POROČILO o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda

9.6.2008 - (KOM(2006)0752 – C6‑0089/2006 – 2006/0251(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Ewa Klamt

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda

(KOM(2006)0752 – C6‑0089/2006 – 2006/0251(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (KOM(2006)0752),

–   ob upoštevanju protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda,

–   ob upoštevanju člena 62, člena 63(3)(a) in (b), členov 66 in 95 ter prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe o ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0089/2006),

–   ob upoštevanju členov 51, 83(7) in 35 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0246/2008),

1.  odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo sporazuma;

2.  si pridržuje pravico braniti svoje pristojnosti, ki so mu bile dodeljene s Pogodbo;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in  vladi in parlamentu Kneževine Lihtenštajn.

Predlog spremembe  1 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 1
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62, člena 63(3)(a) in (b), člena 66 ter člena 95 v zvezi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in prvim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,	ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62, člena 63(3)(a) in (b), člena 66 ter člena 95 v zvezi z drugim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) in drugim pododstavkom člena 300(3) Pogodbe,
Predlog spremembe  2 Predlog sklepa Sveta Navedba sklicevanja 3
Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlog spremembe
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,	ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,

OBRAZLOŽITEV

1. Protokol k sporazumu o schengenskem pravnemu redu

S protokolom bo Lihtenštajn pristopil k schengenskemu sporazumu s Švico[1] in se tako pridružil delovanju EU na področju schengenskega pravnega reda. Lihtenštajn je že z dopisom z dne 12. oktobra 2001 izrazil svoje zanimanje, da bi se pridružil Švici kot pogodbenica k morebitnima pridružitvenima sporazumoma o schengenskem pravnem redu in pravnem redu Dublin, ker je politika odprtih meja za pretok oseb med Lihtenštajnom in Švico v veljavi že desetletja. Ker pa med Lihtenštajnom in Evropsko skupnostjo ni bilo sporazuma o obdavčitvi prihrankov, ta država ni bila vključena v pogajanja s Švico. Evropska skupnost in Lihtenštajn sta pozneje sklenila tak sporazum o obdavčitvi prihrankov, ki je veljaven od julija 2005.

Ker Lihtenštajn pristopa k schengenskemu sporazumu s Švico, bo imel enake pravice in obveznosti kot Švica. Schengenski pravni red in njegov razvoj bo moral sprejeti in uporabljati brez vsakršne izjeme in odstopanja[2]. Če sprejeti novi akti ali ukrepi lahko zanj postanejo zavezujoči šele, ko izpolnjujejo ustavne zahteve (referendum), potem ima Lihtenštajn za sprejem in izvajanje nove schengenske zakonodaje[3] na voljo 18 mesecev. Vseeno pa bi moral omenjene akte in ukrepe medtem začasno izvajati, kjer je to mogoče.

Lihtenštajn postane tudi član mešanega odbora.

Ob upoštevanju obstoječega sodelovanja s Švico na področju vizumske politike in varnostnih zadev, ki vključuje uporabo skupnih podatkovnih baz, lahko Lihtenštajn za dostop do schengenskega informacijskega sistema in vizumskega informacijskega sistema uporablja tehnično infrastrukturo Švice.

2. Pravna podlaga

Čeprav je bilo z Lihtenštajnom po pogajanjih oblikovano skupno besedilo, pa Komisija predlaga pristop, ki je bil izbran ob podpisu in sprejemanju schengenskega sporazuma s Švico: eden naj bi temeljil na Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (člen 62, člen 63(3), člen 66 in člen 95), drugi pa na Pogodbi o Evropski uniji (člena 24 in 38). V skladu s prvim pododstavkom člena 300(3) je o sklenitvi protokola potrebno posvetovanje z Evropskim parlamentom.

V dopisu z dne 21. marca 2007 je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve v skladu s členom 35(2) Poslovnika Evropskega parlamenta zahteval mnenje Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi. Ker ustanovitev skupnih/mešanih odborov zajema vzpostavitev organizacijske strukture z diskrecijsko pravico sprejemanja odločitev, ki bodo zavezujoče za pogodbene stranke, zlasti kar zadeva ohranitev sporazuma in reševanje sporov, in ker protokol razširja skupne/mešane odbore tako, da vključuje Lihtenštajn kot državo pogodbenico, je Odbor za pravne zadeve na seji 11. junija 2007 sklenil priporočiti spremembo pravne podlage v drugi odstavek člena 300(3) Pogodbe o ES, ki zahteva privolitev Parlamenta in ne le posvetovanje z njim.

