumom o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo, hkrati pa poudarja, da mora Rusija ratificirati pogodbo o energetski listini in njen protokol o tranzitu, saj bo ratifikacija zmanjšala možnost spora v zvezi s projekti, kot je plinovod Severni tok;

8.   opozarja, da bi lahko projekt Severni tok povzročil okoljsko katastrofo zaradi zelo strupenih industrijskih usedlin, odloženih zlasti v Finskem zalivu, in velike količine kemičnega orožja iz obdobja po drugi svetovni vojni, ki je raztreseno drugje po dnu Baltskega morja, če bi vanje posegala gradbena dela, ob hkratnem upoštevanju verjetnega povečanja prevoza tekočih energentov po Baltskem morju; poziva podjetje Nord Stream, naj prevzame finančno odgovornost za plačilo nadomestil za morebitno škodo;

9.   obžaluje obrobno vlogo EU, zlasti Evropske komisije, v tem projektu; poudarja, da bi večje vključevanje EU zmanjšalo negotovost veliko držav članic v zvezi s projektom plinovoda Severni tok;

10. zato poziva Komisijo in države članice, naj:

–    ocenijo različne gospodarske, proračunske ter ureditvene in pravne vidike glede projekta Severni tok ter vidike glede preglednosti;

–    izvedejo študijo prispevka plinovoda Severni tok k evropskim potrebam po energiji, vključno s preučitvijo vseh nadomestnih možnosti;

–    zagotovi vključevanje družbe Nord Stream in z njo povezanih podjetij v odprt in pregleden dialog v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi stranmi o vseh vidikih in na vseh stopnjah pred gradnjo plinovoda Severni tok in po njej;

–    zagotovijo, da se v neodvisni presoji vplivov na okolje ustrezno upoštevajo vprašanja vseh obalnih držav;

–    ponovno pozovejo Rusijo k ratifikaciji konvencije iz Espooja in pogodbe o energetski listini, vključno z njenim protokolom o tranzitu, in zavezi, da se njihove določbe izvajajo v celoti;

11. poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da se natančne in neodvisne presoje vplivov na okolje izvajajo pred sprejetjem odločitev o pomembnih naložbah v infrastrukturo, vključno s projekti gradnje plinovodov na morju in na kopnem; izraža svoje prepričanje, da bo potekajoča razprava o potrebi po boljših okoljskih standardih za izvajanje projekta plinovoda Severni tok prispevala k oblikovanju ustreznih standardov za prihodnje izvedbe; v zvezi s tem pozdravlja nedavni sklep družbe Nord Stream, da naroči študijo iz Finske in Švedske o tveganju za okolje, ki ga povzroča strelivo, odvrženo na dno Baltskega morja po drugi svetovni vojni, ki vsebuje zelo strupene snovi;

12. predlaga uvedbo skupnega nadzora nad plinovodom, vključno z vsemi državami v regiji Baltskega morja; poleg tega meni, da mora Komisija posebno pozornost nameniti pregledu okoljskega vidika načrtovane gradnje plinovoda z vsemi obstoječimi pravnimi instrumenti, ki jih ima na voljo, na zahtevo države članice pa tudi z neposredno vključitvijo Helsinške komisij in s tesnim sodelovanjem z njo;

13.   ugotavlja, da ni ustreznih institucionalnih struktur, ki bi se lahko ustrezno odzvale na okoljska in geopolitična varnostna vprašanja, povezana z razvojem zunanje energetske infrastrukture, in ponovno poziva Svet, naj obravnava predlog za ustanovitev urada visokega uradnika za zunanjo energetsko politiko, ki bi imel dvojno vlogo in bi bil podrejen na novo ustanovljenemu in vplivnejšemu visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, podpredsedniku Komisije.

14. močno podpira tretji energetski liberalizacijski paket, vključno s klavzulo o tretjih državah, ker lahko le močan in liberaliziran evropski energetski trg, opremljen z instrumenti, potrebnimi za obvladovanje monopolnega vedenja, zagotovi varnost oskrbe z energijo;

15. je zaskrbljen zaradi predlogov o vojaškem varovanju plinovoda.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	55 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Christopher Beazley, Angelika Beer, Colm Burke, Marco Cappato, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Hanna Foltyn-Kubicka, Bronisław Geremek, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Anna Ibrisagic, Jelko Kacin, Ioannis Kasoulides, Maria Eleni Koppa, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Ria Oomen-Ruijten, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Michel Rocard, Libor Rouček, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Charles Tannock, Inese Vaidere, Kristian Vigenin, Jan Marinus Wiersma, Luis Yañez-Barnuevo García, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Alexandra Dobolyi, Carlo Fatuzzo, Evgeni Kirilov, Marios Matsakis, Rihards Pīks, Dariusz Rosati, Wojciech Roszkowski, Inger Segelström, Adrian Severin, Jean Spautz
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Renate Weber

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0413.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (7.5.2008)

za Odbor za peticije

o okoljskem vplivu načrtovanega plinovoda skozi Baltsko morje, ki naj bi povezal Rusijo in Nemčijo
(2007/2118(INI))

Pripravljavec mnenja: Andres Tarand

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za peticije kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   želi spomniti na zmanjševanje proizvodnje plina v Evropski uniji in temu ustrezno večje povpraševanje po uvoženem plinu v minulih letih, tako za zadovoljevanje rastočih potreb gospodinjstev in industrije kot nadomeščanje okolju manj prijaznih fosilnih goriv; meni, da je treba oceniti dolgoročen vpliv nove infrastrukture za plin na okolje v zvezi z zagotovitvijo stabilne oskrbe s plinom;

2.   opozarja na sklepe predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 8. in 9. marca 2007, ki so potrdili akcijski načrt Evropskega sveta (2007–2009) za uresničevanje ciljev energetske politike za Evropo, ki temelji na solidarnosti in diverzifikaciji oskrbe, da se tako obravnava vedno večja odvisnost EU pri oskrbi z energijo;

3.   obžaluje, da v zvezi z mešanico energetskih virov, ki spada pod pristojnost držav članic, nekatere nacionalne strateške odločitve v zvezi s pomembnimi dvostranskimi sporazumi s tretjimi državami ogrožajo razvoj verodostojne, učinkovite in skladne skupne energetske politike;

4.   poziva države članice, naj varnost preskrbe zagotavljajo na pregleden način in z usklajeno strategijo; je seznanjen z Odločbo št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja, katere cilj je ustvariti geografsko bolj raznolike transportne poti za uvoz energije; v zvezi s tem želi spomniti, da je plinovod Severni tok le ena od poti za oskrbo s plinom, ki so vključene v vseevropska energetska omrežja;

5.   želi spomniti, da je Mednarodna pomorska organizacija Baltsko morje opredelila kot "posebno občutljivo morsko območje" in so zaradi sorazmerno plitve vode in počasne stopnje nadomeščanja vode v njem ekosistemi zelo občutljivi na najmanjše motnje in neznatno onesnaženje; zato priporoča, da se projekt plinovoda Severni tok obravnava skrajno previdno;

6.   opozarja, da člen 79 Konvencije ZN o pomorskem pravu iz leta 1982 določa, da se mora o opredelitvi smeri polaganja takega plinovoda na epikontinentalnem pasu strinjati obalna država, čeprav je polaganje podmorskega plinovoda na epikontinentalnem pasu v skladu z izhodom na odprto morje;

7.   poziva projektanta plinovoda družbo Nord Stream AG, naj utemelji izbiro sedanje poti za plinovod med Rusijo in Nemčijo in podrobno oceni alternativne, vključno s celinskimi potmi; poziva, naj se presoji vplivov na okolje, ki se trenutno izvaja, priloži okoljske, gospodarske in tehnične študije;

8.   poziva družbo Nord Stream AG, naj opravi oceno morebitnih kumulativnih škodljivih vplivov faze polaganja plinovoda in operativne faze kot del širše presoje vplivov na okolje in naj v presojo vpliva na okolje vključi oceno morebitnih vplivov projekta plinovoda Severni tok na zavarovana območja Baltskega morja in območja Natura 2000;