3. Mnenje poročevalke

Poročevalka podpira sklenitev protokola in priporoča privolitev vanj.

Vseeno pa meni, da bi moral biti Evropski parlament v prihodnje podrobneje obveščen o tekočih mednarodnih pogajanjih, da bi lahko izvrševal svoje pristojnosti.

• [1]  Evropska unija, Evropska skupnost in Švicarska konfederacija so Sporazum o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda podpisale 26. oktobra 2004. Člen 16 tega sporazuma določa, da Lihtenštajn k sporazumu lahko pristopi s protokolom.
• [2]  V zvezi z razvojem schengenskega pravnega reda je bila dovoljena izjema za primer zahteve za preiskavo in zaseg za namene preiskav ali naloga za preiskavo ali pregon kršitev na področju neposredne obdavčitve, ki bi, če bi bile storjene v Lihtenštajnu, po pravu Lihtenštajna ne bile kaznovane z odvzemom prostosti (člen 5(5) protokola).
• [3]  Norveška je imela za sprejetje in izvajanje nastajajočega schengenskega pravnega reda na voljo 6 mesecev, Islandija 4 tedne in Švica 24 mesecev.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Jean-Marie Cavada

predsednik

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

BRUSELJ

Zadeva:           Predlog sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske skupnosti ter o začasni uporabi nekaterih določb Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (KOM(2006)0725 – 2006/0251(CNS))[1]

Spoštovani gospod predsednik

v pismu z dne 21. marca 2007 ste v skladu s členom 35(2) Poslovnika Odbor za pravne zadeve zaprosili za mnenje o točnosti in primernosti pravne podlage zgoraj omenjenega predloga Komisije.

Zgoraj omenjeno vprašanje je odbor obravnaval na seji dne 11. junija 2007.

Pismo opozarja na dejstvo, da je 13. oktobra 2005 Parlament ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve, ki je menil, da je ustrezna pravna podlaga drugi odstavek člena 300(3) pogodbe o ES, odobril sklenitev sporazuma s Švico o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Predlogi, ki se sedaj obravnavajo, so v zvezi s sklenitvijo protokola k sporazumu s Švico, da bi se tako omogočilo kneževini Lihtenštajn, da pristopi k sporazumu.

Odbor za državljanske svoboščine ugotavlja, da je pristop Lihtenštajna predviden v glavnem sporazumu, in sicer v členu 16 schengenskega sporazuma s Švico.

Odbor nadalje ugotavlja, da se vprašanje v zvezi s privolitvijo Parlamenta spet pojavlja zato, ker protokol razširja skupne/mešane odbore tako, da vključuje Lihtenštajn kot državo pogodbenico. Ta razlog je še pomembnejši zato, ker ima odbor, kar zadeva protokol, odločilno vlogo.

Odbor opozarja Odbor za pravne zadeve na dejstvo, da enaki pravni argumenti, ki govorijo v prid vključitvi drugega pododstavka člena 300(3) (privolitev) kot ustrezne pravne podlage namesto prvega pododstavka člena 300(3) (posvetovanje), bi se lahko nanašali tudi na sklenitev protokola, enako, kot je Parlament trdil, da se nanašajo na sklenitev glavnega sporazuma s Švico.

Ustrezne določbe Pogodbe ES

Člen 300(3)

3. Z izjemo sporazumov iz člena 133(3) sklepa Svet sporazume po posvetovanju z Evropskim parlamentom, tudi kadar sporazum zajema področje, pri katerem je za sprejetje notranjih predpisov potreben postopek iz člena 251 ali 252. Evropski parlament da svoje mnenje v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi Svet. Svet lahko odloča, če mnenje ni dano v roku.

Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka se sporazumi iz člena 310, drugi sporazumi, ki z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavljajo poseben institucionalni okvir, sporazumi, ki imajo znatne proračunske posledice za Skupnost, in sporazumi, katerih posledica je sprememba akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251, sklepajo po pridobitvi privolitve Evropskega parlamenta.