9.    poziva družbo Nord Stream AG, naj objavi ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, če se bo ta projekt izvedel; poziva družbo Nord Stream AG, naj plinovod položi v najustreznejšem času in se pri čiščenju instalacij in vzdrževanju plinovoda izogne uporabi dezinfekcijskega sredstva glutaraldehid, da bodo negativni vplivi na ekosistem čim manjši;

10. obravnava potopljene vojne ladje in kemično orožje, odloženo na dno Baltskega morja v štiridesetih letih 20. stoletja, kot mogoče ogrožanje uspešnega polaganja plinovoda, zato poziva družbo Nord Stream AG, naj naredi zabeleži lokacije ladijskih razbitin in eksplozivnih ali kemičnih snovi v bližini predlagane poti plinovoda, kot sta "pokopališči" ladij, ki sta potonili s strelivom avgusta 1941 v bližini otoka Hogland ter na sredini poti med Helsinki in estonskim nacionalnim parkom Lahemaa, ter naj te podatke posreduje pristojnim nacionalnim organom; popis naj vsebuje tudi presojo tveganja, ki ga te razbitine in snovi predstavljajo;

11. meni, da ima onesnaženje, ki ga povzročajo dejavnosti ruskih vojaških oporišč, lahko ekološke posledice, ko bo projekt Severni tok enkrat izveden, in zato poziva, naj se oceni tudi ta vidik;

12. poziva države, ki so neposredno vključene v projekt plinovoda Severni tok, naj pred dokončno izdajo dovoljenja za gradnjo pojasnijo, kdo je pravno odgovoren za morebitne ekološke nesreče v Baltskem morju in na obali, škodo za prebivalce in gospodarstvo baltskih držav, vključno s primerom, če plovila v ozkem navigacijskem območju Finskega zaliva in Baltika s potopitvijo poškodujejo plinovod;

13. opozarja na nedavne izjemno močne potrese, kot je bil potres na območju Kaliningrada leta 2004; poziva projektanta, da predloži ustrezne študije, kot jih zahteva presoja vplivov na okolje;

14. je seznanjen, da je družba Nord Stream AG izvedla presojo vplivov na okolje ter jo poziva, da podatke študij in vse raziskovalne podatke v zvezi z ekološkim položajem lokacije projekta, ki so bili zbrani med okoljskimi raziskavami, pošlje Helsinško komisiji (HELCOM) in zainteresiranim državam;

15. poziva Komisijo, naj v prihodnje poročilo o izvajanju v zvezi z odločbo 1364/2006/ES vključi presojo doseženega napredka in jasno opredeli vse morebitne kršitve zakonodaje Skupnosti s strani družbe Nord Stream AG;

16. poziva Evropsko komisijo, naj oceni presojo vplivov plinovoda na okolje, ki jo je izvedla družba Nord Stream, njeno skladnost z okoljsko zakonodajo EU ter njeno točnost, celovitost in objektivnost;

17. poziva Komisijo kot podpisnico konvencije HELCOM, naj si prizadeva za izvajanje priporočila HELCOM za določitev standardnih zahtev v zvezi s področjem uporabe raziskav, potrebnih za postopke odobritve za podvodne kable in plinovode v Baltskem morju;

18. ob upoštevanju tretjega zakonodajnega paketa o notranjem trgu za plin poziva družbo Nord Stream AG, naj ohrani enostaven dostop za sosednje države članice, če želijo biti neposredno povezane s plinovodom prek stranskih vodov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	6.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Březina, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Nicole Fontaine, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Eluned Morgan, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Anni Podimata, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Dorette Corbey, Göran Färm, Juan Fraile Cantón, Vittorio Prodi, Silvia-Adriana Ţicău

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja	27.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Sir Robert Atkins, Margrete Auken, Inés Ayala Sender, Victor Boştinaru, Michael Cashman, Alexandra Dobolyi, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, David Hammerstein, Marian Harkin, Carlos José Iturgaiz Angulo, Lasse Lehtinen, Marcin Libicki, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Mairead McGuinness, Willy Meyer Pleite, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Eoin Ryan, Frank Vanhecke, Diana Wallis, Rainer Wieland
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Marie-Hélène Descamps, Georgios Georgiou, Henrik Lax, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Urszula Gacek, Tunne Kelam, Vytautas Landsbergis, Markus Pieper, Konrad Szymański