Ocena

Ugotoviti je treba, ali obravnavani sporazum z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavlja poseben institucionalni okvir.

Iz ustaljene prakse Sodišča[2] je nadalje razvidno, da izbira pravne podlage za akte Skupnosti mora temeljiti izključno na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preskusiti, kot sta denimo cilj in vsebina zadevnega ukrepa.

Predlogi se nanašajo izrecno na podpis protokola o pristopu Lihtenštajna k sporazumu, ki je bil že sklenjen s Švicarsko konfederacijo.

Medtem ko Sodišče Evropskih skupnosti še ni razložilo pojma "posebnega institucionalnega okvira" v smislu 2. pododstavka člena 300(3), je Odbor za pravne zadeve zatrdil, da je bila za sklenitev glavnega sporazuma potrebna privolitev Parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 300(3) na osnovi tega, da je ta sporazum jasno vzpostavil "poseben institucionalni okvir" (predvideni skupni/mešani odbori pomenijo vzpostavitev institucionalne strukture, ki bo upravičena sprejemati odločitve, ki bodo zavezujoče za pogodbene stranke, zlasti kar zadeva ohranitev sporazuma in reševanje sporov).

Nadalje je treba ugotoviti, da se protokoli običajno sklenejo na isti pravni podlagi kot glavni sporazum.

Končno, ko bo protokol sklenjen, bo sam institucionalni okvir formalno spremenjen, saj bodo skupni/mešani odbori razširjeni z vključitvijo novih članov - predstavnikov Liechtensteina. Smatra se torej, da bo predlagani sklep Sveta spremenil "poseben institucionalni okvir", ki ga predvideva glavni sporazum, in da bi se torej bilo treba sklicevati na drugi pododstavek člena 300(3) pogodbe o ES.

Zaključek

V luči povedanega se torej smatra, da je namen predloga sklepa Sveta spremeniti "poseben institucionalni okvir", ki ga določa glavni sporazum, katerega sestavni del je predlagani protokol.

Na seji dne 11. junija 2007 se je Odbor za pravne zadeve odločil, soglasno[3], da vam priporoči, da bi bilo treba spremeniti pravno podlago tako, da se sedaj sklicuje na drugi odstavek člena 300(3) pogodbe o ES, ki zahteva privolitev Parlamenta in ne le posvetovanje z njim.

S spoštovanjem

Giuseppe Gargani

• [1]  Še neobjavljeno v UL.
• [2]  Glej zadevo C-338/01, Komisija proti Svetu [2004] ECR. I-7829, odst. 54; zadevo C-211/01, Komisija proti Svetu [2003] ECR. I-8913, odst. 38; zadevo 62/88, Komisija proti Svetu [1990] ECR I-01527, odst. 62.
• [3]  Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Cristian Dumitrescu, predsednik; Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, podpredsednica; Manuel Medina Ortega, pripravljavec mnenja; Carlo Casini, Janelly Fourtou; Luis de Grandes Pascual, Kurt Lechner, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Michel Rocard, Aloyzas Sakalas, Gabriele Stauner, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina in Tadeusz Zwiefka.

POSTOPEK

Naslov	Pristop Lihtenštajna k sporazumu EU/ES/Švica o pridružitvi Švice k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0752 – C6-0089/2008 – 2006/0251(CNS)
Datum posvetovanja z EP	28.2.2008
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 13.3.2008
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	AFET 13.3.2008
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	AFET 27.2.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Ewa Klamt 19.12.2006
Oporekanje pravni podlagi        Datum mnenja JURI	JURI 11.6.2007
Obravnava v odboru	28.2.2007		28.2.2007		6.5.2008		29.5.2008
Datum sprejetja	29.5.2008
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Emine Bozkurt, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Panayiotis Demetriou, Gérard Deprez, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Urszula Gacek, Patrick Gaubert, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Ewa Klamt, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Roselyne Lefrançois, Claude Moraes, Martine Roure, Csaba Sógor, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Simon Busuttil, Genowefa Grabowska, Sophia in ‘t Veld, Syed Kamall, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Marian-Jean Marinescu, Marianne Mikko, Bill Newton Dunn, Nicolae Vlad Popa
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manolis Mavrommatis